Članki za dušo

15.025 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   13. julija, 2022 at 21:22

   MOLITEV, KI ZDRAVI (prof. dr. Tomislav Ivančić)

   PRI VSAKI BOLEZNI, ALI KO TI NOBENO ZDRAVLJENJE NE KORISTI

   ZAHVALJUJ DE BOGU ZA NJEGOV NAČRT S TEBOJ, ZAHVALJUJ SE MU, KER TE VODI K SEBI PO BOLEZNI.

   Ne zahvaljuj pa se za bolezen AMPAK ZA BOŽJI NAČRT Z BOLEZNIJO!

   KO ŽELIŠ MOLITI ZA BOLNIKA

   ODPUSTI MU.

   Išči Božjo voljo in Božji načrt s tem človekom. POSKUŠAJ TAKO MOLITI, DA OD BOGA NE ZAHTEVAŠ BREZPOGOJNO OZDRAVLJENJA.

   BOŽJI NAČRT S TEM ČLOVEKOM JE BOLJŠI KAKOR ZDRAVJE, KI GA ZAHTEVAŠ OD NJEGA. ZAHVALJUJ SE BOGU ZA NJEGOV NAČRT, NJEGOVO VOLJO ZA TEGA BOLNIKA. Greh je misliti, da Bog želi to bolezen.

   ON SAMO DOPUŠČA BOLEZEN, KER IMA NEKAJ BOLJ POPOLNEGA IN DOBREGA V NAČRTU S TEM ČLOVEKOM.

   ON ŽELI TEMU ČLOVEKU DATI NOVO MOČ, NOVO VERO, NOVO SVETOST.

   Bolezen ni cilj, ampak samo Božji klic temu človeku. ZATO NIKAR NE RECI “POBOŽNO: ” MORDA TO BOG ŽELI.”

   NIKOLI NE VERUJ V NEGATIVNO. Kadarkoli jočeš, tarnaš, samega sebe pomiluješ, tedaj MISLIŠ, DA JE ZLO VSEMOGOČNO.

   NEGATIVNO JE VEDNO SLABO.

   KO SI SAM BOLAN ALI KADAR SI ODVISNIK TI ALI DRUGI( alkohol, seks, droga, hrana, prepiri, posel itd…)
   PRINESI TO BOLEZEN S PRINEŠENIMI DAROVI NA OLTAR PRI MAŠI.

   OBSTAJA VELIKO DUHOVNIH BOLEZNI, KI SO PODEDOVANE (predniki): alkoholizem, psovanje, sovraštvo, razvrat….

   ODPUSTI OSEBI, OD KATERE SI PODEDOVAL BOLEZEN (živi ali pokojni). NAMENI SVETO MAŠO ZA TO OSEBO. PRI DAROVANJU JO PRINESI PRED BOGA. OBHAJAJ SE PRI MAŠI ZANJO.

   NA KONCU MAŠE RECI: “KRI JEZUSA KRISTUSA NAJ UNIČI VSE NEGATIVNE VPLIVE TE OSEBE NA MENE.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ja res, je, ZA PREDNIKE JE POTREBNO DEJANSKO MOLITI DO KONCA ŽIVLJENJA, to svetuje tudi karizmatik Bušić. Tudi za Svete maše je potrebno dajati, se postiti za njih, narediti kake žrtve tudi Sveto obhajilo nameniti prednikom.

   Mogoče nekateri še sedaj ne verjamejo, da NEIZPOVEDANI GREHI PREDNIKOV, PREKLETSTVA, ZLO VPLIVAJO NA POTOMCE, da potomci ne morejo živeti, ampak životarijo. ZATO PA JE TAKO POMEMBNO, DA IMAMO OSEBEN ODNOS Z JEZUSOM, Z NJIM SE POGOVARJATI IN GA PROSITI, NAJ RAZODENE, KAJ JE NAROBE V ŽIVLJENJU POSAMEZNIKA, DRUŽINE, PREDNIKOV itd…

   GOSPOD IMA ČUDOVIT NAČRT. Če boste sprejeli podedovano prekletstvo, zlo in boste sodelovali z Jezusom, BO DAL ZMAGO-REŠITEV PREDNIKOM, VAM , VAŠI DRUŽINI IN RODOVE VNAPREJ BO BLAGOSLAVLJAL. KRI KRISTUSOVA REŠUJE CEL SVET!

   Ne smete se jeziti zaradi NEGATIVNE PODEDOVANE DEDIŠČINE, KAJTI GREŠNIKI SMO VSI. ČE NE BOSTE SEDAJ ZA ČASA SVOJEGA ŽIVLJENJA SODELOVALI Z NAČRTOM GOSPODA, BODO PO VAŠI SMRTI MORALI VAŠI POTOMCI TRPETI TUDI ZARADI VAŠIH MOREBITNIH GREHOV oz. NEGATIVNE DEDIŠČINE- TO VE BOG .

   Odgovori
2. Hvala says:

   13. julija, 2022 at 20:05

   KAJ JE JEZUS DEJAL O DENARJU IN KAJ SE LAHKO IZ TEGA NAUČIMO

   JEZUS O DAVKIH

   https://operando.org/kaj-je-jezus-dejal-o-denarju-in-kaj-se-lahko-iz-tega-naucimo/

   Odgovori
3. Hvala says:

   13. julija, 2022 at 19:56

   KLJUČ DO DUHOVNE STABILNOSTI

   ŽIVLJENJE PO BOŽJE JE REZULTAT RAZMIŠLJANJA PO BOŽJE

   Ko si napolnjen z Duhom, on vodi tvoje odločitve. Podobno kot tvoje odločitve odsevajo Božjo modrost in razumnost, če si napolnjen s poznavanjem Božje volje.

   Ko v molitvi svoj um prepojiš z Božjo besedo, le-ta vse bolj in bolj nadzira tvoje mišljenje in obnašanje. In Duh uporablja besedo, da obnavlja tvoj um in te ščiti pred prilagajanjem le-tega pogledom in dejanjem tega sveta

   https://bcms.si/2020-04-07/kljuc-do-duhovne-stabilnosti/

   Odgovori
4. Miro says:

   13. julija, 2022 at 16:37

   »SLAVIM TE, OČE, GOSPOD NEBA IN ZEMLJE, KER SI TO PRIKRIL MODRIM IN RAZUMNIM, RAZODEL PA OTROČIČEM« – ZA SPREJETJE JEZUSA IN NJEGOVEGA ODREŠENJA MORAM POSTATI MAJHEN IN PREPROST TER ODVREČI VSAKO SAMOZADOSTNOST

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 11,25-27)

   Tedaj je Jezus spregovoril in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne pozna Sina, razen Očeta, in nihče ne pozna Očeta, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+11%2C25-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Kljub zavrnitvi v nekaterih mestih vidi Jezus pomen svojega dela. Očetu, s katerim ima globok odnos, se zahvaljuje, da je svoje skrivnostno delovanje prikril velikim in približal malim. Za sprejetje Jezusa in njegovega odrešenja moram postati majhen in preprost ter odvreči vsako samozadostnost. Gospod, hvala, ker je vse tvoj dar. Naj ti zaupam in poslušam tvojo besedo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. julija, 2022 at 18:02

     »SLAVIM TE, OČE, GOSPOD NEBA IN ZEMLJE,
     KER SI TO PRIKRIL MODRIM IN RAZUMNIM,
     RAZODEL PA OTROČIČEM.« (Mt 11,25)

     Človeška slepota je razlog zoperstavljanja Božji postavi v nas in v naravi,
     kar vodi v novo gorje; predrznosti in zločine. Včeraj atomska bomba, spopadi
     vseh vrst, zlorabe otrok, danes manipulacije z zarodki, evtanazija in splav v
     evropski zakonodaji … Kdo ve, kaj pride na vrsto jutri? Česa vsega po neštetih
     svobodnih privolitvah v greh ne zmore sprevržena človeška domišljija! V okove
     “svobode” vklenjena civilizacija. Nad krvavim obzorjem pa KRIŽ. Kristusova kri,
     za rešenje sveta. Razodene se le “malim”. Ali se v mojem vsakodnevnem življenju
     odraža, da poznam Kristusa?

     Povzeto po: Duhovna oaza, franciskani. si

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
     Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

     Odgovori
5. Miro says:

   13. julija, 2022 at 13:32

   MISEL SVETNICE

   »KDOR PRIPADA KRISTUSU, MORA ŽIVETI CELOSTNO ŽIVLJENJE KRISTUSA;
   PRITI MORA DO POLNE STAROSTI KRISTUSOVE, KONČNO MORA STOPITI Z NJIM
   NA POT KRIŽA, V GETSEMANI IN NA GOLGOTO.« (sv. Terezija Benedikta od Križa)

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. julija, 2022 at 13:37

     MOLITEV

     Gospod Bog,
     kot tvoji učenci razumemo,
     da moramo vsi sprejeti in nositi križ.
     Vemo, da lahko na križ gledamo na tri načine:
     lahko prosimo, da nam ga ne pošlješ,
     lahko prosimo, da nam ga olajšaš in
     lahko prosimo, da nam daš dovolj moči,
     da ga pogumno sprejmemo in nosimo.
     Če bi nas kdaj zadel zelo težak križ,
     nam daj dovolj poguma,
     varuj nas malosrčnosti in obupa.
     Po svojem križu, s katerim si nas odrešil,
     nam utrdi vero v svojo ljubečo skrb za nas.
     Navdihuj nas, da bomo sočutni s trpečimi.
     (vir: Ognjišče)

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

     Odgovori
6. Miro says:

   13. julija, 2022 at 12:14

   SVETI OČE FRANČIŠEK: VERNIK JE POPOTNIK, KI VIDI STVARNOST IN JE SOČUTEN DO TRPEČIH

   Sveti oče Frančišek je na 15. nedeljo med letom, 10. julija 2022, z okna Apostolske palače nagovoril vernike, zbrane na Trgu svetega Petra, ter skupaj z njimi molil opoldansko molitev Angel Gospodov. V nagovoru se je zaustavil ob evangeljskem odlomku o dobrem Samarijanu. Povabil je, naj Gospoda prosimo, naj nam pomaga izstopiti iz sebične ravnodušnosti in se podati na Pot; da bi videli in imeli sočutje do tistih, ki jih srečamo na poti, posebej do tistih, ki trpijo in so v potrebi.

   https://katoliska-cerkev.si/sveti-oce-francisek-vernik-je-popotnik-ki-vidi-stvarnost-in-je-socuten-do-trpecih

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   13. julija, 2022 at 12:07

   KO JE BIL POPOLNOMA NA DNU, SE GA JE BOG NAJBOLJ DOTAKNIL (Aleteia)

   »Ta duhovna izkušnja je bila bolj resnična kot vse moje dotedanje življenje,« pripoveduje Poljak David Cmok, nadarjeni 32-letni grafični oblikovalec. Med študijem je kljub številnim uspehom padel v duhovno brezno. Iz njega ga je potegnil Božji glas.

   »Zadela me je izkušnja popolne praznine, izgorelosti, ogromne duhovne lakote in paralizirajočega strahu. Prostor, ki ga nisem izročil Bogu, je kmalu postal mesto za demone.«

   V petem letniku študija se je odpravil v cerkev na češčenje Najsvetejšega. Med klečanjem je nenadoma začel jokati. »Izjokal sem svojo nemoč, osamljenost, obup, praznino.« Tedaj se mu je zazdelo, da mu je Bog zašepetal …

   Več o tej življenjski zgodbi na:
   https://si.aleteia.org/2022/07/08/ko-je-bil-popolnoma-na-dnu-se-ga-je-bog-najbolj-dotaknil/

   Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   13. julija, 2022 at 6:26

   BOŽJA BESEDA – VIR NEIZMERNE RADOSTI V BOGU!

   »NAJ TI BODO V VESELJE IZREKI MOJIH UST,
   PREMIŠLJANJE MOJEGA SRCA PRED TVOJIM OBLIČJEM,
   GOSPOD, MOJA SKALA, MOJ REŠITELJ.« (Ps 19,15)

   »VESELITE SE V GOSPODU ZMERAJ; PONAVLJAM VAM,
   VESELITE SE.« (Flp 4,4)

   »V VSEM SE ZAHVALJUJTE: KAJTI TO JE BOŽJA VOLJA
   V KRISTUSU JEZUSU GLEDE VAS.« (1 Tes 5,18)

   O veselju in hvaležnosti več na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1451&t=5#Veselje+in+hvale%9Enost

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. julija, 2022 at 6:28

     HVALEŽNOST VODI K STVARNIKU

     V življenju vsakega posameznika je nešteto majhnih in velikih razlogov, zaradi katerih smo lahko hvaležni. Namesto tega pa se – tudi kristjani – raje prepuščamo žalosti, zaskrbljenosti in pritoževanju. To nas oddaljuje tudi od vsakodnevnega okušanja Božje ljubezni.

     O moči hvaležnosti v vsakdanu, ki je dostopna prav vsakomur, v knjigi ČUDEŽ HVALEŽNOSTI: OKUS NOVEGA ŽIVLJENJA, ki je izšla pri založbi Emanuel, piše Lionel Dalle, duhovnik skupnosti Emanuel in generalni vikar francoske škofije Toulon. Gre pravzaprav za praktičen program oz. vodnik notranje preobrazbe, katerega cilj je, da bi v svoji osebnosti razvili značajsko potezo hvaležnosti, tako da bo postala naša krepost in nas vodila k pravi sreči.

     “Še nikoli prej nisem videl, da bi se ljudje tako hitro in tako globoko spremenili,” je dejal neki duhovnik, ki je delal po omenjenem programu hvaležnosti s svojimi župljani.

     O tem več na https://si.aleteia.org/2022/01/08/ce-boste-to-preprosto-metodo-udejanjali-vsak-dan-vam-bo-spremenila-zivljenje/

     Pridi, pridi Sveti Duh!

     Odgovori
9. Miro says:

   12. julija, 2022 at 19:41

   MISEL TOMAŽA KEMPČANA

   »Ako ne moreš biti vedno zbran, se zberi vsaj včasih, vsaj enkrat na dan: zjutraj ali zvečer.
   Zjutraj napravi sklep, zvečer pa izprašaj svojo vest, kaj si čez dan govoril, delal in mislil, ker
   si s tem morda večkrat razžalil Boga in bližnjega.«

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     12. julija, 2022 at 19:46

     KESANJE

     MOJ BOG, ŽAL MI JE, DA SEM GREŠIL IN ŽALIL TEBE, KI SI MOJ NAJBOLJŠI OČE.
     TRDNO SKLENEM, DA SE BOM POBOLJŠAL, POMAGAJ MI S SVOJO MILOSTJO. AMEN.

     Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

     Odgovori
   • Marija Planinšič says:

     13. julija, 2022 at 0:00

     Res je, da bi človek moral biti, vsaj pri molitvi zbran, ko pa je to včasih zelo težko. Človeku se prepletajo različne misli, ko npr.bereš sv. pismo in se ti začno postavljati določena vprašanja.

     Odgovori
     • Hvala says:

       14. julija, 2022 at 6:39

       Spoštovana ga. Marija Planinšič!

       Pravite, da bi človek moral biti pri molitvi zbran, kar pa včasih zelo težko.

       Res je kar pravite, MOLITEV JE DAR OD BOGA. To je velika milost. Zato pa ker sami ne moremo ničesar, kar vedno ponavljamo, JE POTREBNO PROSITI BOGA, oz. Njemu izročiti to prošnjo. Naše misli begajo sem in tja, GOSPOD OZDRAVLJA NAŠ BEGAJOČ UM.

       Preden greste brati SVETO PISMO, PROSITE SVETEGA DUHA , DA VAS VODI IN POMAGA PRI RAZUMEVANJU.

       Potrebno je vedeti, DA SVETO PISMO NI NAVADNA KNJIGA, TO JE BOŽJA BESEDA, KI NAM PRENAVLJA SRCE, DAJE ŽIVLJENJE. SVETI DUH JE RAZLAGALEC BOŽJE BESEDE. ZATO JE POTREBNO BOŽJO BESEDO PREMIŠLJATI SKUPAJ S SVETIM DUHOM.

       Veste, sami ne moremo ničesar. To je povedal JEZUS :

       Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar. 6 Če kdo ne ostane v meni, ga vržejo proč kakor mladiko in se posuši. Te mladike poberejo in vržejo v ogenj in zgorijo (Jn 15, 5-6).

       Vse dobro vam želim!

       Odgovori
       • Miro says:

         14. julija, 2022 at 8:06

         KAJ PA, ČE JE RAZTRESENOST MED MOLITVIJO V RESNICI MILOST?

         RAZTRESENOST PRI MOLITVI OZ. T. I. DUHOVNA RAZTRESENOST NI OD VČERAJ. V OBLIKI PODOB ALI IDEJ SE OD NEKDAJ POJAVLJAJO PRI NAJBOLJ POBOŽNIH DUŠAH. ALI ZANJE OBSTAJA ZDRAVILO? DA. NE POSVEČAJMO JIM PREVEČ POZORNOSTI IN NANJE GLEJMO KOT NA PRILOŽNOST, DA ZNOVA IZBEREMO GOSPODA

         Raztresenost se pojavi v vseh oblikah molitve (pri maši, pri skupinski molitvi, pri molitvi rožnega venca, pri adoraciji). Razlikuje se glede na značaj posameznika, življenjske okoliščine in stanje: filozof bo razmišljal, starši bodo mislili na svoje otroke, zamerljiv človek bo kakšno stvar pogreval, ambiciozen človek bo delal načrte za prihodnost … Vrsta raztresenosti molivcu razkriva njega samega: njegove skrbi, čustva, strasti, skušnjave.

         IZKUŠNJA SVETE TEREZIJE AVILSKE

         Kdo se lahko raztresenosti med molitvijo izogne? Nihče, še svetniki ne! Sveta Terezija Avilska o njej govori kot o boleči, a hkrati neizogibni hibi. Takole piše: “So časi, ko hočem premišljevati o Bogu ali o čemerkoli dobrem, a se ne morem ustaviti pri nobenem predmetu.” In dodaja, da je um “podoben besnemu norcu, ki ga nihče ne more zvezati”. Pri tem z olajšanjem ugotavlja, da um “ne hodi po krivih potih, temveč se ubada le z brezpredmetnimi stvarmi”. Samo sebe je nekoč na primer presenetila, ko je štela luknje na čevljih redovnice, ki je molila pred njo. Nič hudega v primerjavi s kakšnimi mnogo manj dostojnimi mislimi.

         A kako to ‘hibo’ razumeti?

         MOTNJE, KI NAM ONEMOGOČAJO, DA BI SE OSREDOTOČILI NA MOLITEV

         Duhovna raztresenost je sestavni del naše utelešenosti. Človek pač ni samo duh. In ko ta duh išče Boga, njegovega duha ovira teža ‘snovi’, ki ga vleče navzdol. Kaj mislimo s snovjo? Najprej so to čuti, ki so ves čas dejavni, ki nehote nenehno spremljajo dogajanje: bodisi hrup (telefon, ki zazvoni med mašo, ker ga je nekdo pozabil ugasniti), bodisi podoba (soseda ima novo pričesko), bodisi vonj. Čuti tako neprestano duhu ponujajo v pašo vse, kar so zaznali in mu tako preprečujejo, da bi se osredotočil na nadnaravne resnice, ki jih išče.

         Vendar z delovanjem čutov ne moremo vsega pojasniti. Tudi če jih namreč utišamo z zamaški za ušesa, s prevezo čez oči ali kljukico na nosu, nas še vedno pesti raztresenost. Zakaj? Sveta Terezija Avilska odgovarja: sile (spomina, domišljije in razuma, ki nenehno tavajo, voljo odvračajo od njenega cilja, ki je bogozrenje.

         Ob tovrstnih neprijetnih izkušnjah raztresenosti se nas zlahka loti malodušje. Ko smo preveč raztreseni, si mimogrede rečemo, da nismo ustvarjeni za molitev. Skušnjava je takrat velika, da bi vse skupaj pustili. In ravno tega ne smemo storiti. Če bi zaradi raztresenosti prenehali moliti, potem ne bi nikoli molili! Navsezadnje raztresenost doseže le zunanje plati biti. Bog pa se nam daje v globinah duše, kamor raztresenost nima vstopa in kamor čutni svet ne seže. To pomeni da Bogu ne morejo preprečiti, da bi v duši deloval in jo preoblikoval.

         RAZTRESENOST JE LAHKO PRILOŽNOST, DA SE PONOVNO ODLOČIMO ZA GOSPODA

         Kaj naj torej storimo? Vztrajamo, seveda! Raztresenostim ne smemo dajati preveč pomena niti jih dramatizirati. Hkrati se z njimi ne smemo sprijazniti. Dokler se jim svojevoljno ne predajamo, duhovna raztresenost ni greh. Lahko so celo milost, kot jasno in glasno pove neki duhovnik. Zato, ker je to priložnost, da se ponovno odločimo za Gospoda, ki smo ga za hip zapustili. Da se vrnemo nazaj k njemu v molitvi, v kateri smo bili poprej.

         Ko se odrečemo določeni raztresenosti ali razvedrilu, ki nam ugaja, da se vrnemo h Kristusu, je to dejanje ljubezni. S tem, ko otežuje molitev, raztresenost človeku omogoča, da Boga išče zaradi njega samega in ne zaradi otipljive tolažbe, ki mu jo ta lahko nudi. Zaradi napora, ki ga vložimo, da bi se je znebili, pa krepijo človekovo voljo in podžigajo željo, da bi se z Bogom združil.

         Milost je tudi v tem, da s prstom pokaže na našo slabotnost. “Bolj ko smo ubogi, bolj smo primerni za dejanja ljubezni, ki nas použiva in preoblikuje,” piše sveta Terezija iz Lisieuxa.

         Mlada cerkvena učiteljica pri tem opozarja na dva pogoja: da ostanemo ubogi ter svoje uboštvo vzljubimo. Sveti Pavel izreče nekaj podobnega: “Moč se dopolnjuje v slabotnosti. Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč.” (2 Kor, 12,9)

         Če bomo torej duhovno raztresenost sprejemali s hvaležnostjo in zahvaljevanjem, bomo s tem Bogu dopustili, da v našem srcu vzpostavi svoje kraljestvo. Takrat niso več ovira, temveč ponižna pot k Bogu.

         Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/06/28/kaj-pa-ce-je-raztresenost-med-molitvijo-v-resnici-milost/

         Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
         Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

         Odgovori
         • Miro says:

           14. julija, 2022 at 8:16

           Z zaupanjem se ponovno priporočimo še SVETEMU DUHU, našemu največjemu in najboljšemu Prijatelju, Tolažniku, Svetovalcu …, da nas bo uvajal v skrivnosti zbrane molitve in življenja v duhu Gospodove molitve OČE NAŠ.

           PRIDI, SVETI DUH!

           Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
           vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
           Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
           prenovil boš obličje zemlje.

           Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
           razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
           bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
           vselej radi sprejemali njegove spodbude.
           Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

           OČE NAŠ, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime …
10. Miro says:

    12. julija, 2022 at 19:39

    KRŠČANSKI NAUK O SPOVEDI – ZAKRAMENT ODPUŠČANJA JE ZNAMENJE SPRAVE Z BOGOM IN Z OBČESTVOM. TA ZAKRAMENT DVIGNE GREŠNIKA IN GA SPREOBRNE V GLOBINI. JEZUSOVE PRILIKE RAZODEVAJO VESELJE NAD SPREOBRNJENJEM GREŠNIKA – SAMO BOG MORE ODPUŠČATI GREHE

    Krst nas naredi za brate in sestre v Kristusu. Evharistija nas zedini v občestvo z Gospodom in med seboj. Imamo pa tudi grenko izkušnjo, kako se vezi te edinosti zrahljajo zaradi naših nemarnosti in slabosti. Vsak greh natrga ali pretrga vezi, ki nas zedinjajo. Posledice greha so hude. Ne prizadenejo le našega osebnega življenja. Odločitev zoper Boga pomeni prispevek k neredu, ki ga greh vnaša in vzdržuje v Cerkvi in v svetu.

    Zakrament odpuščanja je znamenje sprave z Bogom in z občestvom. Ta zakrament dvigne grešnika in ga spreobrne v globini. Jezusove prilike razodevajo veselje nad spreobrnjenjem grešnika in pozornost, ki je je spreobrnjeni deležen.

    Gospodov križ je podoba naše sprave. Samo Bog more odpuščati grehe. Na velikonočni večer se je Jezus prikazal apostolom in jim dal Svetega Duha, da bi mogli odpuščati grehe v njegovem imenu. Ta služba je danes zaupana škofom in z njihovim pooblastilom drugim duhovnikom.

    ČLOVEKOVA VEST

    Greh, zabloda, krivda, grenkoba, očitki vesti in nevolja, skesanost ali brezbrižnost. Toliko čustev, včasih navzkrižnih, pretresa našo vest. Imamo izostren čut za zlo, ki je razširjeno v svetu, čutimo se krive za marsikaj, a za nič odgovorne. Mogoče je, da naša vest zaide v skrajna pretiravanja, ali pa nasprotno, da zakrkne. Vsak kristjan se mora ravnati po vesti, toda vest ni postava. Vest si moramo tudi vzgajati. Vsak kristjan, ki pravilno pozna zahteve krščanske morale, jih je dolžan razložiti tistemu, ki ne vidi jasno. Še več, ko drug drugemu pomagamo k jasnosti, gradimo skupnost in drug drugega rešujemo greha.

    Če je res, da mora vsakdo delati po vesti, se mora v vesti poučiti, da ne bi delal na slepo, kajti ravnanje po vesti ni delanje po svojem okusu. Ravnati po vesti pomeni, odkrivati globoke zahteve svojega osebnega življenja in poklicanosti ter jih osebno sprejeti. Da bi bolje vzgojili vest moramo poslušati Božjo besedo, cerkveno občestvo in družbeno skupnost, kajti vest ne ustvarja postave, temveč jo sprejema od Boga in človeške družbe.

    Narediti pogrešek pomeni kreniti s poti, ki jo predpisuje kako pravilo ali kak ideal, ki smo si ga postavili. To pomeni zgrešiti postavljeni cilj. Storiti greh pa pomeni zavestno in prostovoljno narediti nekaj zlega. Greh je več kot samo zgrešeno, napačno dejanje. Greh rani odnos do Boga, do drugih in do nas samih. Greh nas ne napade iznenada. Ima svoje kotišče v naših navadah, v godrnjanju našega srca, v nejevolji naše duše, v zablodah našega razuma… Nekega dne se bo pokazal na zunaj, a šele tedaj, ko je grešnika potisnil tja, kamor je prišel po volji kamnitega srca, izsušene duše in sprevrženega razuma. Spraviti se torej pomeni vrniti se k milosti svojega krsta, da bi tam našli čisto srce, preprosto dušo in globoko spoznanje skrivnosti vere.

    Niso vsi grehi enaki. Obstajajo misli, besede, dejanja in opustitve, ki jih vest graja. Če gre za majhne stvari, govorimo o malih, odpustljivih grehih. To niso smrtni grehi, ker ne ubijajo povezanosti z Bogom in s Cerkvijo. Dobro je, da gre kristjan vedno znova vase in se spravi z Bogom in Cerkvijo, preden zapade v brezbrižnost. Veliki ali smrtni grehi označujejo takšno naravnanost srca ali takšno ravnanje, ki hudo, v veliki meri oškoduje povezanost z Bogom, Cerkvijo in z ljudmi. Ti grehi ne morejo biti odpuščeni brez zakramentalne spovedi.

    POTREBNOST IN OBVEZNOST SPOVEDI

    Spoved je najprej zakrament, dejavno znamenje Božjega usmiljenja in odpuščanja. Pri spovedi položimo pred Boga svoje slabosti, grehe, svojo majhnost, nemoč in ga prosimo, da se nas dotakne s svojo rešilno in zdravilno močjo. Poleg tega je spoved tudi srečanje s samim seboj. Pri dobri pripravi na spoved se moramo nujno vprašati kaj se dogaja z nami. Ali smo se od zadnje spovedi kaj spremenili in če smo se, kako se to odraža v našem življenju. Človek mora v življenju napredovati na boljše, toda kako naj napreduje, če ne ve kaj vse se dogaja z njim.

    Za kristjane je določeno, da se morajo spovedati svojih grehov vsaj enkrat v letu. Spovedati se moramo, kadar zavestno in neprisiljeno naredimo velik greh, drugače pa je še vedno pravilo, da je za kristjana, ki se želi v svojem življenju truditi za duhovni napredek najbolj priporočljiva redna mesečna spoved (na primer: prvi petek, prva nedelja…)

    PRVA SPOVED

    Prva spoved je običajno pred prejemom prvega obhajila. V skladu z določili plenarnega zbora Cerkve na slovenskem so v laški župniji to otroci tretjega razreda. Kdaj točno bodo otroci opravili prvo spoved mora presoditi katehet, glede na pripravljenost in versko zrelost otrok.

    SPOVEDNA PRAKSA

    Ljudje imamo različne spovedne prakse. Nekateri imajo stalnega spovednika, ki je hkrati tudi duhovni voditelj. Ta način je zelo dober, saj kristjan ob njem skozi pogovor in nasvete duhovno raste ter napreduje v duhovnem življenju. Drugi se držijo cerkvene zapovedi, ki določa, da se je kristjan dolžan vsaj enkrat v letu spovedati svojih grehov.

    Povzeto po: http://www.zupnijalasko.si/sveta-spoved

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

    Odgovori