Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.025 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    GREH NAVELIČANOSTI
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Mnogi kristjani živijo v stanu acedie [naveličanosti, mlačnosti, brezvoljnosti], nesposobni, da bi kar koli naredili. Samo pritoževanje nad vsem. Acedia [naveličanost], je strup, je megla, ki obdaja dušo in ji ne pusti živeti. Je tudi mamilo, saj če ga pogosto poskušaš, ti postane všeč. In tako končaš kot odvisnik od žalosti, ‘acedia-odvisnik’. Je kakor zrak, ki ga dihaš. In to je precej običajen greh med nami: žalost, acedia [naveličanost, mlačnost, malomarnost], ne bom rekel malodušje, a je precej blizu temu.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/greh-navelicanosti

  2. Miro says:

    JEZUS IN MARIJA NAS VABITA K MOLITVI, POKORI IN
    SPREOBRNJENJU!

    GOSPODA VSAK DAN PROSIMO ZA MOČ, DA BI MOGLI
    IZ SRCA ODPUSTITI VSEM, KI SO SE PREGREŠILI PROTI
    NAM:

    Gospod Bog,
    prepričani smo,
    da tvojega odpuščanja ne prejmejo edinole tisti,
    ki te zanj ne prosijo.
    Saj velikodušno odpuščaš vsem,
    ki te iskreno prosijo.
    Nočeš smrti grešnika,
    marveč hočeš, da se spreobrne in živi.
    Verujemo, da je odpuščanje
    ena od tvojih temeljnih lastnosti.
    Prosimo te, utrdi našo vero v tvoje odpuščanje.
    Daj nam moč,
    da bomo zmogli tudi mi odpuščati tem, ki nas prizadenejo.
    Ko molimo »odpusti nam naše dolge«,
    s tem izpovemo svojo željo in potrebo,
    da nam očistiš srce sovraštva in zamere.
    Obenem pa izkažemo pripravljenost,
    iz srca odpustiti vsem,
    ki so se pregrešili proti nam.
    (Ognjišče)

    Slava tebi, Jezus, Ti si Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta!

  3. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    »ČUDIM SE, DA SE OD TISTEGA, KI VAS JE POKLICAL PO KRISTUSOVI MILOSTI,
    TAKO HITRO OBRAČATE K NEKEMU DRUGEMU EVANGELIJU, KI PA NI DRUG EVANGELIJ,
    PAČ PA SO NEKATERI, KI VAS BEGAJO IN HOČEJO KRISTUSOV EVANGELIJ POSTAVITI NA
    GLAVO.« (Gal 1,6-7)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1602&t=5#Krivi+nauki

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    MOLITEV JE POTREBNA ZA DUHOVNO ŽIVLJENJE: JE KOT DIHANJE, KI OMOGOČA, DA SE ŽIVLJENJE DUHÁ RAZVIJA TER DA SE VERA V BOŽJO NAVZOČNOST IN NJEGOVO LJUBEZEN UDEJANJA (Opus Dei)

    KAJ JE MOLITEV?

    Definicije, s katerimi označujemo molitev, jo orisujejo z različnih zornih kotov in poudarjajo različne vidike. Na primer, sv. Janez Damaščan pravi, da je molitev »povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za ustrezne dobrine,« medtem ko jo sv. Janez Klimak obravnava bolj kot »domač pogovor in zedinjenje človeka z Bogom.«

    Molitev je absolutno potrebna za duhovno življenje. Je kakor dihanje, ki omogoča, da se življenje duha razvija. V molitvi se udejanja vera v božjo navzočnost in njegovo ljubezen. Spodbuja se upanje, ki nas vodi, da svoje življenje usmerjamo k Njemu in zaupamo v njegovo previdnost. Srce se veča, ko človek z lastno ljubeznijo odgovarja na božjo Ljubezen.

    Pri molitvi se duša, ki jo vodi Sveti Duh, v svoji največji globini (prim. Katekizem, 2562) zedini s Kristusom, ki je učitelj, zgled in pot vsake krščanske molitve (prim. Katekizem, 2599 sl.), ter se s Kristusom, po Kristusu in v Kristusu obrača k Bogu Očetu, pri čemer je deležna bogastva življenja svete Trojice (prim. Katekizem, 2559-2564). Od tod izhaja velik pomen, ki ga v molitvenem življenju zaseda liturgija in evharistija kot njeno središče.

    PROŠNJA, ZAHVALA, ČEŠČENJE IN HVALJENJE

    Vsebine molitve so lahko, tako kot pri vsakem dialogu ljubezni, mnogotere in raznolike. Vseeno pa velja izpostaviti nekatere, ki so posebej pomenljive: prošnja, zahvala, češčenje in hvaljenje.

    O vsebinah molitve ter o ustni molitvi, meditaciji, kontemplativni molitvi, itn., več na:
    https://opusdei.org/sl-si/article/tema-39-molitev/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  5. Hvala says:

    ODPUSTITI POMENI VRNITI ŽIVLJENJE

    ZAMERA UBIJA

    Pri odpuščanju gre dejansko za vračanje življenja. A to ne velja le za osebo, ki prejme odpuščanje, temveč tudi za tisto, ki odpuščanje podeli, saj jo osvobodi zamere, ki ubija.

    https://si.aleteia.org/2020/10/06/odpustiti-pomeni-vrniti-zivljenje/

  6. Hvala says:

    BOG SAM RAZKRIVA NAJVEČJEGA SOVRAŽNIKA IMUNSKEGA SISTEMA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    IN TO JE GREH. GREH JE NEVIDNI ČLOVEKOV SOVRAŽNIK. ZA NJIM STOJI NEVIDNA DUHOVNA SILA ZLA, KI VSTOPA VANJ, POTEM KO TA PRESTOPI BOŽJO ZAPOVED.

    Sveto pismo ga primerja s kačo, ki nas piči, če se ji približamo. Zato nas svari, naj se mu ne približujemo, saj v sebi vsebuje strup, ki je lahko smrtonosen. Vsak greh vsebuje (duhovni) strup, velik greh pa celo smrtonosnega. To pomeni, da prinaša duhovno smrt – ločitev od Stvarnika, vira življenja –, s tem pa prizadene hudo poškodbo imunskemu sistemu. Sveto pismo učinek greha primerja s kačjim strupom in ugrizom leva, ki ljudem uničujeta življenje. Pravi še, da zanj ni zdravila. Zanj res ni zdravila v obliki rastlin, mineralov, žive in nežive narave, vidnih in nevidnih ustvarjenih sil.

    https://si.aleteia.org/2020/11/25/kaj-najbolj-krepi-imunski-sistem/

  7. Hvala says:

    MED BOLEZNIJO IN GREHOM TER MED DOBRIM ZDRAVJEM IN MILOSTJO JE TESNA POVEZAVA

    S tem nočem reči, da so grešniki vsi, ki so bolni na duhu ali telesu. Kajti obstaja tudi zadostilno trpljenje (prim. Fil 1,29; Kol 1,24; 1 Pt 4,14; Mr 5,10-11). TODA VIDIM GREŠNIKE, KI TRPIJO ZARADI FIZIČNIH IN DUŠEVNIH BOLEZNI, IN VIDIM TUDI, DA SO OZDRAVLJENI, KO ODSTRANIJO SVOJE GREHE S KESANJEM IN SPOVEDJO.

    VČASIH SO LAHKO GREHI IZVIRNI VZROK NAŠIH BOLEZNI IN DUŠEVNIH ODKLONOV; VČASIH PA SO LAHKO PREGRADA MED NAMI IN BOŽJO MILOSTJO IN MOČJO(Iz 59,2).

    Ko je Jezus hromemu odpustil, je bil ta ozdravljen (prim Mr 2,1-12). Jozue je rekel ljudstvu, ki je zahtevalo znamenja in čudeže:
    ” PO SVETITE SE, KAJTI JUTRI BO GOSPOD DELAL VELIKA ZNAMENJA SREDI MED VAMI” (Joz 3,5).

    BOG JE REKEL PO PREROKU SIRAHU :

    1 Otrok, si grešil? Nikar tega ne stori več
    in za prejšnje grehe prosi odpuščanja (Sir 21,1).

    KO JE JEZUS SREČAL MOŽA, KI JE OZDRAVEL V BETESDI , MU JE REKEL:

    Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!«(Jn 5,14) Iz knjige notranje ozdravljenje za novo življenje-p. James Manjackal.

  8. Miro says:

    SVOJE ŽIVLJENJE »ZAPRAVLJAMO«

    VČASIH SE NAM UTEGNE ZAZDETI, DA ZAPRAVLJAMO SVOJE DRAGOCENO ŽIVLJENJE IN
    DA ZAKOPAVAMO SVOJE TALENTE. NAŠE ŽIVLJENJE JE DO SKRAJNOSTI RAZVREDNOTENO,
    ČE UPORABLJAMO SAMO LUČ RAZUMA. NAŠE ŽIVLJENJE NIMA NOBENEGA SMISLA, ČE NE
    GLEDAMO NA KRISTUSA …

    Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  9. Miro says:

    S TRDNIM ZAUPANJEM SE VSAK DAN IZROČAJMO NAŠI
    NEBEŠKI MATERI MARIJI. PO MARIJI K JEZUSU!

    Izročam se ti, Mati mojega Boga.
    Po plamenu ljubezni Marijinega brezmadežnega Srca
    dajem v rane Jezusovega srca
    vso svojo dušo in vsega duha,
    vse svoje telo in vse umevanje,
    vse svoje odnose z bližnjimi,
    s seboj in s Teboj, ljubi Jezus.
    Vstopi vame in v moje odnose.
    Ti me očisti, ozdravi, osvobodi in
    napolni s Svetim duhom.
    Tebi izročam vso svojo svobodo,
    da uresničiš vse, kar je v tvoji sveti
    volji zame in za moje služenje.
    Blagoslovi me Gospod.
    Amen.

    (to molitev je papež sv. Janez Pavel II. molil vsak dan)

  10. Hvala says:

    KDO JE SVETNIK?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Danes se bom namesto ob evangeliju ustavil ob prazniku vseh svetih, in sicer ob vprašanju, kdo so svetniki oz. kdo je pravzaprav svetnik? Zdi se mi, da ne moremo mimo predstav, da so to v vseh pogledih izredni ljudje. Ljudje z izrednimi lastnostmi, sposobnostmi. Ljudje izrednih dejanj, izredne življenjske poti. Ljudje, ki so vedeli, kaj hočejo in so šli naravnost za Bogom. Pa poglejmo, če je res tako.

    Vzemimo najprej najbližja in prva človeka ob Jezusu, Jožefa in Marijo. Kaj je na njima izrednega? Jožef je bil tesar celo življenje in mu je bilo zaupano, da je ob njem rastel sam Božji sin. Marija je bila vse življenje preprosta gospodinja. O nobenih izrednih delih ni ne duha ne sluha. Razen tega, da sta v svoje vsakdanje življenje sprejela izreden božji načrt, ni bilo pri njima nič izrednega, bi lahko rekli. Njuno življenje je bilo še naprej preprosto, vsakdanje, ob majhnih opravilih in nalogah moža in žene, gospodarja in gospodinje.

    Pogosto mislimo, da svetniki vedo za svojo življenjsko pot v naprej. Kot smo videli pri Mariji in Jožefu, ni čisto tako. Marija je hotela biti preprosta Jožefova žena, pa se je zgodilo angelovo oznanjenje in čudežno spočetje. Jožef je hotel imeli pošteno dekle in jo je dobil, a kazalo je, da se je zmotil. Ko je hotel Marijo odsloviti, ga je v spanju ustavil angel. Njune predstave o načrtih življenja so se porušile. Če pomislimo na Frančiška Asiškega, vemo, da je v mladosti želel biti vitez, Vincencij Pavelski pa je sanjal o dobri službi.

    Lahko bi rekli, da so svetniki ljudje, ki so se morali posloviti od mnogih svojih predstav in so uspeli slediti Božjim načrtom.

    Svetniki so ljudje, ki ne grešijo, je verjetno tudi ena od naših predstav. Pomislimo na apostola Pavla, ki je bil preganjalec Cerkve in morilec prvih kristjanov. Sveti Avguštin se je dolga leta izgubljal v užitkih tega sveta. Vincencij Pavelski se je gnal za denarjem in dobro službo. Svetniki so torej običajni ljudje, ki so spoznali ničevost greha in se obrnili k Bogu. Kljub spreobrnjenju so vedno ostajali grešniki, le da je bil v njih boj z grehom močan in jasen, želja po Bogu pa vedno bolj goreča.

    Pogosto si najbrž predstavljamo tudi, da je svetnik vedno dobrodušen, nikoli slabe volje ali osoren ipd. Današnji evangelij blagruje žalostne, ne nasmejane. Če se spomnimo patra Pija, ki nam je mogoče bolj poznan, bomo videli, da je bil kot spovednik izredno odločen. Marsikoga je celo nagnal iz spovednice. Apostol Pavel je vražarju Elimu zagrozil, da bo oslepel, ker ne neha čarati in to se je tudi zgodilo. Frančišek je na enem od zborov svojih bratov, ker ga niso poslušali, odšel na streho in začel podirati hišo. Preklel je enega od predstojnikov, ker ni upošteval navodil glede skromnosti in preprostosti. Svetost se torej ne odraža v prijaznem videzu, ampak v gorečem zavzemanju za resnico.

    V svetniku običajno vidimo nekoga, ki je očitno svet, saj je tako dober, da je vsem jasno, da je svetnik. A če se ustavimo pri prvih dveh svetnikih, bomo videli, da Jožef ni vedel za Marijino svetost, ko je nenadoma zanosila. Pater Pij je bil celo Cerkvi sumljiv, ker je imel stigme. Mislili so, da gre za prevaro. Imel je dolge maše, zato so mu dvakrat po eno leto prepovedali javno maševati. Mnogi svetniki so veliko trpeli celo s strani Cerkve, ker so hodili korak pred njo in izpadli zanjo sporni.

    Kdo so torej svetniki?

    Pogosto čisto preprosti ljudje s preprostimi nalogami.
    Pot v življenju jim največkrat ni jasna, hočejo pa slediti Bogu in to tudi storijo.
    Imajo zelo posvetne želje, a se od njih obrnejo k Bogu.
    Niso vedno prijazni, vedno pa iščejo resnico in pri njej vztrajajo.
    Njihova drža je dostikrat nenavadna za ta svet, zato se pogosto zgodi, da jih preganja celo Cerkev sama.
    Svetost torej ni le za izbrance, je preprosta pot zvestobe v malem. Zaznamuje jo goreča želja, da bi sledili Bogu in izpolnili njegovo voljo. To lahko naredimo tudi mi. Torej, vztrajno na pot svetosti!

    http://arhiv.mirenski-grad.si/20-vsi-sveti-kdo-je-svetnik

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja