Članki za dušo

15.029 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   25. julija, 2022 at 6:49

   SVETOST NI RAZKOŠJE

   SVETOST NI RAZKOŠJE NEKATERIH, MARVEČ JE TVOJA IN MOJA PREPROSTA DOLŽNOST.
   BODIMO SVETI KAKOR JE NAŠ OČE V NEBESIH. SV. TOMAŽ PRAVI: »BISTVO SVETOSTI NI NIČ
   DRUGEGA KOT ODLOČNA VZTRAJNOST« – JE JUNAŠKO DEJANJE DUŠE, KI SE POPOLNOMA
   IZROČI BOGU.

   Naš napredek v svetosti je odvisen od Boga in od nas samih – od božje milosti in od naše želje. V nas
   mora biti resnična živa volja po svetosti. »Svetnik bom« pomeni, da bom izropal sebe vsega, kar ni
   Bog, da bom izpraznil svoje srce vseh pridobljenih stvari, da bom živel v uboštvu in nenavezanosti, da
   se bom odrekel svoji volji, svojim nagnjenjem, svoji muhavosti in domišljavosti ter postal prostovoljni
   suženj Gospodove volje …

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   25. julija, 2022 at 6:44

   OČE, VIR IN CILJ LITURGIJE

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Katekizem katoliške Cerkve:

   1077 “Blagoslovljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom. Pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep Očetove volje, da bi slavili veličastvo njegove milosti, s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu” (Ef 1,3-6).

   1078 Blagoslavljati je božje dejanje, ki daje življenje in katerega praizvir je Oče. Njegov blagoslov je hkrati beseda in dar (“bene-dictio”, “eu-logia”). Naobrnjen na človeka pomeni ta izraz adoracijo (češčenje, kakršno gre le Bogu) in človekovo samoizročitev Stvarniku v zahvaljevanju.

   1079 Vse božje delo od začetka do dovršitve časov je blagoslavljanje. Od liturgičnega opevanja prvega stvarjenja do slavospevov nebeškega Jeruzalema oznanjajo navdihnjeni pisatelji sklep odrešenja kot neizmeren božji blagoslov.

   Več o tem na http://marija.si/gradivo/kkc/i-oce-vir-in-cilj-liturgije/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   24. julija, 2022 at 20:30

   OSUPLJIVI ČUDEŽ RAZŠIRJENEGA SRCA SV. FILIPA NERIJA

   OBDUKCIJA JE POTRDILA, DA JE BILO SRCE SV. FILIPA NERIJA PO PREJEMU DAROV SVETEGA DUHA DEJANSKO POVEČANO

   Čudež se je zgodil tik pred binkoštmi
   V Katoliški enciklopediji beremo, da se je čudež zgodil tik pred binkoštnim praznikom.

   Nekaj dni pred binkoštmi leta 1544 se je zgodil znani čudež, povezan z njegovim srcem. Bacci ga takole opisuje: “Medtem ko je z vso resnostjo prosil za prihod Svetega Duha, za Njegove darove, se mu je prikazala ognjena krogla, ki je vstopila skozi njegova usta in se mu ustalila v prsih; in nenadoma ga je zaobjel nepredstavljiv ogenj ljubezni, ki pa ga ni zmogel prenesti, zato se je vrgel na tla.

   Kot nekdo, ki bi se poskušal ohladiti, je razgalil svoja prsa, da bi malce ublažil plamen, ki ga je občutil. Ko je tako ostal nekaj časa in si je malce opomogel, je vstal v nepopisnem veselju, in tisti trenutek se je njegovo telo začelo divje tresti ; ko si je položil roko na prsi, je na srčni strani začutil oteklino, veliko kot moška pest, ki pa je ni niti takrat niti kadar koli pozneje spremljala kakršna koli bolečina ali rana.

   Do konca življenja napolnjen z Božjo ljubeznijo
   Sv. Filip Neri je bil do konca svojega življenja napolnjen z globoko Božjo ljubeznijo in je vedno izžareval nalezljivo veselje.

   Tovrstne izkušnje sicer običajno ostanejo del duhovnega sveta, toda pozneje so potrdili, da se je njegovo srce dejansko povečalo.

   Vzrok te otekline so odkrili zdravniki, ki so po smrti pregledali njegovo telo. Svetnikovo srce se je od nenadnega vzgiba ljubezni povečalo, in da bi imelo dovolj prostora za utripanje, sta se mu dve rebri zlomili in oblikovali nekakšen lok. Od trenutka, ko se je čudež zgodil, pa vse do njegove smrti je srce divje razbijalo, kadar koli je opravljal kakšno duhovno delo.

   Obdukcija je to poglavje v Filipovem življenju potrdila in naposled spodbudila njegovo kanonizacijo.

   To je osupljiv čudež, ki še izpostavlja moč Božje ljubezni in dejstvo, kako nas darovi Svetega Duha lahko resnično vnamejo in nam pomagajo širiti ljubezen na vseh naših poteh.

   https://si.aleteia.org/2021/06/03/osupljivi-cudez-razsirjenega-srca-sv-filipa-nerija/

   Odgovori
   • Hvala says:

     24. julija, 2022 at 20:35

     Nevšečnosti in nezgode, ki nam jih Bog pošilja, moramo sprejeti, ne da bi veliko razmišljali; zakaj dosti je, da vemo, da je to, kar nam Bog pošilja, za nas vedno najboljše.”-Filip Neri

     Odgovori
4. Hvala says:

   24. julija, 2022 at 18:38

   “PRIHAJAM IZ NEBES”-ZGODBA O FATIMI

   Svetišče v Fatimi in poročilo o prikazovanjih je v pomoč mnogim ljudem. Ta zgodba govori o prikazovanjih in o tem, kako so sv. Janez Pavel II., sv. Jožefmarija in bl. Álvaro iskali zatočišča pri Mariji, tako da so se odpravili h Capelinhi.

   JACINTA IN FRANČIŠEK STA, TAKO KOT JIMA JE NAZNANILA MARIJA, ODŠLA V NEBESA KMALU PO PRIKAZOVANJIH

   Ti trije otroci so doživeli videnje pekla: »Naša Gospa nam je pokazala veliko ognjeno morje, ki je izgledalo, kot da je pod zemljo. V ta ogenj so bili potopljeni hudi duhovi in duše, kot da bi bili prosojni in črni ali bronasti plameni s človeško obliko, ki so valovali v požaru, in gnali so jih plameni, ki so prihajali iz njih samih skupaj z oblaki dima, ki so se širili na vse strani, kakor pada pepel ob velikih požarih, brez ravnovesja in teže, medtem pa je bilo slišati krike trpljenja in obupujoče vzdihe, ki so bili grozni in je človeka ob njih kar streslo. Hudi duhovi so se med seboj razlikovali po groznih in ostudnih oblikah strašnih in neznanih živali, ki pa so bile prosojne in črne.«

   https://opusdei.org/sl-si/article/prihajam-iz-nebes-zgodba-o-fatimi/

   Odgovori
5. Hvala says:

   23. julija, 2022 at 14:35

   Večkrat sem že napisala, kako smo različni, vsak reagira drugače, vsako telo je unikatno in sprejemanje stisk in problemov je pri vsakem človeku drugačno.

   Zato je tudi toliko problemov danes, ker vsak posameznik po navadi gleda na drugega skozi svoj OSEBI POGLED IN SVOJE OBČUTKE IN DOŽIVETJA. Zato ponavljam- KAR JE ZA NEKOGA ŽIVLJENJE, JE LAHKO ZA DRUGEGA SMRT.

   NE MISLITI, DA TISTI, KI NE VPIJE NIMA STISKE , MOGOČE IMA ZELO ZELO HUDO STISKO itd.. MOGOČE JE TIP ČLOVEKA, KI MU SRCE JOČE IN NE IŠČE TOLAŽBE PRI USTVARJENIH BITJIH. ZA NEKOGA PA JE POTREBNA ČLOVEŠKA TOLAŽBA, KI SLONI NA BOŽJI BESEDI IN MU TUDI POMENI REŠITEV, OPORO, MORDA CELO NAGOVOR OD BOGA.

   Največ nerazumevanja, nesoglasja in trpljenja povzročamo drug drugemu tudi z napačnim presojanjem, z napačnim ocenjevanjem, z delitvijo etiket drug drugemu, s svojimi ranami človek rani dalje in da bi vse se moralo odvijati po OBČUTKU, DOJEMANJU IN SPOZNANJU POSAMEZNIKA. Vendar to je človeška logika. JEZUS GLEDA NA VSE DRUGAČE KOT MI. Zato je problem, ker ne pogledamo z Božjimi očmi.

   Vzemimo čisto preprosti primer, ki je mogoče za nekoga “NEPOMEMBNA ZADEVA”, NEKOMU PA POVZROČA HUDO TRPLJENJE. V sobi ali pisarni sedita dva človeka-enega zelo rado zebe, drugemu je neprestano vroče. KAKO REŠITI? Tisti, ki mu je vroče, bo rekel drugemu dodatno se obleci, oni drugi pa bo rekel-sleci pulover pa povečajmo kurjavo. Vendar tudi to ni tako enostavno.

   Če želimo gledati in misliti še na druge ne samo na sebe, se je potrebno tudi žrtvovati za drugega. Da bi v tem danem primeru bila neka rešitev NAJ VSAK POLOVICO ČASA TRPI STANJE, KI NI ZA NJEGA. Tisti, ki mu je vroče naj potrpi polovico časa in tisti, ki ga zebe, naj sorazmerno potrpi z drugim. Zadeva je rešena!

   V življenju pa vidimo koliko se kdo ozira na drugega.

   V tem časih mobilnih aplikacij in računalniškega urejanja skoraj vseh zadev MALOKDO POMISLI, DA STAREJŠI LJUDJE NISO VAJENI POSLOVANJA Z RAČUNALNIKOM, Z MOBITELOM, DA JIM POVZROČA TO MOGOČE HUDO STISKO. Itd. itd, lahko bi o tem pisali knjige. Da v javnih prostorih in prevozih včasih zasledimo klimatizirane naprave, navite po trenutnem občutku človeka, namesto po zdravniškem navodilu.

   Tako je. Smo zelo slabotna bitja, VENDAR Z BOŽJO MILOSTJO LAHKO UREDIMO ŽIVLJENJE, DA BOMO ZNALI POTRPETI.

   JEZUS JE HODIL Z NAJVEČJIMI GREŠNIKI IN GREŠNICAMI- NIKOGAR NI OBSOJAL, NIKOMUR NI DAJAL ETIK IN VZDEVKOV, NI SE UKVARJAL Z NEPOMEMBNIMI ZADEVAMI IN TAKO DELA ŠE DANES IN BO DELAL.

   JEZUSU SO OČITALI FARIZEJI, DA SI NJEGOVI UČENCI NE UMIVAJO ROK, KO GREDO JEST.

   JEZUS JE ODGOVORIL:

   Tedaj so prišli k Jezusu iz Jeruzalema farizeji in pismouki in so rekli: 2 »Zakaj tvoji učenci prestopajo izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo.« 3 Odgovoril je in jim rekel: »Zakaj pa vi prestopate Božjo zapoved zaradi svojega izročila? 4 Bog je namreč rekel: Spoštuj očeta in mater in Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. 5 Vi pa pravite: ›Kdor reče očetu ali materi: To, s čimer bi ti lahko koristil, je dar, 6 temu ni treba več spoštovati svojega očeta.‹ Tako ste razveljavili Božjo besedo zaradi svojega izročila. 7 Hinavci! Dobro je prerokoval o vas Izaija, ko je rekel:
   8 To ljudstvo me časti z ustnicami,
   njihovo srce pa je daleč od mene.
   9 Toda zaman mi izkazujejo čast,
   ker kot nauke učijo človeške zapovedi.«
   10 Poklical je k sebi množico in ji rekel: »Poslušajte in doumite! 11 Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka.« 12 Tedaj so prišli učenci in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali nad tvojimi besedami?« 13 Odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena. 14 Pustite jih! Slepi so, vodniki slepih. Če pa slepi slepega vodi, bosta oba padla v jamo.« 15 Peter je odvrnil in mu rekel: »Razlôži nam to priliko.« 16 On pa je dejal: »Kaj ste tudi vi še vedno nerazumni? 17 Mar ne uvidite, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se vrže v greznico? 18 Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka (Mt 15, 1-18).

   NEKATERIM V ŽIVLJENJU SO POMEBNE MALENKOSTI, GLAVNE ZADEVE IN POANTE ŽIVLJENJA PA NE VIDIJO.

   Odgovori
6. Miro says:

   23. julija, 2022 at 9:32

   PRVI KORAK K SVETOSTI

   BISTVO SVETOSTI JE VESELO IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE. ZVESTOBA
   USTVARJA SVETNIKE. DUHOVNO ŽIVLJENJE JE ZVEZA Z JEZUSOM:
   BOŽJA IN ČLOVEŠKA MEDSEBOJNA PREDANOST. JEZUS NAS PROSI LE,
   DA SE MU IZROČIMO V POPOLNEM UBOŠTVU IN POPOLNI NESEBIČNOSTI.
   PRVI KORAK K SVETOSTI JE VOLJA, DA POSTANEMO SVETI. Z ODLOČNO IN
   ODKRITO VOLJO LJUBIMO BOGA, IZVOLIMO BOGA, HITIMO K BOGU, GA
   DOHITIMO IN GA IMAMO V SEBI.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   23. julija, 2022 at 9:28

   »VI STE LUČ SVETA« – DANES VSA CERKEV OBHAJA PRAZNIK SVETE BRIGITE ŠVEDSKE, KI JE SVOJE KRŠČANSKO ŽIVLJENJE ŽIVELA V POLNOSTI VERE IN LJUBEZNI NA PREPROST IN SKRIT NAČIN. PRAZNUJEMO TOREJ PRAZNIK SVETOSTI – POKLICANI SMO BITI JEZUSOVI SLEDILCI, LUČI ZA DRUGE, ZLASTI KO SE SOOČAMO Z BOLEČINAMI IN BRIDKOSTMI NAŠEGA ČASA. TO PA SMO LAHKO SAMO Z JEZUSOVIM DUHOM IN LJUBEZNIJO

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,13-16)

   »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Danes vsa Cerkev obhaja praznik svete Brigite Švedske, ki je svoje krščansko življenje živela v polnosti vere in ljubezni na preprost in skrit način. Praznujemo torej praznik svetosti. Tiste svetosti, ki se včasih ne kaže v velikih dejanjih ali izjemnih uspehih, ampak zna zvesto in vsakodnevno živeti zahteve krsta. Svetost, ki je narejena iz ljubezni do Boga in bratov. To je zvesta ljubezen, ki pozabi nase in se popolnoma daje drugim.

   A če je kaj, kar zaznamuje svetnike, je to, da so zares srečni. Odkrili so namreč skrivnost pristne sreče, ki prebiva v globini duše in ima svoj izvir v Božji ljubezni. Zato so svetniki imenovani blaženi. Blagri so njihovo življenje, njihov cilj, njihova domovina. Blagri so pot življenja, ki nam jo kaže Gospod, da bi lahko sledili njegovim stopinjam. V današnjem evangeliju smo slišali: Vi ste luč sveta.

   Te besede so profil Brigite, so Kristusov profil in posledično kristjanov. Te besede nam odkrivajo bogastvo Jezusove ljubezni. Krotkost je način obstajanja in življenja, ki nas približuje Jezusu in nas povezuje med seboj; pomaga, da pustimo ob strani vse, kar nas ločuje in nas zoperstavlja, in da iščemo vedno nove načine za napredovanje po poti edinosti, kakor je to počela sv. Brigita Švedska, sozavetnica Evrope. Molila in delala je za okrepitev vezi edinosti in občestva med kristjani. Svetniki dosežejo spremembe zahvaljujoč krotkosti srca. Z njo dojamemo veličino Boga in ga častimo z iskrenostjo. Poleg tega je to drža tistega, ki nima ničesar izgubiti, kajti njegovo edino bogastvo je Bog.

   Poklicani smo biti Jezusovi sledilci, luči za druge, zlasti ko se soočamo z bolečinami in bridkostmi našega časa. To pa smo lahko samo z Jezusovim duhom in ljubeznijo. V tem smislu bomo lahko pokazali na nove situacije ter jih živeli s prenovljenim in vedno aktualnim duhom.

   Klic k svetosti je namenjen vsem in ga je treba od Gospoda sprejeti v duhu vere. Svetniki nas spodbujajo s svojim življenjem in svojim posredovanjem pri Bogu, mi pa potrebujemo drug drugega, da postanemo sveti. Skupaj prosimo za milost, da bi z veseljem sprejeli ta klic in bi ga s skupnim delom izpolnili. Naši Nebeški Materi, Kraljici vseh svetih, zaupajmo svoje namene in iščimo polno skupnost vseh kristjanov, da bomo blaženi v naših prizadevanjih in bomo dosegli svetost v edinosti.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   23. julija, 2022 at 8:04

   LAHKO BOG “VPELJE V SKUŠNJAVO”? (Aleteia)

   BI BILO DOBRO SPREMENITI BESEDILO MOLITVE OČENAŠ?

   VPRAŠANJE S. METE:

   Pred kratkim sem se nekaj dni mudila v Italiji. Pri vsaki maši, v različnih škofijah, sem opazila, da pri molitvi očenaša ne rečejo več “in ne vpelji nas v skušnjavo”, temveč “in ne zapusti nas v skušnjavi”, kar se mi zdi zelo dobra sprememba, ki jo vsak lahko razume. Kolikor vem, je že pripravljenih nekaj predlogov.

   Zdi se mi čas, da se to spremeni, kajti verniki moramo razumeti, kar molimo z besedami. Ne moremo vsi prebrati obširnih teoloških razlag, da bi razumeli, kaj pomeni “ne vpelji nas v skušnjavo”, ko pa vemo, da Bog nikogar ne skuša. Zanima me, če lahko v bližnji prihodnosti tudi v Sloveniji dobimo spremenjeno besedilo.

   ODGOVARJA: CELJSKI ŠKOF MAKSIMILIJAN MATJAŽ

   Hvala za vaše vprašanje in spodbudo, da vztrajamo pri iskanju neke bolj ustrezne oblike naše osnovne molitve. Že pred nekaj leti je papež Frančišek opozoril, da prevod šeste prošnje v molitvi očenaša ni ustrezen, saj nas Bog, ki je ena sama dobrota in ljubezen, ne more voditi v skušnjavo.

   Res je težko ohraniti točen pomen izvirnega grškega izraza, ki je v evangelijih, zato moderni prevodi tukaj nekoliko šepajo. A kakorkoli se že razume besedilo, izključiti moramo, da je Bog protagonist skušnjav, ki pretijo človeku na poti.

   Ne smemo si predstavljati, da bi Bog pripravljal zasedo in svojim otrokom nastavljal vabe in pasti. To potrjuje že sv. Jakob, ki pravi, da “nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: ‘Bog me skuša.’ Bog … ne skuša nikogar,” (Jak 1,13). Takšna razlaga bi bila v nasprotju predvsem s samim besedilom v celoti in je daleč od podobe Boga, ki nam jo je razodel Jezus.

   Molitev očenaš se začne z besedo Oče. Bog je Oče, ki svojim otrokom ne nastavlja pasti. Kristjani nimajo ničesar opraviti z zavistnim Očetom, ki tekmuje s človekom ali pa se zabava, ko ga preizkuša. To so bolj podobe poganskih božanstev, poudarja sveti oče.
   Po latinskem prevodu “et ne inducas nos in tentationem” imamo tudi mi, podobno kot Italijani, neustrezen dobesedni prevod “in ne vpelji nas v skušnjavo”. Papež Frančišek je s posebnim navodilom naročil, da je treba najti ustreznejši prevod v duhu “zvestobe izvirniku, domačemu jeziku in razumevanju ljudi”.

   Tako se je v zadnjih nekaj letih tudi med nami razvila izmenjava mnenj, ki je ob pripravi novega prevoda mašne knjige (Rimskega misala) privedla SŠK do za zdaj še različnih odločitev, in sicer da se prošnja “in ne vpelji nas v skušnjavo” spremeni v “ne prepusti nas skušnjavi” (26. 11. 2018), “in ne zapusti nas v skušnjavi” (7. 1. 2019), medtem ko se je na seji 22. 3. 2021 odločila, da se dosedanji prevod ne spremeni.

   Vse to kaže, da se je težko odločiti za spremembo, vendar menim, da bo treba vso zadevo še pretehtati in se vendarle odločiti za spremembo, kot so jo naredili Italijani in pred njimi Francozi ter tudi že drugi narodi. Vsekakor pa bo pomembno, da z novim prevodom ne povzročimo težav dosedanjim melodijam očenaša, ki so čudovit zaklad cerkvenega ljudskega in zborovskega petja.

   Zato bo verjetno najprimernejši prevod, ki ustreza izvirniku in pevskim melodijam, ta, ki ga je SŠK enkrat že izglasovala, to je: “in ne zapusti nas v skušnjavi”. To je tudi prevod, ki ga bomo lahko brez težav molili, peli in razumeli. Tudi sam upam, da kmalu pridemo do najbolj ustrezne in usklajene rešitve.

   Povzeto po https://si.aleteia.org/2022/07/17/lahko-bog-vpelje-v-skusnjavo/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   23. julija, 2022 at 7:07

   GOD SV. BRIGITE ŠVEDSKE

   PAPEŽ JANEZ PAVEL II. JE SV. BRIGITO RAZGLASIL ZA SOZAVETNICO EVROPE 1. OKTOBRA 1999, NA ZAČETKU DRUGE SINODE ZA EVROPO

   Brigita je bila visokega rodu. Rodila se je najverjetneje leta 1302 v kraju Finstad pri Upsali, kjer je zdaj sedež slavne univerze. Njen oče je imel odgovorno upravno službo. Družina je bila v sorodu s kraljevskimi rodbinami, ki so se menjavale na švedskem prestolu. Po smrti svoje matere je Brigita živela pri teti in v tem času je imela videnje: podobo Križanega, ki se ji je neizbrisno vtisnila v spomin za vse življenje …

   https://katoliska-cerkev.si/sv-brigita-svedska

   Sv. Brigita, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     23. julija, 2022 at 7:10

     O OSEBNOSTI IN ŽIVLJENJU SV. BRIGITE ŠVEDSKE VEČ NA:

     https://svetniki.org/sveta-brigita-svedska-redovna-ustanoviteljica/

     Odgovori
10. Miro says:

    22. julija, 2022 at 16:38

    V ČEM, NAM JE MARIJA MAGDALENA VZOR? KO SREČA JEZUSA, KI JE KLJUB NJENI GREŠNOSTI IN ZAVOŽENEM ŽIVLJENJU NE OBSODI, AMPAK JI VELIKODUŠNO ODPUSTI, JE NE ZANIMA VEČ NIČ DRUGEGA KOT TO, KAR JEZUS OZNANJA. POSTANE NAJVEČJA OBOŽEVALKA JEZUSA IN NJEGOVIH DEL. TUDI KO JEZUS, NJENA NAJVEČJA LJUBEZEN, UMRE NA KRIŽU, NE OBUPA. ZA TO JE DELEŽNA POSEBNIH MILOSTI. PA MI? SMO PO VZORU SV. MAGDALENE PRIPRAVLJENI NA SREČANJE Z VSTALIM?

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,1-2.11-18)

    Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

    Jezus se prikaže Mariji Magdaleni

    Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. Rekla sta ji: »Žena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.« Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji je rekel: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj). Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C1-2.11-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    Ne, nismo vajeni tragičnih trenutkov. Bežimo iz njih. Smo tako radi generali po bitki.

    Dolgo moram zreti v prizore takoj po vstajenju, da se v sebi neham posmehovati učencem in učenkam za njihovo slepoto, nerazumevanje, počasnost … Bili so zlomljeni od žalosti, razočaranja, obupa. In Jezus zanje ni bil samo akademsko – ideološki princip, kot zna biti pogosto za nas. Zato jih je križanje zares bolelo. Zato jih je smrt zares opustošila. Zato so bili ob trenutkih vstajenja “počasni”.

    Ampak, saj smo v resnici tudi sami neverjetno polžje počasni ob sprejemanju, osvajanju, vživljanju v resničnost vstajenja.

    Marija Magdalena bi namreč rada imela svojega Učitelja, kot je bil prej, s tem, da bi ostal križ dramatičen dogodek, ki ga je potrebno pozabiti. Sedaj ni več prostora za čisto človeški odnos z Vstalim. Da ga lahko srečamo, se ni potrebno vrniti nazaj, temveč na nov način vzpostaviti odnos z Njim, kajti potrebno je iti naprej! Vsak kristjan podoživlja izkustvo Marije Magdalene. Gre za srečanje, ki spremeni življenje: srečanje z enkratnim človekom, po katerem lahko izkusimo vso dobroto in resničnost Boga, ki nas osvobaja od zla ne le površinsko, za hip, ampak nas rešuje od njega korenito, ozdravlja nas povsem in nam vrača naše dostojanstvo. Zato Magdalena imenuje Jezusa ‘moje upanje’, ker ji je on dal prerojenje, novo prihodnost, dobro življenje, osvobojeno zla. ‘Kristus, upanje moje’’ pomeni, da vsako moje hrepenenje po dobrem najde v njem resnično možnost; z njim lahko upam, da bo moje življenje dobro, polno in večno, ker je Bog sam postal bližnji, tako da je celo vstopil v našo človeškost.

    V čem, nam je Marija Magdalena vzor? Ko sreča Jezusa, ki je kljub njeni grešnosti in zavoženem življenju ne obsodi, ampak ji velikodušno odpusti, je ne zanima več nič drugega kot to, kar Jezus oznanja. Postane največja oboževalka Jezusa in njegovih del. Tudi ko Jezus, njena največja ljubezen, umre na križu, ne obupa. Za to je deležna posebnih milosti. Pa mi? Smo po vzoru sv. Magdalene pripravljeni na srečanje z Vstalim? Jezus želi, da mu tudi mi predamo svoja grešna življenja, mu dovolimo, da nam odpusti in očisti našo dušo navlake tega sveta. Morda se bojimo, da bi Gospod temeljito spremenil naše življenje. Marija Magdalena nam govori, da se splača vso ljubezen podariti Bogu. Ne odlašajmo in prosimo Gospoda milosti, da se moremo srečati z njim v globini našega srca. Ne glede na to, kako veliki grešniki smo, nam Jezus želi odpustiti in nas popeljati v drugačno življenje, življenje, ki ga zaznamujeta mir in veselje.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori