Članki za dušo

15.030 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   30. julija, 2022 at 11:34

   ZVESTOBA MAJHNIM STVAREM

   SAMO BOŽJA NAVZOČNOST NAS MORE NAREDITI SVETE. ZAME OBSTAJA
   BOŽJA NAVZOČNOST V ZVESTOBI MAJHNIM STVAREM.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt,
   izdala Družina 1988

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   29. julija, 2022 at 21:32

   OD ŽIVLJENJA NA ROBU ZAKONA DO MIRNEGA SRCA V DUHOVNIŠTVU

   HRVAŠKI DUHOVNIK PRIPOVEDUJE O SVOJI DRAMATIČNI ŽIVLJENJSKI ZGODBI

   O tem, da v življenju nikoli ne gre obupati, pa če je stanje še tako neizprosno, pričuje tudi izpoved duhovnika s Hrvaškega. Tridesetletni Roko Kaštelan službuje v splitsko-makarski nadškofiji. Našel je svoje poslanstvo in mir v srcu, ki sta ga nekoč napolnjevala brezup in obup …

   Več o tej navdihujoči življenjski zgodbi na:
   https://si.aleteia.org/2022/07/25/od-zivljenja-na-robu-zakona-do-mirnega-srca-v-duhovnistvu/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   29. julija, 2022 at 20:58

   OBISK PRI MARTI IN MARIJI (Lk 10,38-42)

   Ko so potovali, je prišel v neko vas in žena z imenom Marta ga je sprejela v svojo hišo. Imela je sestro, ki ji je bilo ime Marija. Ta je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegove besede, Marta pa je imela s postrežbo veliko dela. Pristopila je in rekla: »Gospod, ti ni mar, da me je sestra pustila sámo streči? Reci ji vendar, naj mi pomaga!« Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C38-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Odgovori
   • Miro says:

     29. julija, 2022 at 20:59

     SVETA MARTA – LAZARJEVA SESTRA

     https://svetniki.org/sveta-marta-lazarjeva-sestra/

     Odgovori
     • Miro says:

       29. julija, 2022 at 21:02

       SVETI LAZAR IN MARIJA IZ BETANIJE – JEZUSOVA PRIJATELJA

       https://svetniki.org/sveti-lazar-in-marija-iz-betanije-jezusova-prijatelja/

       Odgovori
4. Miro says:

   29. julija, 2022 at 20:49

   IN SPOTIKALI SO SE NAD NJIM. JEZUS PA JIM JE REKEL: »PREROK NI BREZ ČASTI, RAZEN V DOMAČEM KRAJU IN V SVOJI HIŠI« – MOLIMO: GOSPOD, PROSIM TE ZA DAR MOČNE VERE, DA TE BOM VSELEJ SPREJEL KOT MESIJA IN ODREŠENIKA!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 13,54-58)

   Prišel je v domači kraj in jih učil v njihovi shodnici, tako da so se zelo čudili in govorili: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela? Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in Juda? In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod torej njemu vse to?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši.« In zaradi njihove nevere tam ni storil veliko mogočnih del.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+13%2C54-58&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezus govori v domači shodnici in ljudje se čudijo njegovim besedam. Toda ne sprejmejo jih zaradi predsodkov, ker je zanje še vedno le tesarjev sin. Povsem bom zaupal Jezusu in ne bom nasedal različnim predsodkom do njega in njegovega nauka. Gospod, prosim te za dar močne vere, da te bom vselej sprejel kot Mesija in Odrešenika, ki ga je Bog poslal na svet. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   29. julija, 2022 at 9:20

   QUEBEC. PAPEŽ MED VEČERNICAMI O VESELJU VERE IN RAZLOČEVANJU STVARNOSTI

   Veselje vere, razločevanje današnjega sveta in sekularizacija, pričevanje in bratstvo so bile osrednje teme, o katerih je govoril papež Frančišek med večernicami, ki jih je v četrtek zvečer, 28. julija, vodil v baziliki Notre Dame v Quebecu. Ob njem so bili zbrani škofje, duhovniki, diakoni, posvečene osebe, semeniščniki in pastoralni delavci. (po zapisu Andreje Červek)

   Papež Frančišek je na začetku homilije spregovoril o veselju vere, ki ga morajo živeti pastirji Božjega ljudstva. Oprl se je na stavek iz prvega Petrovega pisma: »Pásite Božjo čredo, ki vam je zaupana, pazite nanjo, pa ne na silo, ampak prostovoljno« (1 Pt 5,2). Spomnil je, da je Jezus pastir njihovega življenja, da skrbi zanje, ker jih resnično ljubi. »Tudi mi, pastirji Cerkve, smo naprošeni za enako velikodušnost, ko pasemo čredo, da bi se tako pokazala Jezusova skrb za vse in njegovo sočutje do ran vsakega posameznika.«

   KRŠČANSKO VESELJE VERE

   Apostol Peter poziva, naj čredo vodijo in ne dopustijo, da bi se izgubila, medtem ko se sami ukvarjajo s svojimi zadevami. »Skrbite zanjo s predanostjo in nežnostjo. In – dodaja – delajte to “prostovoljno”, ne pod prisilo: ne kot dolžnost, ne kot plačane posvečene osebe ali sakralni uslužbenci, temveč s pastirskim srcem, z navdušenjem. Če najprej gledamo nanj, na Dobrega pastirja, in ne nase, odkrijemo, da je za nas nežno skrbi, čutimo Božjo bližino,« je dejal papež in dodal, da ravno od tu »izvira veselje duhovniške službe, še prej pa veselje vere«.

   Gre za veselje, ki ni povezano z bogastvom in varnostjo, še manj z življenjem brez križev in težav. »Krščansko veselje je povezano z izkušnjo miru, ki ostane v srcu tudi takrat, ko nas pestijo preizkušnje in stiske, saj vemo, da nismo sami, ampak nas spremlja Bog, ki ni brezbrižen pred našo usodo. To je krščansko veselje: zastonjski dar, gotovost, da nas Kristus ljubi, podpira in objema v vsaki življenjski situaciji. On je tisti, ki nas osvobaja sebičnosti in greha, žalosti osamljenosti, notranje praznine in strahu ter nam daje nov pogled na življenje in zgodovino.«

   Več o nagovoru svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-07/quebec-papez-med-vecernicami-o-veselju-vere-in-razlocevanju-stv.html

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   29. julija, 2022 at 9:03

   BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

   NA ZADNJI, VELIKI DAN PRAZNIKA JE JEZUS VSTAL IN ZAKLICAL:
   »ČE JE KDO ŽEJEN, NAJ PRIDE K MENI IN NAJ PIJE. KDOR VERUJE VAME,
   BODO, KAKOR PRAVI PISMO, IZ NJEGOVEGA OSRČJA TEKLE REKE ŽIVE VODE.«
   (Jn 7,37-38)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1269&t=5#Vera+v+Jezusa

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   29. julija, 2022 at 8:53

   NADNARAVNA VERA – KREPOST VERE JE NADNARAVNA KREPOST, KI ČLOVEKA DELA ZMOŽNEGA, DA TRDNO PRITRDI VSEMU, KAR JE BOG RAZODEL – DAR VERE SMO PREJELI ZATO, DA GA ŠIRIMO, NE ZATO, DA GA SKRIJEMO

   Piše: Francisco Díaz (Opus Dei)

   1. POJEM IN PREDMET VERE

   Dejanje vere je človekov odgovor Bogu, ki se razodeva (prim. Katekizem, 142). »Z vero človek v celoti podredi svoj razum in svojo voljo Bogu. Z vsem svojim bitjem daje človek pritrditev razodevajočemu se Bogu« (Katekizem, 143). Sveto pismo to pritrditev imenuje »poslušnost vere« (prim. Rim 1, 5; 16, 26).

   Krepost vere je nadnaravna krepost, ki človeka — z razsvetljevanjem njegovega razuma in z nagibanjem njegove volje — dela zmožnega, da trdno pritrdi vsemu, kar je Bog razodel, ne zaradi notranje očitnosti razodetega, temveč zaradi oblasti Boga, ki se razodeva. »Vera je najprej človekova osebna privrženost Bogu; hkrati in neločljivo pa je tudi svobodna pritrditev celotni resnici, ki jo je Bog razodel« (Katekizem, 150).

   2. ZNAČILNOSTI VERE

   — »Vera je božji dar, nadnaravna krepost, ki jo vlije Bog (prim. Mt 16, 17)« (Katekizem, 153). Za odgovor vere je potrebna božja milost. Da bi sprejeli razodeto resnico, ni dovolj razum; potreben je dar vere.

   — Vera je človeško dejanje. Čeprav je dejanje, opravljeno po zaslugi nadnaravnega daru, je »vera pristno človeško dejanje. Zaupati Bogu in držati se resnic, ki jih je razodel, ne nasprotuje ne človekovi svobodi ne njegovemu razumu« (Katekizem, 154). V veri razum in volja sodelujeta z božjo milostjo: »Verovati je dejanje razuma, ki pritrdi božji resnici na ukaz volje, ki jo Bog nagiblje z milostjo.«

   — Vera in svoboda. »Če naj bo odgovor vere človeški, ga mora človek dati Bogu prostovoljno; nikogar torej ni dovoljeno proti njegovi volji siliti, naj se oklene vere. Dejanje vere je namreč že po svoji naravi prostovoljno« (Katekizem, 160). »Kristus je vabil k veri in k spreobrnjenju, nikakor pa ni prisiljeval. Spričal je resnico, toda ni je hotel vsiliti tistim, ki so mu nasprotovali« (prav tam).

   — Vera in razum. »Čeprav je vera nad razumom, vendar ne more nikoli biti resničnega nesoglasja med njima. Saj je isti Bog, ki razodeva skrivnosti in podarja vero, človeški duši dal tudi luč razuma. Bog pa ne more zanikati sam sebe, in resnica nikoli ne more biti v nasprotju z resnico.« »Zato je treba reči: metodično raziskovanje na kateremkoli znanstvenem področju, če se vrši na resnično znanstveni način in v skladu s pravili nravnosti, nikdar ne bo v resnici nasprotovalo veri; saj svetne stvarnosti in stvarnosti vere izvirajo od istega Boga« (Katekizem, 159).

   Brezsmiselno bi bilo poskušati dokazati nadnaravne verske resnice; po drugi strani pa se lahko vedno dokaže, da je napačno vse, kar bi hotelo nasprotovati tem resnicam.

   — Eklezialnost vere. “Verovati” je dejanje, lastno verniku kot takemu, t.j. kot članu Cerkve. Kdor veruje, pritrjuje resnici, kot jo uči Cerkev, ki varuje dediščino razodetja. »Vera Cerkve prehiteva, poraja, nosi in nahranja našo vero. Cerkev je mati vseh verujočih« (Katekizem, 181). »Nihče ne more imeti Boga za Očeta, če nima Cerkve za mater.«

   — Vera je potrebna za zveličanje (prim. Mr 16, 16, Katekizem, 161). »Brez vere namreč ne moremo biti Bogu všeč« (Heb 11, 6). »Tisti, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, a iščejo Boga z iskrenim srcem in skušajo pod vplivom milosti v dejanjih spolnjevati njegovo voljo, kakor jo spoznavajo po glasu vesti, morejo doseči večno zveličanje.«

   3. MOTIVI VERODOSTOJNOSTI

   »Nagib (motiv) za to, da verujemo, ni dejstvo, da se razodete resnice kažejo kot resnične in umljive v luči našega naravnega razuma. Mi verujemo “zaradi avtoritete samega Boga, ki se razodeva in ki se ne more motiti in ne nas varati” (Katekizem, 156).

   Vendar pa nam je, da bi bilo dejanje vere skladno z razumom, Bog hotel dati »motive verodostojnosti, ki pokažejo, da pritrditev veri na noben način ni slepo gibanje duha« Motivi verodostojnosti so gotova znamenja, da razodetje je božja beseda.

   Med drugimi so ti motivi naslednji:

   — vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa v slavi, kar je dokončno znamenje njegove božanskosti in trdni dokaz za resničnost njegovih besed;

   — »čudeži Jezusa Kristusa in svetnikov« (prim. Mr 16, 20; Heb 2, 4)« (Katekizem, 156);

   — izpolnitev prerokb (prim. Katekizem, 156) o Kristusu in tistih, ki jih je izrekel on sam (npr. prerokbe o trpljenju našega Gospoda, prerokba o uničenju Jeruzalema itd.). Ta izpolnitev je dokaz za resničnost Svetega pisma;

   — tudi vzvišenost krščanskega nauka je dokaz za njegov božji izvor. Kdor pozorno premišljuje Kristusov nauk, lahko v njegovi globoki resničnosti, v njegovi lepoti in skladnosti odkrije modrost, ki presega človeško zmožnost razumevanja in razlaganja tega, kaj je Bog, kaj je svet, kaj je človek, njegova zgodovina in njegov presežni pomen;

   — širjenje in svetost Cerkve, njena plodovitost in trdnost so »popolnoma zanesljiva znamenja božjega razodetja, primerna umevanju vseh« (Katekizem, 156).

   Motivi verodostojnosti ne samo, da tistim, ki nimajo vere, pomagajo preseči predsodke, ki jih ovirajo, da bi jo sprejeli, marveč tudi tistemu, ki vero ima, potrjujejo, da je verovati razumno, in ga oddaljujejo od fideizma.

   4. SPOZNANJE VERE

   Vera je spoznanje: daje nam spoznavati naravne in nadnaravne resnice. Navidezna tema, ki jo izkusi vernik, je posledica omejenosti človeškega razuma nasproti presežku luči božje resnice. Vera je predujem božjega gledanja “iz obličja v obličje” v nebesih (1 Kor 13, 12; prim. 1 Jn 3, 2).

   Gotovost vere: »Veri pripada gotovost, večja gotovost kakor pa vsakemu človeškemu spoznanju, kajti vera se opira na samo besedo Boga, ki ne more lagati« (Katekizem, 157). »Gotovost, ki jo daje božja luč, je večja od tiste, ki jo daje luč naravnega razuma.« Razum pomaga pri poglobitvi vere. »Nekaj neločljivega od vere je, da verujoči hrepeni po tem, da bi bolje spoznal tistega, v katerega je postavil svoje zaupanje, in bolje razumel to, kar je razodel: globlje spoznanje bo s svoje strani klicalo po večji veri, bolj in bolj razžarjeni od ljubezni« (Katekizem, 158).

   Teologija je znanost o veri: s pomočjo razuma si prizadeva bolje spoznati resnice, ki jih posedujemo po veri; ne zato, da bi jih naredila sijajnejše same po sebi — kar je nemogoče —, temveč razumljivejše za vernika. To prizadevanje, kadar je pristno, izhaja iz ljubezni do Boga in ga spremlja trud, da bi se bolj približali Njemu. Najboljši teologi so bili in vedno bodo svetniki.

   5. SKLADNOST VERE IN ŽIVLJENJA

   Vse kristjanovo življenje mora biti izraz njegove vere. Ni nobenega področja, ki ga vera ne bi mogla razsvetliti. »Pravični bo živel iz vere« (Rim 1, 17). Vera deluje iz ljubezni (prim. Gal 5, 6). Brez del je vera mrtva (prim. Jak 2, 20-26).

   Kadar manjka ta enotnost življenja in človek popušča v ravnanju, ki ni skladno z vero, takrat vera nujno oslabi in človek tvega, da jo izgubi.

   Vztrajnost v veri: Vera je zastonjski božji dar. Toda ta neprecenljivi dar lahko izgubimo (prim. 1 Tim 1, 18-19). »Da bi živeli, rastli in do konca vztrajali v veri, moramo le-to nahranjati« (Katekizem, 162). Prositi moramo Boga, naj nam pomnoži vero (prim. Lk 17, 5) in nas napravi »fortes in fide« (1 Pt 5, 9). V ta namen je treba z božjo pomočjo opravljati mnogo dejanj vere.

   Vsi katoliški verniki so obvezani, da se izogibajo nevarnostim za vero. Med ostalimi sredstvi se morajo odreči branju besedil, ki nasprotujejo veri ali morali — če je to izrecno nakazalo učiteljstvo ali če to zaznajo s pravilno oblikovano vestjo —, razen če obstaja tehten razlog in je zaradi okoliščin takšno branje neškodljivo.

   Širjenje vere. »Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek (…) Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi« (Mt 5, 15-16). Prejeli smo dar vere zato, da ga širimo, ne zato, da ga skrijemo (prim. Katekizem, 166). Vere ne moremo pustiti ob strani pri našem poklicnem delu. V Kristusovem nauku in duhu je treba oblikovati celotno družbeno življenje.

   Povzeto po: https://opusdei.org/sl-si/article/nadnaravna-vera/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   28. julija, 2022 at 17:25

   ZAUPAJTE IN VERUJTE

   ZAUPAJTE BOGU. ČUTITE GOTOVOST BOŽJE PREVIDNOSTI.
   ZANESITE SE NANJ. ON VE. ON BO POSKRBEL. NAJ PREIZKUSI IN
   VARUJE NAŠO VERO VANJ. ČAKAJTE GA. ZAUPAJTE IN VERUJTE.

   Misli sv. Matere Terezije, Poslanstvo ljubezni, zbrala Dorothy S. Hunt, izdala Družina 1988

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
9. Miro says:

   28. julija, 2022 at 17:16

   KRISTUSOVI ZAKRAMENTI

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nas ob branju in premišljevanju Božje besede in Katekizma katoliške Cerkve uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka. Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Katekizem katoliške Cerkve:

   1114 “Opiraje se na nauk svetega pisma, na apostolska izročila in na soglasje … očetov” izpovedujemo, da je “vse zakramente nove zaveze postavil naš Gospod Jezus Kristus” (DS 1600-1601).

   1115 Zveličavno-odrešenjska so bila skupaj z njegovimi besedami že Jezusova dejanja v času njegovega skritega življenja in javnega delovanja. Anticipirala so moč njegove velikonočne skrivnosti. Naznanjala in pripravljala so to, kar je Jezus podaril Cerkvi, potem ko je bilo vse dopolnjeno. Skrivnosti Kristusovega življenja so temelji tistega, kar odtlej Kristus po služabnikih svoje Cerkve deli v zakramentih, kajti “kar je bilo na našem Zveličarju vidnega, je prešlo v zakramente” (sv. Leon Veliki, serm. 74,2).

   1116 Kot “moči, izhajajoče” iz telesa Jezusa Kristusa (prim. Lk 5,17; 6,19; 8,46), ki je vedno živ in oživljajoč, kot dejanja Svetega Duha, ki je na delu v Kristusovem telesu, Cerkvi, so zakramenti “božje mojstrovine” v novi in večni zavezi.

   Več o tem na http://marija.si/gradivo/kkc/i-kristusovi-zakramenti/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    28. julija, 2022 at 7:18

    »SLÁVI, MOJA DUŠA, GOSPODA.
    GOSPOD, MOJ BOG, ZELO SI VELIK,
    VELIČASTVO IN SIJAJ SI OBLEKEL.
    OGRINJAŠ SE S SVETLOBO KAKOR S PLAŠČEM,
    RAZPENJAŠ NEBO KAKOR ŠOTOR.«
    (Ps 104,1-2)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=18&t=5#Veli%E8astni

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori