Članki za dušo

15.032 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   10. avgusta, 2022 at 18:23

   JEZUS: »ČE PŠENIČNO ZRNO NE PADE V ZEMLJO IN NE UMRE …« – NEUGLEDNO ZRNO, KI MORA STROHNETI, PREDSTAVLJA POT BOGA V TA SVET IN POT NJEGOVEGA DELOVANJA – ČE HOČEMO RESNIČNO SREČATI JEZUSA, SE MORAMO UČITI MAJHNOSTI ZRNA, PRENAŠATI NEUGLEDNOST SPREMINJANJA IN PREOBRAZBE V NOVO PODOBO, TER BITI POTRPEŽLJIVI V PRIČAKOVANJU, DA OBRODIMO SAD

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 12,24-26)

   »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Božje življenje je prišlo med nas v tako neugledni podobi kot zrno, da ga težko sprejemamo, vanj verjamemo, mu zaupamo. Podoba zrna, ki mora pasti v zemljo in umreti je neugledna za ta svet in resnično težko prepriča. A če ne prepriča nas, tudi mi ne bomo sejalci besede, v kateri je življenje in po kateri prihaja med ljudi luč upanja.

   Neugledno zrno, ki mora strohneti, predstavlja pot Boga v ta svet in pot njegovega delovanja. Majhno, drobno in neugledno. Takšno je božje življenje v samem začetku in vse do konca in zlasti na koncu na križu. Takšno je tudi življenje njegovih služabnikov. Če hočemo resnično srečati Jezusa, se moramo učiti majhnosti zrna, prenašati neuglednost spreminjanja in preobrazbe v novo podobo, ter biti potrpežljivi v pričakovanju, da obrodimo sad.

   Mar v tej luči ni povsem razumljivo, da tema ni zmogla sprejeti luči. Pred nami se takoj zariše skušnjava velikih in močnih, ljudi hitrih korakov in uspeha. Skušnjava preteklega in današnjega Babilona. Radi bi zgodbe o uspehu! To poznamo vsi. Vse bolj privlači pot uspeha kot neuspeha, ugleda kot zavrženosti itd. Le če se vedno znova ustavimo, pustimo prostor božji logiki, v globini vemo, da je pot novega življenja pot umiranja sebi, ki tiho in v počasnem koraku rojeva božje sadove.

   Želim vam vztrajanja na poti Besede, ki daje življenje. Potrpežljivega spreminjanja in notranje moči, da bi poganjali sad. Dajali življenje svetu in mu bili luč.

   Jezus želi razložiti, da je njegov skrajni dogodek, torej križ, smrt in vstajenje, rodovitno dejanje. Njegove rane so nas ozdravile. Rodovitnost, ki bo za mnoge prineslo sadove. Samega sebe primerja s pšeničnim zrnom, ki ko gnije v zemlji, rodi novo življenje. Jezus je z učlovečenjem prišel na svet, vendar to ne zadostuje. On mora tudi umreti, da bi odkupil ljudi iz suženjstva greha ter jim podaril novo v ljubezni spravljeno življenje. Za odkupitev ljudi, odkupitev mene, tebe, vseh nas … On je plačal to ceno. To je Kristusova skrivnost. Zato, pojdi v njegove rane, vstopi. Glej Jezusa, a od znotraj.

   KAJ POMENI IZGUBITI ŽIVLJENJE, KAJ POMENI BITI PŠENIČNO ZRNO?

   Ta dinamika pšeničnega zrna, ki se je zgodila v Jezusu, se more udejanjiti tudi v nas, njegovih učencih. Poklicani smo prisvojiti si velikonočno zakonitost, da izgubimo življenje ter tako prejmemo novo in večno. Kaj pomeni izgubiti življenje, kaj pomeni biti pšenično zrno? Pomeni, manj misliti nase ter na osebne interese in znati ‘videti’ ter iti naproti potrebam naših bližnjih, še posebej zadnjih. Z veseljem opravljati dela dejavne ljubezni tistim, ki trpijo tako na telesu kot na duhu ter tako na bolj pristen način živeti evangelij, kot nujen temelj, da bodo lahko naše skupnosti rastle v bratstvu ter medsebojnem sprejemanju. Hočem videti Jezusa, toda videti ga od znotraj. Vstopi v njegove rane in zri ljubezen njegovega srca do tebe, mene, do vseh.

   Torej upanje na svet pride po norosti križa, ki je logika umiranja in ne samouresničenja ter uspeha. Jezus je bil kot tak nesprejemljiv nekoč in je nesprejemljiv tudi za današnjo človeško pamet. A prav ta način življenja nas dela bolj ljudi, nas dviga v svet božjega. Če se temu odpovemo, nismo prav nič drugačni od nevernih. Ostajamo le z nekoliko drugačno moralo. Jezus ni prinesel izdelane morale, ampak povabilo k polnemu življenju, ki je v tem, da tvegamo avanturo zrna, ki pade v zemljo in umre. Na nas je, da smo pripravljeni umirati, kaj bo prinesla naša velika noč, prepustimo njemu.

   Resnična ljubezen gre torej preko križa, žrtvovanja: Križ je obvezna pot, vendar pa ni cilj. Cilj je slava, kakor nam to kaže velika noč. Pri tem nam lahko pomaga še ena podoba, ki jo je Jezus zapustil svojim učencem. Takole pravi: ‘Žena na porodu čuti žalost, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet’. To je tisto, kar počnejo mame: dajo novo življenje, trpijo, a zatem so vesele, srečne, kajti dale so novo življenje. Torej: podarjanje življenja, ne pa posedovanje, daje veselje. Ljubezen daje življenje in celo dá smisel bolečini. Ljubezen je motor, ki poganja naše upanje. Ljubim? Sem se naučil ljubiti? Se vsak dan učim še bolj ljubiti? Zapomnimo si: Ljubezen je motor, ki poganja naše upanje!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     10. avgusta, 2022 at 18:29

     Povezava do današnjega evangeljskega odlomka (Jn 12,24-26):

     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+12%2C24-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Odgovori
2. Miro says:

   10. avgusta, 2022 at 12:25

   ŽE OD VSEGA ZAČETKA SO CERKVENI OČETJE VEROVALI, DA JE EVHARISTIJA TELO, KRI, DUŠA IN BOŽANSKOST JEZUSA KRISTUSA (Aleteia)

   Ko prebiramo zapise cerkvenih očetov o evharistiji, je povsem jasno, da so verovali v resnično navzočnost Jezusa Kristusa.

   V pomoč tej trditvi vam predstavljamo kratek izbor navedkov prvih cerkvenih očetov, ki podrobno ponazarjajo njihovo vero o sveti evharistiji. Ko jih boste prebrali, boste ugotovili, kako je Cerkev ta nauk skozi vsa leta posredovala v skorajda nespremenjeni obliki.

   https://si.aleteia.org/slideshow/12-navedkov-cerkvenih-ocetov-o-evharistiji/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   10. avgusta, 2022 at 12:22

   KAJ BOG PREPOVEDUJE, KO ZAPOVEDUJE: “NE IMEJ DRUGIH BOGOV POLEG MENE!” (2 Mz 20,2)?

   Kompendij KKC (št.445): Ta zapoved prepoveduje:

   -mnogoboštvo in malikovanje, ki pobožuje kako ustvarjeno bitje, oblast, denar, celo hudobnega duha;

   -praznoverje, ki je zabloda češčenja, ki ga izkazujemo pravemu Bogu, in se izraža tudi v različnih oblikah vedeževanja, čaranja (magije), vražarstva in spiritizma (klicanja duhov);

   -nebogovdanost, ki se izraža v skušanju Boga z besedami ali dejanji; v bogoskrunstvu, ki onečašča osebe ali svete stvari, zlasti evharistijo; v simoniji, ki hoče kupovati ali prodajati duhovne stvarnosti;

   -ateizem, ki zametava obstoj Boga in se pogosto opira na napačno pojmovanje človekove samostojnosti;

   -agnosticizem, po katerem ni mogoče nič vedeti o Bogu in vsebuje brezbrižnost in praktični ateizem.

   Več o tem na:
   https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   10. avgusta, 2022 at 8:49

   GOD SV. LOVRENCA – PAPEŽ SIKST II. GA JE ZARADI NJEGOVEGA SVETEGA ŽIVLJENJA, VEDREGA ZNAČAJA IN IZREDNEGA POGUMA SPREJEL MED SEDMERICO DIAKONOV RIMSKE CERKVE – MED STRAŠNIM TRPLJENJEM JE MOLIL: »GOSPOD, SPREJMI MOJEGA DUHA IN REŠI ME TE UMRLJIVOSTI!« (prispevek iz Ognjišča)

   V Apostolskih delih beremo, da so apostoli, ko je število kristjanov naraščalo, izvolili sedem diakonov, da bi vernikom stregli v njihovih vsakdanjih potrebah, sami pa so se hoteli posvetiti molitvi in oznanjevanju božje besede. Med temi sedmerimi prvimi diakoni je daleč najbolj slaven sveti Štefan, prvi mučenec mlade Kristusove Cerkve. »Kakor je nekdaj sveti Štefan proslavil Jeruzalem, tako je zdaj od sončnega vzhoda do zahoda proslavil Rim sveti Lovrenc,« je nekoč ob njegovem prazniku pridigal papež Leon Veliki. V Rimu je bil spominski dan mučeništva svetega Lovrenca največji za praznikom apostolov Petra in Pavla (29. junija).

   Lovrenca je papež Sikst II. zaradi njegovega svetega življenja, vedrega značaja in izrednega poguma sprejel med sedmerico diakonov rimske Cerkve. Kot prvi med njimi je papežu stregel pri sveti daritvi, vestno je upravljal cerkveno premoženje in skrbel za uboge. Papež je bil že sivolas, Lovrenc pa še mlad, vendar ju je povezovalo iskreno prijateljstvo. Med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Valerijana, ki je sedel na prestolu v letih od 253 do 260, je Lovrenc zvedel, da je cesar ukazal prijeti papeža. Nemudoma je pohitel v ječo, da bi šel s papežem v smrt. Žalosten mu je zaklical: »Kam hitiš, oče, brez sina? Kam hitiš, sveti duhovnik, brez diakona?« Papež Sikst mu je tolažeče odgovoril: »Ne zapuščam te, moj sin. A čakajo te še hujši boji za Kristusovo vero … Po treh dneh prideš za menoj, služabnik za duhovnikom. Če imaš kaj denarja v zakladnici, ga razdeli ubožcem.« Tako se je papež poslovil od ljubljenega diakona, Lovrenc pa je šel in razdelil denar med ubožce, saj je vedel, da ni več daleč čas, ko bodo tudi njega prijeli.

   Nadaljevanje na: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1043-lovrenc-umrl-258

   Sv. Lovrenc, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     10. avgusta, 2022 at 8:52

     O DANAŠNJEM GODOVNJAKU glej tudi na:

     https://svetniki.org/sveti-lovrenc-diakon-in-mucenec/

     Odgovori
5. Miro says:

   9. avgusta, 2022 at 16:54

   MOLITI V DUHU IN RESNICI – RESNICE NE BOMO ZMOGLI ŽIVETI BREZ ZAUPANJA, DA NAS BOG LJUBI IN POSKRBI ZA NAS, TUDI KO JE TEŽKO. RESNICE NE BOMO ISKALI NA PRAVEM KONCU, ČE NE BOMO IZPOLNJEVALI NJEGOVIH ZAPOVEDI, TER SE OKLEPALI DUHA TOLAŽNIKA. OKLENIMO SE TOREJ DUHA, KI NAM GA POŠILJA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 4,19-24)

   Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok. Naši očetje so častili Boga na tej gori, vi pa pravite, da je kraj, kjer ga je treba častiti, v Jeruzalemu.« Jezus ji je rekel: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste častili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu. Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+4%2C19-24&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Evangeljski odlomek, ki smo ga slišali, je precej zapleten. Prepletajo se besede Jezusa in Samarijanke, prepričanje Judov in Samarijanov. Jezusova želja je molitev v duhu resnice. Tu se misel zaplete, kot da bi se Jezus spraševal o posledicah, ki jih bo prinesla zvestoba resnici. Ko bodo apostoli govorili resnico, bodo doživljali preganjanje. Zato jim zagotavlja bližino.

   Sprašujem pa se: Ali je resnica res tako težka, da je svet ne more sprejeti?

   Skušajmo ostati nevtralni in se v iskanju odgovora ne vpletimo čustveno ali politično. Resnica je povsod pod pritiskom nekih interesov, zato najbrž težko sploh še komu verjamemo in tudi sami ne vemo več, kaj je res in kaj ne.

   Lahko se zgražamo ob dnevnih dogodkih, bolj pošteno pa je, da se vsak izmed nas vsak dan vpraša: Ali je resnično zvest resnici? Že otrok se lahko vpraša ali pove mami, kar se dogaja v šoli. Starša se lahko vprašata ali otroku odkrito govorita, kar bi mu rada povedala. Še prej pa ali sta kot zakonca drug do drugega resnično iskrena. Vsem nam bo hitro jasno, da se v naših družinah učimo bolj skrivanja kot odkritega pogovora. Ko pa se tej razsežnosti doda še soseska in prijatelji, pa služba, je jasno, da je klopčič laži in prekrivanja le še večji in večji. Kdo ga bo presekal je vprašanje?

   Jezusu je popolnoma jasno, da je resnica težka. Takšna je bila, je in bo. Celo tako težka je, da je brez Duha resnice ne zmoremo živeti. Ob tem dejstvu postane logična tudi zapletenost evangeljskega odlomka. Resnice ne bomo zmogli živeti brez zaupanja, da nas Bog ljubi in poskrbi za nas, tudi ko je težko. Resnice ne bomo iskali na pravem koncu, če ne bomo izpolnjevali njegovih zapovedi, ter se oklepali Duha Tolažnika. Oklenimo se torej Duha, ki nam ga pošilja.

   Povzeto: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   9. avgusta, 2022 at 14:04

   SVETNIKI, KI SO MORALI ŽIVETI SVOJO VERO BREZ PODPORE ZAKONCEV (Aleteia)

   V ZAKONU SVETOSTI NE DOSEŽEMO ZLAHKA. BREZ SKUPNE VERE PA JE TO ŠE TEŽJE

   Zakon je čudovit zakrament in veličastna pot do svetosti. Mnogi izjemni svetniški zakonci so dosegli svetost skupaj, niso pa bili vsi poročeni svetniki blagoslovljeni s svetim zakoncem. Mnogi so dolga leta nosili križ, ko so živeli z nevernim ali mlačnim partnerjem. Nekateri od teh so sčasoma le spoznali Gospoda, drugi pa se vse do smrti niso spreobrnili.

   Tisti, ki si prizadevajo hoditi za Gospodom v zakonu z nevernim zakoncem ali takim, ki ne živi po veri, lahko najdejo upanje v pričevanju svetnikov, ki so postali svetniki prav v takšnih zakonih.

   Več o tem na https://si.aleteia.org/2020/08/31/svetniki-ki-so-morali-ziveti-svojo-vero-brez-podpore-zakoncev/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   9. avgusta, 2022 at 13:55

   BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

   »Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih,
   ni vas veliko plemenitih po rodu. Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro,
   da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil
   tisto, kar je močno. Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano,
   tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno
   meso.« (1 Kor 1,26-29)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1390&t=5#Polo%9Eaj+glede+na+svet

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   9. avgusta, 2022 at 11:52

   MISEL SV. TEREZIJE BENEDIKTE OD KRIŽA:

   »PREDVSEM MORAMO VZTRAJNO MOLITI,
   DA BI BREZ UPIRANJA HODILI PO PRAVI POTI IN
   SLEDILI TOKU MILOSTI, KO BI GA ZAČUTILI.
   NE SMEMO PA GOSPODU POSTAVLJATI ROKOV.«

   Sv. Terezija Benedikta, prosi za nas!

   Več o življenju sv. Terezije Benedikte od Križa na:
   https://svetniki.org/sveta-terezija-benedikta-od-kriza-edith-stein-mucenka-sozavetnica-evrope/

   Odgovori
9. Miro says:

   9. avgusta, 2022 at 11:42

   MOLITEV, KI VAM BO V POMOČ, DA LJUDI NE BOSTE SODILI NA PRVI POGLED (Aleteia)

   ČE IMATE TEŽAVE S PREHITRIM OCENJEVANJEM LJUDI, SE NA BOGA OBRNITE S TO MOLITVIJO

   Ko opazimo osebo, pa naj bo to prijatelj, družinski član, nekdo, ki smo ga srečali na družbenih omrežjih, ali pa oseba, ki je sploh ne poznamo, si o njej zelo hitro ustvarimo mnenje. Nekako se nam zdi, da o njej poznamo vse podrobnosti, in kmalu pomislimo na tisto najslabše.

   To razvado je izredno težko opustiti in za mnoge izmed nas je to bitka, ki jo bomo bojevali do konca življenja. Eden izmed načinov, da se te razvade poskusimo otresti, je trden sklep, da se bomo poboljšali. Zavestno se moramo odločiti, da ne bomo prehitro obsojali in da bomo o ljudeh mislili le dobro, posebej takrat, ko njihovih življenj ne poznamo dovolj podrobno.

   V molitvi, ki jo pripisujejo Tomažu Kempčanu, bomo Boga prosili za pomoč, da bi se otresli razvade prehitrega obsojanja ljudi po videzu.

   O Gospod, naj vem, kar bi moral vedeti,
   naj ljubim, kar bi moral ljubiti,
   naj hvalim to, kar te najbolj razveseljuje,
   cenim, kar je dragoceno v tvojih očeh,
   zavračam vse, kar te žali.
   Naj ljudi in stvari ne ocenjujem na prvi pogled,
   naj ne obsojam na podlagi govoric nevednih ljudi,
   temveč naj razločujem s pravično sodbo med
   vidnimi in duhovnimi stvarmi, predvsem pa naj
   vedno premislim, kaj bi bilo najbolj po volji Tebi.
   Amen.

   Povzeto po https://si.aleteia.org/2019/09/15/molitev-ki-vam-bo-v-pomoc-da-ljudi-ne-boste-sodili-na-prvi-pogled/

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    9. avgusta, 2022 at 11:33

    KAKO ČLOVEK UDEJANJA SVOJO PRAVICO, DA SLUŽI BOGU V RESNICI IN SVOBODI?

    Kompendij KKC (št. 444): Vsak človek ima pravico in nravno dolžnost iskati resnico, zlasti tisto, ki se nanaša na Boga in njegovo Cerkev, se spoznane resnice okleniti in zvesto ohranjati ter izkazovati Bogu pristno češčenje. Dostojanstvo človekove osebe hkrati terja, da v verskih rečeh ni dovoljeno nikogar siliti, da bi ravnal zoper svojo vest, niti ga ovirati, da ne bi – znotraj zahtevanih meja – ravnal po svoji vesti zasebno ali javno, naj bo sam ali združen z drugimi.

    Več o tem na https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori