Članki za dušo

15.033 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   18. avgusta, 2022 at 9:06

   TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

   ZAKAJ JE BOG “BLAGOSLOVIL SOBOTNI DAN IN GA POSVETIL” (2 Mz 20,11)?

   Kompendij KKC (št. 450): Zato, ker se v soboto spominjamo počitka Boga sedmi dan stvarjenja,
   kakor tudi osvoboditve Izraela iz egiptovske sužnosti in zaveze, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom.

   Več o tem na:
   https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   18. avgusta, 2022 at 8:25

   OD PRVE IZDAJE SE JE RAZLAGA DRUŽINE ZELO SPREMENILA .PREVERILI SMO TUDI DEFINICIJO DRUŽINE V SLOVENSKI ZAKONODAJI
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Prav zdaj, ko se sinodalni očetje pogovarjajo o družini, smo v Sloveniji pridobili novo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika in seveda preverili iztočnico družina. Od prve izdaje se je razlaga tega pojma zelo spremenila. Preverili smo tudi definicijo družine v slovenski zakonodaji.

   Obe izdaji SSKJ

   V SSKJ2 osnovna razlaga pravi, da je družina »skupnost enega ali obeh staršev z otrokom, otroki«, med primeri pa sta navedeni tudi »enostarševska« in »istospolna družina«, v podpomenu pa je družina navedena tudi kot »skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki«.

   V prvi izdaji SSKJ je družina pojmovana kot »zakonski par z otroki ali brez njih«, v podpomenu so takratni avtorji slovarja družino razumeli tudi kot enega od zakoncev z otroki. Pri obeh razlagah pa so primeri rabe besede isti, v novi izdaji je dodan le eden: »hčerki iz prejšnjega zakona sta sprejeli očetovo novo družino«.

   Nova razlaga torej ne predvideva nujno sklenjene zakonske zveze, obvezni člani družine pa so postali otroci, saj je po navedbi iz prve izdaje družina lahko bila brez njih. Zanimiva je tudi sprememba glede pojma načrtovanje družin: v prvi izdaji je ta omenjen šele v terminološkem gnezdu, medtem ko je pri novi že na koncu razlage osnovnega pomena, torej v vidnejšem polju.

   V terminološkem gnezdu je obakrat navedena tudi sveta družina, v kateri so Jezus, Marija in sv. Jožef z oznako rel. kar pomeni religija, zlasti rimskokatoliška. Tik za tem sledi “sociološki” pojem nepopolna družina z razlago, da v njej manjka eden od staršev. V novi izdaji je to izpuščeno.

   Pravni pomen družine v Sloveniji

   Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih družino definira kot življenjsko »skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo«. V tretjem členu pa je nato opredeljena zakonska zveza kot »z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene«. V drugem odstavku člena pa je zapisano, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Potemtakem zakonca sama brez otrok še nista družina, morata jo šele zasnovati, kar naj bi bil tudi njun cilj.

   Po Družinskem zakoniku, ki je bil leta 2012 zavrnjen na referendumu, je bila družina definirana kot »življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.« V Ustavi Republike Slovenije definicije družine ni. Statistični urad RS pa družina opredeljuje kot življenjsko skupnost najmanj dveh ljudi v okviru zasebnega gospodinjstva, ne glede na potomstvo in zakonsko zvezo, prebivati pa morata v istem stanovanju.

   Definicija družine v Cerkvi

   Za Cerkev je družina še vedno zakonska zveza med enim moškim in eno žensko, ki sta odprta za življenje. »Mož in žena, združena v zakonu, sestavljata skupaj s svojimi otroki družino. Bog je ustanovil človeško družino in jo obdaril z njeno temeljno zgradbo. Zakon in družina sta naravnana na blagor zakoncev ter na roditev in vzgojo otrok. Med člani iste družine se vzpostavijo osebni odnosi in prvobitne odgovornosti,” navaja Katekizem katoliške Cerkve.«

   https://www.druzina.si/clanek/definicija-druzine

   Odgovori
3. Miro says:

   17. avgusta, 2022 at 20:38

   V DANAŠNJEM EVANGELJSKEM ODLOMKU NAJDEMO PRILIKO O DELAVCIH, POKLICANIH ZA EN DAN, KI JO PRIPOVEDUJE JEZUS, DA BI Z NJO SPOROČIL DVA VIDIKA BOŽJEGA KRALJESTVA: PRVI, DA BOG HOČE POKLICATI VSE NA DELO ZA SVOJE KRALJESTVO; IN DRUGI, DA HOČE NA KONCU DATI VSEM ISTO PLAČILO, TO JE ZVELIČANJE, VEČNO ŽIVLJENJE – NE POZABIMO TE PRILIKE, KO STOPAMO V VSAKDANJE ŽIVLJENJE. BODIMO VELIKI V LJUBEZNI IN VESELIMO SE BOŽJIH DAROV!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 20,1-16)

   »Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogodil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovoril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+20%2C1-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   V današnjem evangeljskem odlomku najdemo priliko o delavcih, poklicanih za en dan, ki jo pripoveduje Jezus, da bi z njo sporočil dva vidika Božjega kraljestva: prvi, da Bog hoče poklicati vse na delo za svoje kraljestvo; in drugi, da hoče na koncu dati vsem isto plačilo, to je zveličanje, večno življenje.

   Gospodar vinograda, ki predstavlja Boga, gre ob zori ven in najame skupino delavcev. Z njimi se dogovori, da bo plačal en denarij za en dan, torej pravično plačilo. Ven gre tudi ob naslednjih urah, vse do poznega popoldneva, da bi najel še druge delavce, ki jih najde brezposelne. Ob koncu dneva gospodar ukaže, da se da en denarij vsem, tudi tistim, ki so delali le nekaj ur. Jasno je, da so se delavci, ki so bili najeti prvi, začeli pritoževati, saj so videli, da so plačani na isti način, kot tisti, ki so manj delali. Gospodar pa jih spomni, da so prejeli tisto, za kar so se dogovorili, če pa on sam hoče biti velikodušen z drugimi, tega ne smejo zavidati.

   Če bomo v življenju samo tehtali in merili, koliko smo dobili mi in koliko je dobil bližnji, potem bomo vedno godrnjali kot najeti delavci. Nikdar v življenju temu ne bomo prišli do konca. Vedno se bo našel kdo, ki bo za manj dela zaslužil več; ki bo za manj učenja dobil boljšo oceno, ali pa bo za večjo napako plačal manjšo kazen.

   Ali naj se na vse to jezimo? Naj se med seboj tožimo in živimo v nevoščljivosti? Ne! Jezus nas vabi naj presegamo računarsko pravičnost z ljubeznijo. Da bi mogli slediti njegovi težki, vendar edini resnično osrečujoči poti, ne pove le prilike, ampak z življenjem pokaže, da se ljubezen končno izplača. Za nas brez pomislekov sprejme celo smrt na križu. Nagrada je vstajenje, je popolna svoboda, je mir, ki nam ga daje odpuščanje. Ljubimo brez preračunavanja, je prvi odgovor današnje prilike.

   Z vprašanjem: »Zakaj si ti hudoben, če sem jaz dober?« pa nas Jezus opozarja tudi na podarjenost vsega, kar smo in kar imamo. Ne bo težko biti radodaren, če bomo čutili, da nam je vse podarjeno. Se tega zavedamo od jutra do večera? Hvaležnost za obdarjenost je tako drugi del odgovora, na naše tožarjenje in nevoščljivost.

   V resnici ima ta tako imenovana gospodarjeva ‘krivica’ namen izzvati v tistem, ki posluša priliko, preskok nivoja, saj Jezus ne želi govoriti o problemu dela in pravičnem plačilu, temveč o Božjem kraljestvu! Sporočilo je namreč tole: v nebeškem kraljestvu ni brezposelnih, vsi so poklicani, da naredijo svoj del in za vse bo na koncu plačilo, ki izhaja iz Božje, na našo srečo ne iz človeške pravičnosti, torej zveličanje, ki nam ga je Jezus Kristus pridobil s svojo smrtjo in vstajenjem. Zveličanje, ki ni zasluženo, ampak podarjeno. Zveličanje je zastonjsko.

   S to priliko želi Jezus odpreti naše srce za logiko Božje ljubezni, ki je zastonjska in velikodušna. Gre za to, da se pustimo navdušiti Božjim mislim, ki niso naše misli in niso naše poti. Človekovo misel pogosto zaznamuje sebičnost in osebna korist in naše ozke in vijugaste poti se ne morejo primerjati z širokimi in ravnimi Gospodovimi. On se poslužuje usmiljenja! Ne pozabimo tega. On se poslužuje usmiljenja, na široko odpušča, poln je velikodušnosti in dobrote, ki ju izliva na vsakega od nas in vsem odpira brezmejna področja svoje ljubezni in svoje milosti, saj samo ti lahko dasta človeškemu srcu polnost veselja.

   Jezus nam hoče ponuditi v zrenje gospodarjev pogled, torej pogled, s katerim gleda vsakega od delavcev, ki čakajo na delo in jih kliče, naj gredo v njegov vinograd. To je pogled poln pozornosti, dobrohotnosti, je pogled, ki kliče, ki vabi, da se dvignemo, se podamo na pot, saj hoče življenje za vsakega od nas, hoče polno, zavzeto življenje, osvobojeno vsake praznine in lenobe. Bog ne izključuje nikogar in hoče, da vsak doseže njegovo polnost. To je ljubezen našega Boga, ki je Oče.

   Ne pozabimo te prilike, ko stopamo v vsakdanje življenje. Bodimo veliki v ljubezni in veselimo se božjih darov.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   17. avgusta, 2022 at 13:05

   PATER PIJ: BOG JE “DOLŽAN” USLIŠATI TAKŠNE MOLITVE (Aleteia)

   PREK NJIH NAM BO PODELIL SVOJO MILOST IN POMOČ PRI VSEH STVAREH

   Ko smo telesno blizu nekoga, ki ga imamo radi, se seveda z njim pogovarjamo. Ne ves čas, kakopak, saj so ljudje, ki se imajo radi, lahko skupaj tudi v tišini. Bilo pa bi čudno, če bi preživeli ves dan ali pa že nekaj ur, ne da bi spregovorili besedo z ljubljeno osebo, ki sedi poleg nas.

   Svetniki podobno ravnajo pri Bogu. Blizu nam je, govori z našimi srci, zato se spodobi, da spregovorimo tudi sami. Naše besede so lahko preproste, kot pozdrav, ki bi ga izrekli staršem, otroku, zakoncu ali bratu, s katerim smo v istem prostoru.

   PREPROSTE BESEDE Z MOČNIM UČINKOM

   “Jezus, vate zaupam,” je ena od možnosti. Ali preprosto “Abba”, “Jezus, bodi Jezus v mojem življenju,” je lahko čudovita molitev, ali pa “Jezus, Marija in Jožef, rad vas imam. Rešite naše duše.”

   Te kratke molitve bodo kar same vzniknile v našem srcu, če se zavedamo, da smo nenehno in neomajno v Božji navzočnosti. Čeprav je nemogoče, da bi ves čas mislili le na to, se z vajo lahko naučimo, da se bomo Božje bližine zavedali čim večkrat v dnevu.

   “Prepričani moramo biti, da nam je Bog vedno blizu. Živimo tako, kot bi bil nekje daleč, v nebesih visoko nad nami, in pri tem pozabljamo, da je obenem ves čas ob nas,” je dejal sv. Jožefmarija Escriva.V dolgoletnem izročilu Cerkve so te kratke molitve – naši drobni pozdravi, ki jih čez dan izrekamo Gospodu – dobile različna poimenovanja. Med drugim jim rečemo tudi molitveni vzdihi ali molitvene puščice. Zadnji izraz je za opis kratkih, spontanih molitev uporabil tudi p. Pij. Rekel je, da so kakor “puščice, ki zadenejo Božje srce”.

   Še več, priljubljeni italijanski svetnik je dejal, da imajo molitvene puščice posebno moč in na nas kar “dežujejo” Božjo milost.

   Decembra leta 1914 je dejal, da sploh ni pretirano, če trdimo, da je Bog dolžan uslišati tovrstne molitve. Zapisal je:

   Spodbujam vas: ves čas obnavljajte prave namene, ki ste jih imeli na začetku, in od časa do časa izgovarjajte molitvene vzdihe. Te molitve so kakor puščice, ki zadenejo Božje srce in ga primorajo – in ta beseda v tem primeru sploh ni pretirana – , povem vam, primorajo ga, da nam podeli svojo milost in pomoč pri vseh stvareh.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/05/16/pater-pij-bog-je-dolzan-uslisati-taksne-molitve/

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   17. avgusta, 2022 at 12:35

   KAJ JE KRIVA PRISEGA?

   Kompendij KKC (št.449): Kriva prisega je pod prisego napraviti obljubo, ki je nimaš namena izpolniti,
   ali prelomiti obljubo, narejeno s prisego. Je težek greh proti Bogu, ki je vedno zvest svojim obljubam.

   Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   17. avgusta, 2022 at 8:17

   NAIVNA DRUŽBA

   SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA
   KATEHETSKO PASTORALNA ŠOLA
   Škofija Koper

   Problem današnje slovenske družbe je, da so v Sloveniji še vedno prisotni miselni vzorci, ki jih
   je večina Evrope že zdavnaj poslala na smetišče zgodovine, oziroma jih ni nikoli priznala.
   Domnevne ali dejanske politične nasprotnike, se ne obravnava kot politične tekmece, ampak
   kot sovražnike. Uveljavlja se jezik Golega otoka in praksa popolnega izničenja človeka.
   Normalno je, da se z nekom ne strinjaš, da pa mu ob tem vzameš osnovne atribute človeka in
   državljana in svetost življenja, ter ga obravnavaš na način, ki dopušča le še njegovo popolno
   moralno diskvalifikacijo, ki ji lahko sledi le še eksistenčna ali celo fizična likvidacija, pa je
   zaskrbljujoče.

   Družba se od takih nazorov in dejanj ne diferencira. Opozarjanje na razmere, v katerih živimo
   ni histerija, ampak opozarjanje na realnost, v kateri živimo.
   »V našem okolju hudič nemoteno in svobodno deluje.«
   6 Tudi, če njegovo delovanje odkrijemo
   in ga obsodimo, se zmuzne skozi glavna vrata. Tako je zvit, da ne zbeži več skozi stranska.
   Družba ga ne obsoja več. Z njim živi kot v nekakšni skupnosti, simbiozi. »Hudič si je ustvaril
   mehanizme, ki diskreditirajo ali uničijo vsako razmišljanje, ki bi postavilo pod vprašaj njega
   kot izvir nesreče in trpljenja.«

   7 Bolj so krivi duhovniki pedofili, pa čeprav so obtožnice brez
   tehtnih dokazov. V svetu je dobro odrinjeno na marginalno, je označeno kot politično
   nekorektno ali pol resnica. Ni več prva opcija. Medtem, ko se zlo sprejema, kot nekaj
   naprednega, novega za družbo popolnoma sprejemljivega. To naj bo pridobitev novih časov in
   svobode. Pa svoboda je res nekaj, kar je absolutno dobro, kaj ne.

   Obramba pred zlom je največja potreba vsakega človeka. Pred njim se mora braniti tudi Cerkev.
   Ni naključje, da je v Cerkvi veliko zla. Zlo je živo in dejavno, duhovno in perverzno, je kruta
   resničnost. Zlo je skrivnosten strah v posamezniku. Take ljudi zaznamo, ker se stalno nekaj ali
   nekoga bojijo. Niso več samostojni in pokončni. Begajo med nepomembnimi stvarmi tega
   sveta. Hudič je skrivnostni sovražnik, ki seje zmoto, kaos in nesrečo v zgodovino človeštva.
   Hudič je prekril zemljo. Ga je toliko, če bi ga videli, bi zatemnil sonce. Ker ni več Boga, kjer
   se zanika njegov obstoj, kjer brezoblična laž zmaguje proti očitni resnici, kjer hladen in krut
   egoizem duši ljubezen, tam je hudiča vedno več in zmeraj bolj si širi svoje delovanje, v
   podjetjih, v družinah, povsod tam, kjer ljudje ne poznajo več imena Bog.

   https://kps.rkc.si/wp-content/uploads/Jezusov-nauk-in-naivna-druzba-Pavel-Presl.pdf

   Odgovori
7. Miro says:

   16. avgusta, 2022 at 17:56

   GLEJ, MI SMO VSE ZAPUSTILI IN ŠLI ZA TEBOJ

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 19,23-30)

   Jezus pa je rekel svojim učencem: »Resnično, povem vam: Bogataš bo težko prišel v nebeško kraljestvo. In spet vam povem: Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« Ko so učenci to slišali, so zelo strmeli in govorili: »Kdo se torej more rešiti?« Jezus pa se je ozrl vanje in jim rekel: »Pri ljudeh to ni mogoče, pri Bogu pa je vse mogoče.« Tedaj mu je Peter odvrnil: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj. Kaj bomo torej prejeli?« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Ko bo Sin človekov ob prerojenju sveta sédel na prestol svojega veličastva, boste tudi vi, ki ste šli za menoj, sedeli na dvanajstih prestolih in sodili dvanajst Izraelovih rodov. In vsak, kdor je zapustil hiše ali brate ali sestre ali očeta ali mater ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stokratno in dobil v delež večno življenje. Toda mnogi prvi bodo zadnji in zadnji prvi.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+19%2C23-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

   Najprej naj izrazim mnenjem, da bi morali biti svetemu Petru izredno hvaležni. Zakaj? Zato, ker je preprosto izrazil tisto, kar so vsi učenci mislili, ampak si nihče ni upal tega povedati na glas.

   Odgovor Jezusa je zelo opogumljajoč tudi za nas!

   Jezus se odzove z izjavo, da je smisel odpovedi v bistvu sestavljen iz dveh vidikov. Prvi je takojšnja, stokratna pomnožitev dobrin. Ne gre za stokratno pomnožitev stvari, ampak stokratno v njihovi intenzivnosti. Drugi vidik se nanaša na večno življenje. To ni samo življenje po tem življenju, ampak tisto, kar naredi že vse tukajšnje življenje bolj živo, ker predstavlja njegov smisel.

   Nekako tako kot če bi Jezus rekel, da nič ne bo izgubljenega, nič ne bo šlo v prazno, v nesmisel, se preprosto končalo, ampak se bo končalo v neki celoti, v polnosti, v Smislu. Ta Smisel pa ni kraj, ampak Oseba.

   Nebesa so za nas Oseba. To bo dokončno srečanje z Očetom po Sinu.

   Jezus v bistvu pravi: Ne bojte se me, ne jemljem ničesar, dajem pa vse. Jezus daje vse! To velja za vsakega človeka in toliko bolj za vse, ki se posvetijo Bogu. To, čemur se odpovemo, ni omembe vredno v primerjavi s tem, kar dobimo, kar nam podari Gospod. Če Mu damo možnost, da se sreča z našim pogledom, nas osvoji in gremo za Njim, pustimo vse drugo in svoje srce podarimo Njemu.

   V tem evangeljskem odlomku ne teče beseda toliko o veri, ampak o človeški, skoraj preveč človeški zadevi: kaj dobimo v zameno, da gremo za teboj? Takšna zahteva se zdi preveč vsakdanja, toda konec koncev je res, da se moramo vedno vprašati, kakšna je dodana vrednost naših odločitev, ali neka odločitev ima smisel ali ne.

   Kaj bomo pa mi imeli od tega, ker smo vse zapustili in šli za teboj? To je vprašanje, ki vznemirja srce slehernega vernega človeka.

   Jezus jasno pove, da milost hoje za njim in trpljenja zanj ni sad človeških načrtov in odločitev. Ni mogoče hoditi za Gospodom, če pričakujemo za to nekakšno nagrado ali protiuslugo. Za njim lahko hodiš le zaradi njega in ne zaradi neke nagrade. Za njim greš lahko le, če hočeš in želiš biti eno z njim.

   K Jezusu nas v resnici pritegne Bog Oče. Bog nas pritegne tako, da smo deležni in delimo z njim dobrohotno Božjo ljubezen, ki jo pokaže v Jezusu, nas po njej doseže in nam daje srčni počitek. Ničesar drugega si ne moremo želeti. Če hočemo nekaj drugega, smo že zunaj in naše srčno hrepenenje se ne izpolnjuje. Le če z Jezusom delimo Božjo dobrohotno ljubezen, naše srce ozdravi in oživi.

   Če hodimo za Jezusom, smo resnično veliki takrat, kadar služimo, ne kadar vladamo in nas drugi iz strahu ubogajo. Jezus nas s tem odgovorom spet vabi, da se zavedamo Očeta, ki nas priteguje k Sinu. Služenje uresničuje Očetovo dobrohotno voljo v odnosu do vsakega človeka. Božjo dobrohotno voljo do vsakega izmed nas je v polnosti uresničil in živel le Jezus. V moči njegovega Duha tudi mi Očetovo dobrohotno voljo lahko sprejemamo in delno uresničujemo. Prav takrat zasije Božja ljubezen do ljudi. Zaradi te ljubezni ima vsak človek svoje dostojanstvo in svobodo. S služenjem uresničujemo pravo človeško veličino, ki v drugih ljudeh prebuja in osvobaja njihovo resnično človeško dostojanstvo in sposobnost ljubezni. S služenjem drugim pokažemo, da niso samo predmet ljubezni, ampak da lahko sami ljubijo. Služenje edino osvobodi človeško dostojanstvo in omogoči, da v konkretnih dejanjih zasije in se pokaže Božja navzočnost. Če se to pri našem služenju ne dogaja, pomeni, da še vedno »služimo« preveč po človeško in da je naša velikodušnost zgolj čustvena. Pri služenju je v igri to, kar je veliko v Božjih očeh. Prav ta veličina uresničuje najgloblja pričakovanja vseh človeških src, tudi tvojega in mojega.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   16. avgusta, 2022 at 8:50

   PO ČEŠČENJU JE HOSTIJA ZAČELA UTRIPATI V RITMU SRCA

   NADŠKOFIJA GUADALAJARA ŠE NI KOMENTIRALA TEGA OSUPLJIVEGA DOGODKA V MAJHNI MEHIŠKI CERKVI

   Videoposnetek, ki je zaokrožil po družbenih omrežjih, prikazuje evharistični čudež v majhni mehiški cerkvi. Na posnetku slabše kakovosti je videti, kot da hostija med češčenjem v monštranci utripa in se premika v ritmu bitja srca. Nadškofija Guadalajara o posnetku še ni podala izjave.

   Po poročanju katoliških medijev je bil video posnet 24. julija 2022 v župniji Naše Gospe rožnega venca v mehiški zvezni državi Jalisco. Posneli so ga župljani, ko so pojav opazili. Dogodek naj bi trajal okoli 20 do 30 sekund.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/08/14/po-cescenju-je-hostija-zacela-utripati-v-ritmu-srca/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   16. avgusta, 2022 at 8:43

   MARIJA GOJI V NAS KRISTUSOVO ŽIVLJENJE

   »MARIJA JE PREJELA OD SVOJEGA BOŽJEGA SINA VRHOVNO OBLAST, DA RAZPOLAGA Z
   NADNARAVNIMI MILOSTMI IN DOBRINAMI BOŽJEGA KRALJESTVA. MARIJA JE NAŠA MATI,
   KER JE V SVOJI LJUBEZNI SODELOVALA PRI NAŠEM DUHOVNEM PREPORODU. ŠE NAPREJ
   OSTAJA NAŠA MATI S TEM, DA GOJI IN HRANI V NAS KRISTUSOVO ŽIVLJENJE.«

   Misel sv. Matere Terezije (Ognjišče)

   Odgovori
10. Miro says:

    16. avgusta, 2022 at 8:38

    ZAKAJ JE PREPOVEDANA KRIVA PRISEGA?

    KOMPENDIJ KKC (št. 448): KER SE TAKO VPLETA BOGA, KI JE RESNICA SAMA,
    NAJ PRIČUJE ZA LAŽ. “NE PRISEGAJ NE PRI STVARNIKU, NE PRI STVAREH,
    RAZEN PO RESNICI, POTREBI IN S SPOŠTOVANJEM” (sveti Ignacij Lojolski).

    Več o tem na https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori