Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.034 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    SVETO PISMO-BOŽJA BESEDA -PREKLETSTVA -5 Mz 28,15-69

    15 Če pa ne boš poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da bi vestno izpolnjeval vse njegove zapovedi in zakone, ki ti jih danes zapovedujem, bodo prišla nadte in te zadela vsa tale prekletstva.
    16 Preklet boš v mestu in preklet na polju.
    17 Prekleta bosta tvoj koš in tvoje nečke.
    18 Preklet bo sad tvojega telesa in sad tvoje zemlje, prireja tvojega goveda in prirastek tvoje drobnice.
    19 Preklet boš ob prihodu in preklet ob odhodu.
    20 Gospod pošlje nadte prekletstvo, zmešnjavo in grozo pri vsem, česar se loti tvoja roka, kar boš delal, dokler ne boš pokončan in hitro uničen zaradi hudobije svojih del, ker si me zapustil. 21 Gospod bo storil, da se te bo prijela kuga, dokler te ne iztrebi iz dežele, v katero greš, da jo vzameš v last. 22 Gospod te bo udaril s sušico, z vročico, vnetjem, opeklinami, s sušo, snetjo in z rjo; zasledovale te bodo, dokler te ne uničijo. 23 Nebo nad tvojo glavo bo bron, zemlja pod teboj pa železo. 24 Gospod bo dež za tvojo deželo spremenil v pesek in prah; z neba bo padal nate, dokler ne boš pokončan.
    25 Gospod te bo porazil pred tvojimi sovražniki; po eni poti boš odšel nadnje, po sedmih boš pobegnil pred njimi, tako da boš vsem kraljestvom na zemlji zbujal grozo. 26 Tvoje truplo bo v živež vsem pticam neba in zverem zemlje in nihče jih ne bo odganjal. 27 Gospod te bo udaril z egiptovskimi tvori, z bulami, s srbečico in z garjami, tako da ne boš mogel ozdraveti. 28 Gospod te bo udaril z blaznostjo, s slepoto in z zmedenostjo srca, 29 in sredi belega dne boš tipal, kakor slepec tipa v temi; ne boš imel uspeha na svojih poteh; vse dni te bodo stiskali in ropali in nihče ti ne bo pomagal. 30 Zaročil se boš z žensko, a drug moški bo ležal pri njej; postavil boš hišo, pa ne boš prebival v njej; zasadil boš vinograd, pa ga ne boš užival. 31 Tvojega vola bodo zaklali pred tvojimi očmi, a ne boš jedel od njega; tvojega osla bodo odvlekli izpred tebe in ti ga ne bodo vrnili; tvojo drobnico bodo dali tvojim sovražnikom in nihče ti ne bo pomagal. 32 Tvoje sinove in hčere bodo dali drugemu ljudstvu; tvoje oči bodo to videle in ves dan koprnele po njih, a tvoja roka bo brez moči. 33 Sad tvoje zemlje in ves tvoj pridelek bo pojedlo ljudstvo, ki ga ne poznaš, in vse dni te bodo le stiskali in tlačili. 34 In zmešalo se ti bo ob gledanju tega, kar bodo videle tvoje oči. 35 Gospod te bo udaril s hudimi tvori na kolenih in po stegnih, tako da ne boš mogel ozdraveti; imel jih boš od podplatov do temena. 36 Gospod bo tebe in tvojega kralja, ki ga boš postavil nadse, odpeljal k narodu, ki ga nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, in tam boš služil drugim bogovom, lesu in kamnu. 37 Postal boš zgražanje, pregovor in posmeh za vsa ljudstva, h katerim te odpelje Gospod.
    38 Veliko semena boš nesel na polje, pa malo nažel, ker ga bodo požrle kobilice. 39 Vinograd boš zasadil in obdeloval, pa vina ne boš pil, niti trgal ne boš, ker ga bo snedel črv. 40 Oljke boš imel po vsej svoji pokrajini, pa se ne boš mazilil z oljem, ker se ti bodo oljke osule. 41 Sinovi in hčere se ti bodo rodili, pa jih ne boš imel, ker bodo šli v ujetništvo. 42 Vsega tvojega drevja in sadu tvoje zemlje se bo polastil mrčes. 43 Tujec, ki je v tvoji sredi, bo stopal nadte više in više, ti pa se boš pogrezal niže in niže. 44 Posojal ti bo, ti pa mu ne boš posojal; on bo glava, ti pa rep.
    45 Vsa ta prekletstva bodo prišla nadte, te preganjala in zadevala, dokler ne boš pokončan, ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga, da bi izpolnjeval njegove zapovedi in zakone, ki ti jih je zapovedal. 46 Na tebi in tvojem zarodu bodo kot znamenje in čudo na veke.
    47 Ker nisi z veseljem in z zadovoljnim srcem služil Gospodu, svojemu Bogu, ko si imel vsega v obilju, 48 boš moral ob lakoti in žeji, v nagoti in pomanjkanju vsega služiti svojim sovražnikom, ki ti jih pošlje Gospod. Železen jarem ti bo dajal na vrat, dokler te ne pokonča. 49 Gospod bo od daleč, od konca zemlje, pripeljal nadte narod, ki leti kakor orel, narod, katerega jezika ne razumeš, 50 narod trdega obraza, ki ne spoštuje starčka in se ne usmili dečka. 51 Žrl bo sad tvoje živine in sad tvoje zemlje, dokler te ne pokonča; ne bo ti pustil ne žita ne vina ne olja, ne prireje tvojega goveda ne prirastka tvoje drobnice, dokler te ne uniči. 52 Oblegal te bo v vseh tvojih mestih po vsej tvoji deželi, dokler se ne bodo zrušili tvoji visoki in trdni zidovi, na katere si se zanašal; oblegal te bo v vseh tvojih mestih po vsej tvoji deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog. 53 Ti pa boš v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik, moral jesti sad svojega telesa, meso svojih sinov in hčera, ki ti jih je dal Gospod, tvoj Bog. 54 Tudi najnežnejši in najrahločutnejši izmed tvojih mož bo s hudobnim očesom gledal na svojega brata, na ženo svojega naročja in na tiste sinove, ki mu še ostanejo, 55 tako da ne bo dal nobenemu izmed njih od mesa svojih sinov, ki ga bo jedel, ker mu ne bo ostalo nič več v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik v vseh tvojih mestih. 56 Tudi najnežnejša in najrahločutnejša izmed tvojih žensk, ki od rahločutnosti in nežnosti ne bi niti poskusila položiti svojega stopala na zemljo, bo s hudobnim očesom gledala na moža svojega naročja, na sina in hčer, 57 na posteljico, ki pride izmed njenih nog, in na sinove, ki jih bo rodila; kajti ob pomanjkanju vsega bo to na skrivnem jedla – v stiski in sili, s katero te bo stiskal sovražnik v tvojih mestih.
    58 Če ne boš vestno izpolnjeval vseh besed te postave, ki so zapisane v tej knjigi, in se ne boš bal tega vzvišenega in strah vzbujajočega imena – Gospoda, svojega Boga, 59 bo Gospod tebe in tvoj zarod udaril z izrednimi nadlogami, z velikimi in dolgotrajnimi nadlogami in s hudimi in dolgotrajnimi boleznimi. 60 Spet bo spravil nadte vse egiptovske kužne bolezni, pred katerimi te je groza, in se te bodo prijele. 61 Tudi vsakovrstne bolezni in nadloge, ki niso zapisane v knjigi te postave, bo Gospod poslal nadte, dokler te ne pokončajo. 62 Tako vas bo ostalo le malo, čeprav vas je bilo veliko, kakor je zvezd na nebu, ker nisi poslušal glasu Gospoda, svojega Boga. 63 Kakor se je Gospod veselil nad vami, da vam je delal dobro in vas množil, tako se bo Gospod veselil nad vami, da vas uniči in pokonča. Iztrebljeni boste iz dežele, v katero greš, da jo vzameš v last. 64 In Gospod te bo razkropil med vsa ljudstva od enega do drugega konca zemlje in tam boš služil drugim bogovom, ki jih nisi poznal ne ti ne tvoji očetje, lesu in kamnu. 65 Med temi narodi ne boš imel miru in za tvojo nogo ne bo počivališča; in Gospod ti bo tam dal trepetajoče srce, pešajoče oči in obupano dušo. 66 Tvoje življenje bo viselo pred teboj na nitki, noč in dan se boš tresel in ne boš zaupal vanj. 67 Zjutraj boš rekel: »O da bi bil že večer!« in zvečer boš rekel: »O da bi bilo že jutro!« To bo zaradi trepetanja tvojega srca od strahu in zaradi tega, kar bodo videle tvoje oči. 68 In Gospod te bo na ladjah popeljal nazaj v Egipt po poti, o kateri sem ti rekel, da je ne boš nikoli več videl. Tam boste sami sebe prodajali za sužnje in dekle svojim sovražnikom, pa ne bo nikogar, ki bi vas kupil.
    To so besede zaveze, za katero je Gospod zapovedal Mojzesu, naj jo sklene z Izraelovimi sinovi v moábski deželi poleg zaveze, ki jo je z njimi sklenil na Horebu.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=5+Mz+28%2C15-69&id13=1&pos=0&set=6&l=sl

  2. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha, kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹ in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹ Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje. (Lk 11,5-8)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov o uslišanju na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1650&t=5#O+usli%9Aanju

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    • Miro says:

      PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU ZA PRAVILNO DOJEMANJE, V ČEM JE BISTVO MOLITVE IN USLIŠANJA. SAMI SI TE LUČI NIKAKOR NE MOREMO DATI. POTREBNO JE, DA GOSPODA V MOLITVI VZTRAJNO PROSIMO, DA NAS RAZSVETLI IN NAM ZA IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE PODELI POTREBNO MOČ!

      MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

  3. Miro says:

    OSTATI V KRISTUSU

    ŽIVLJENJE DUŠE JE ŽIVLJENJE JEZUSA KRISTUSA. JEZUS Z OČETOM IN SVETIM DUHOM JE UČINKOVIT VZROK POSVEČUJOČE MILOSTI V NAŠIH DUŠAH. JEZUS KRISTUS MI S TEM ŽIVLJENJEM PODELJUJE SVOJEGA DUHA. ON POSTANE POČELO VIŠJE DEJAVNOSTI, KI ME SPODBUJA – ČE NE POSTAVLJAM NA POT NOBENE OVIRE – DA MISLIM, SODIM, LJUBIM, TRPIM IN DELAM Z NJIM, PO NJEM IN KAKOR ON. TAKO NAŠA ZUNANJA DEJANJA POSTANEJO IZRAZI JEZUSOVEGA ŽIVLJENJA V MENI.

    Misel sv. Matere Terezije (Ognjišče)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  4. Miro says:

    PET NAVAD, KI ZAVIRAJO NOTRANJE OZDRAVLJENJE (Aleteia)

    BLOKADE NAS NEVTRALIZIRAJO, USTVARIJO PLAST LAŽNE ZAŠČITE, KI OVIRA NAŠE ŽIVLJENJE

    Vemo, da na tem potovanju nismo sami, da imamo odličnega tolažnika, to je Svetega Duha. Z njim moramo ustvariti več intimnosti, kajti Jezus nam je rekel, da bo Tolažnik, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v njegovem imenu, prišel in nas učil vsega, kar je Jezus povedal (Jn 14,26).

    To pomeni, da bomo rasli v našem čustvenem in duhovnem življenju. Zato moramo v vsaki situaciji svojega življenja prositi Svetega Duha, da nam pomaga, naj nam ne dovoli, da delamo napačne stvari.

    Blokade nas nevtralizirajo, ustvarijo plast lažne zaščite, ki ovira celotno naše življenje in prekine komunikacijo našega nezavednega z resnico, da moramo živeti. Tu so največji blokade notranjega zdravljenja: nezmožnost odpuščanja, laganje, pomanjkanje obžalovanja, zamera in izvedba okultnih praks.

    PRVA BLOKADA – NEZMOŽNOST ODPUŠČANJA

    Lahko bi celo rekli, da je nezmožnost odpuščanja ena od največjih ovir za resnično notranje zdravljenje. Ozdravljenje se zgodi skoraj takoj, ko odpustimo in začnemo živeti v miru, ker je Gospodova zapoved zapisana v Lukovem evangeliju (Lk 6,36-37): “Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče.”

    Odpuščajte in odpuščeno vam bo: Jezus nas prosi, naj odpustimo, molimo, ljubimo in blagoslovimo svoje sovražnike. Če je sovražnik tisti, ki noče sprave, če smo že vse preizkusili, če imamo priče, da si druga stran ne želi sprave, če smo se že spovedali, če smo že govorili s Cerkvijo, nas Jezus prosi, naj s tem sovražnikom ravnamo kot s poganom. Zato se moramo veseliti, biti srečni, saj v naših srcih ni več krivde.

    Ko nas ljudje prizadenejo, dejansko pomislimo na to, da bi se borili, se maščevali, morda jim zaželimo enako trpljenje in se ob tem celo dobro počutimo. Globoko v sebi želimo, da drugi trpi zaradi naših bolečin.

    Pogosto se oseba, ki nas je prizadela, sploh ni zavedala, da je karkoli storila narobe, ne zaveda se škode, ki nam jo je naredila, morda gre za njeno nevednost ali celo za nezmožnost, četudi je to posledica nehotene zlobe (človek to počne tako, da ne razmišlja o posledicah). Zato Jezus pravi, da je edina prava pot do svobode odpuščanje.

    DRUGA BLOKADA – LAŽ

    Laž je glavna blokada za naše ozdravljenje in osvoboditev. Lahko bi rekli, da je človeka skoraj nemogoče osvoboditi, medtem ko laže. Zaradi trpljenja si pogosto izmisli zgodbe o svojem trpljenju, da bi s tem upravičil svoja dejanja.

    Hudič bo to zaznal in to osebo spodbujal k laganju, ker je oče laži (Jn 8,44). Ljudje pripovedujejo zgodbe drugih in jih mešajo s svojo zgodbo, izgovarjajo se na svojo situacijo, kjer je krivda vedno od nekoga drugega, ta oseba pa je le nemočna žrtev, pripovedujejo dejstva, ki se mešajo z navidezno resničnostjo. Prva stvar je, da je hudič lažnivec, ne smete mu posvečati preveč pozornosti, veliko bolj je potrebno, da poslušate Svetega Duha.

    TRETJA BLOKADA – POMANJKANJE OBŽALOVANJA

    Pokesati se moramo, ko nam ne uspe slediti Božji volji. Jezus je rekel, da je bolje, da gre človek v nebesa z enim očesom kot z dvema v pekel. Prositi Boga za odpuščanje je lažje kot prositi druge za odpuščanje in odpuščati drugim. Kljub temu pa to moramo početi. Prepoznavanje svojih napak je odlično zdravilo za nas in za druge.

    Jezus je tisti, ki nam bo rekel, da moramo odpustiti do sedemdesetkrat sedemkrat. Če sem prizadel veliko ljudi v družini ali celo v službi, v šoli, v prostem času in če so mi tisti, ki sem jih ranil, blizu, potem me obkroža plast sovraštva, ki bo preprečila, da bi zdravljenje prišlo do mene.

    To je eden od razlogov za številne bolezni na svetu, ker se ljudje prizadenejo in v teh primerih gre običajno za ljudi, ki živijo skupaj; zato se počutijo obkroženi z vseh strani in v nenehni vojni, pri čemer se vsak dan poškodujejo. To je rana, ki se nikoli ne zaceli in se vsak dan na novo odpre. Kesanje je v taki situaciji med odpuščanjem in resnično spravo.

    Ni dovolj samo prositi za odpuščanje in takoj zatem obrniti hrbet, poskusiti je treba popraviti storjeno krivico, zaceliti rane, prevzeti krivdo za napako, celo biti pripravljen spremeniti svoje življenje, češ: “Kaj lahko storim, da to popravim?” To je že eden od znakov kesanja.

    ČETRTA BLOKADA – ZAMERA

    To je vztrajen občutek nezadovoljstva do nekoga, je globoka bolečina, nenehna bolečina, ki v človekovem življenju povzroči globok konflikt, človek izgubi intimnost z drugimi, izgubi veselje do bližine z nekom. Oseba išče razdaljo, postane agresivna.

    Zamera je nekaj živega v spominu! Tudi če jo nekdo prosi za odpuščanje, ta oseba ne želi odpustiti in situacijo zadržuje v sebi še leta in leta. Pogosto celo reče, da ni zmožna pozabiti in na koncu dolga leta trpi posledice. Občutek ima, kot da se je ravnokar zgodilo, nič ne more biti preveč oddaljeno od zamere. Ravno zamera ohranja spomin pri življenju.

    PETA BLOKADA – UKVARJANJE Z OKULTNIMI PRAKSAMI

    Najprej pojasnimo sledeče: okultne pomeni skrite sile, katerih skrivnosti vsi ne poznamo, ki so vedno nekako zakrite, ki jih ne razumemo dovolj, ki so vedno sumljive, ker ne prihajajo od Boga. Iskati okultno je kot misliti, da obstaja druga oseba, pomembnejša od Boga, ker so za okultista bogovi ljudje, ki so postali božanski, ki so postali bogovi znotraj poganstva.

    Tisti, ki doživljajo to situacijo, so zavedeni; in ker ne verjamejo, da je Jezus umrl za njihovo odrešenje, prikličejo poganske bogove. Gospod pa se zgraža nad tistimi, ki se predajajo takim praksam (prim. 5 Mz 18,9).

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/05/18/5-navad-ki-zavirajo-notranje-ozdravljenje/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    TRETJA ZAPOVED: POSVEČUJ GOSPODOV DAN

    KAKO SE JEZUS VEDE DO SOBOTE?

    Kompendij KKC (št. 451): Jezus priznava svetost sobote in z božjo oblastjo podaja
    pristno razlago te postave: “Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote”.
    (Mr 2,27

    Več o tem na: https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    RAZMIŠLJANJE O KRIVDAH, GREHIH , RANAH, NEODPUŠČANJU….

    BOG JE REKEL PO PREROKU IZAIJU:

    8 Pridite, pravdajmo se,
    govori Gospod:
    Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat,
    bodo beli kakor sneg,
    če so rdeči kakor bagrenina,
    bodo beli kakor volna. (Iz 1,18)

    Grehov, ki smo se jih izpovedali in jih obžalujemo in povemo pri spovedi, SE BOG NE SPOMINJA VEČ. TO JE BOŽJA OBLJUBA. IN ČE KAR NAPREJ PO TEM “PESTUJEMO” IN ŽIVIMO V KRIVDI, JE TO ŽALITEV BOGA, KAJTI ON JE REKEL, DA BODO NAŠI GREHI BELI KOT VOLNA, TAKO BO STORIL ON. DA SE ŽALITVE BOGA NE NADALJUJEJO Z NAŠE STRANI , JE POTREBNO NAJPREJ ODPUSTITI SAMEMU SEBI. KER BREZ BOŽJE MILOSTI NISMO TEGA SPOSOBNI, JE POTREBNO TO PROŠNJO BOGU IZROČITI IN PROSITI ZA MILOST ODPUŠČANJA- SAMEMU SEBI. KO TO NAREDIMO PA JE POTREBNO ŠE Z GOSPODOM UGOTOVITI KOMU ŠE NISMO ODPUSTILI ? ČE SMO VSEM , KI SO NAS PRIZADELI ODPUSTILI IN TUDI BOGU, DA JE DOPUSTIL ZADEVE, PA JE POTREBNO JEZUSU IZROČITI ŠE VSE RANE, KI SO NASTALE IZ TEH DOGODKOV, KI SO TUDI POVZROČILI KRIVDE.

    PROSITI JE POTREBNO JEZUSA, DA S SVOJO LJUBEZNIJO NAPOLNI VSAK DOGODEK, KI NAS JE PRIZADEL IN PRIZADEL DRUGE LJUDI, DA BO OZDRAVIL RANE.

    VSAKO ODPUŠČANJE GREHOV JE POTREBNO Z VESELJEM SPREJETI VSAKIČ OD JEZUSA IN SE ZAHVALJEVATI!

  7. Miro says:

    KAJ STORITI, ČE ZARADI OBČUTKA KRIVDE NE ŽELITE K SPOVEDI (Aleteia)

    EDEN OD BISTVENIH POUDARKOV: ZAKRAMENT SPRAVE (TOREJ SPOVED) VAM POMAGA, DA SE VAŠI OBČUTKI KRIVDE SPREMENIJO V TOPLINO BOŽJE MILOSTI, KI BO PREOBRAZILA VAŠE ŽIVLJENJE!

    Če že občutite krivdo za nekaj, kar ste izrekli ali storili, to pomeni, da ste dejanje prepoznali kot napačno. In to je dobro. Skrbeti nas morajo ljudje, ki jim ni mar, če so koga užalili ali prizadeli. Ti imajo večjo težavo. Toda vrnimo se k vam.

    Namen duhovnika ni, da bi vam vzbudil še večji občutek krivde, temveč da vam pomaga predelati ta občutek in vas osvoboditi, da boste lahko živeli tako, kot si želi Bog. Bog želi razbremeniti vaš jaz, ki je osredinjen le vase.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2021/03/11/kaj-storiti-ce-zaradi-obcutka-krivde-ne-zelite-k-spovedi/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    GODUJE SV. JANEZ EUDES, VNET ČASTILEC MARIJINEGA SRCA – MAŠNA DARITEV GA JE TAKO PREVZELA, DA JE DEJAL, DA BI VSAKO JUTRO POTREBOVAL TRI VEČNOSTI: ENO ZA PRIPRAVO NA MAŠO, ENO ZA MAŠO SAMO IN ENO ZA ZAHVALO

    Sreča staršev, še posebej mater, so otroci. Nekateri zakonci morajo na to srečo dolgo čakati, mnogi pa je sploh ne dočakajo. Naš današnji godovnjak je svoje starše osrečil po mnogih letih zakona. Presrečna mati je prvorojenca iz hvaležnosti, da jo je Bog uslišal, nesla v božjepotno Marijino cerkev in ga posvetila Bogu in Materi božji. Zatem je deček dobil še tri sestre in dva brata.

    Janez Eudes, eden od velikih preroditeljev verskega življenja v Franciji v 17. stoletju, se je rodil 14. novembra 1601 v mestu Ri pri Argentanu. Oče, po poklicu zdravnik, in mati sta ga skrbno vzgajala, da je rad molil, se pridno učil, pa tudi pri igrah je bil z vso dušo. Oče ga je želel izšolati za lepo prihodnost v svetnem poklicu, Janez pa se je že ob začetku svojega študija odločil za duhovniški poklic. Med študijem se je navdušil za oratorijance, družbo svetnih duhovnikov s posebno duhovnostjo. V raznih redovnih hišah je končal študij bogoslovja in bil leta 1625 v Parizu posvečen za duhovnika. Mašna daritev ga je tako prevzela, da je dejal, da bi vsako jutro potreboval tri večnosti: eno za pripravo na mašo, eno za mašo samo in eno za zahvalo.

    Zaradi bolehnosti je začel z misijonskim delovanjem šele sedem let po novi maši, potem pa bil nad štirideset let ljudski misijonar – pridigar verske prenove po župnijah. Ti misijoni so trajali dva ali tri mesece in v času misijona je imel Janez najmanj dve pridigi na dan. Če je bila cerkev premajhna, je pridigal na prostem. Imel je poln, močan glas, da so ga lahko slišali tudi oddaljeni poslušalci. Njegove besede so šle ljudem do srca in so tudi zakrknjene grešnike vodile k spovednici in trajnemu poboljšanju. Uspehe je imel zaradi preprostega, neposrednega in prepričljivega načina, predvsem pa zato, ker je zajemal ogenj iz Srca Jezusa, dobrega Pastirja.

    Zelo si je prizadeval, da bi zagotovil boljšo izobrazbo in vzgojo škofijskih duhovnikov in v ta namen je ustanavljal semenišča. Leta 1643 je ustanovil novo redovno družbo Jezusa in Marije, ki naj bi se posvečala semeniščem, kjer se vzgajajo bodoči duhovniki, in ljudskim misijonom. Kot ljudski misijonar je Janez Eudes temeljito poznal razmere in življenje tedanjega časa. Njegova posebna skrb so bila ‘izgubljena’ dekleta: zanje naj bi skrbela ženska redovna družba Naše ljube Gospe pribežališča.

    O vseh apostolskih vprašanjih, s katerimi se je ukvarjal, je Janez tudi pisal. Njegovi spisi se odlikujejo po preprostosti in srčni toplini. Doživeli so mnogo izdaj in bili prevedeni v številne jezike. Izviren prispevek k duhovnemu življenju predstavlja njegovo češčenje Jezusovega in Marijinega Srca. V nekem spisu o Čudovitem Jezusovem srcu je zapisal: »Vi ste eno z Jezusom, kakor so udje eno z glavo. Zato morate imeti istega duha, isto dušo, isto življenje, ista čustva, isto srce kakor on. On sam pa mora biti vaš duh, vaše srce, vaša ljubezen, vaše življenje in vaše vse. Te velike reči se v kristjanu začno s krstom, rastejo in se krepijo pri birmi in s pravilno rabo vseh drugih milosti, ki jih daje Bog.«

    Zadnja leta življenja ga je Bog preizkušal z notranjimi in zunanjimi boji, iz katerih pa je izšel kot zmagovalec. Po hudi bolezni je umrl 19. avgusta 1680 v mestu Caen. Papež Pij X. ga je leta 1909 razglasil za blaženega in ga imenoval “začetnik, učitelj in apostol liturgičnega češčenja presvetega Srca Jezusovega”.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1108-janez-eudes-1601-1680

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  9. Miro says:

    POVABILO NA SVATBO – SVATOVSKO OBLAČILO – GLAVNA OSEBA V PRILIKI JE JEZUS. POVABLJENI SMO MI, VSI MI, KAJTI Z VSAKIM OD NAS ŽELI GOSPOD OBHAJATI SVATBO. SVATBA JE ZAČETEK OBČESTVA ZA VSE ŽIVLJENJE IN TO ŽELI BOG ZA VSAKEGA OD NAS. GOSPOD SI NAS ŽELI, NAS IŠČE IN NAS VABI IN MU NI DOVOLJ, ČE SAMO IZPOLNJUJEMO DOLŽNOSTI IN SPOŠTUJEMO NJEGOVE ZAPOVEDI, TEMVEČ HOČE Z NAMI RESNIČNO OBČESTVO ŽIVLJENJA, ODNOS V MEDSEBOJNEM DIALOGU, ZAUPANJU IN ODPUŠČANJU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 22,1-14)

    Jezus jim je spet spregovoril v prilikah. »Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, pojedino sem pripravil. Moji voli in pitana teleta so zaklani in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so odšli: eden na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji; ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih osramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce in njihovo mesto požgali. Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke?‹ Ta pa je molčal. Tedaj je kralj rekel strežnikom: ›Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹ Veliko je namreč poklicanih, a malo izvoljenih.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+22%2C1-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (Ervin Mozetič)

    V božji besedi me je najbolj nagovorilo to, da se povabljeni na svatbo niso zmenili za povabilo. Pomislil sem na besede, ki jih duhovnik izreče pred svetim obhajilom: Blagor povabljenim na Gospodovo gostijo. Ena glavnih podob svatbe oz. svatba sama je evharistija. Se zmenimo zanjo?

    Vsekakor je evangelij o povabilu na svatbo zame bolj zapleten kot se zdi. Bog ne pošilja tako jasnih in očitnih vabil kot v priliki. Ali sploh opazimo, kdaj se zanj nismo zmenili?

    Glavna oseba v priliki je Jezus. Povabljeni smo mi, vsi mi, kajti z vsakim od nas želi Gospod obhajati svatbo. Svatba je začetek občestva za vse življenje in to želi Bog za vsakega od nas. Gospod si nas želi, nas išče in nas vabi in mu ni dovolj, če samo izpolnjujemo dolžnosti in spoštujemo njegove zapovedi, temveč hoče z nami resnično občestvo življenja, odnos v medsebojnem dialogu, zaupanju in odpuščanju.

    Krščansko življenje je ljubezenska zgodba z Bogom, v kateri Gospod zastonjsko prevzame pobudo in v kateri se nihče ne more hvaliti, da ima povabilo samo on. Nihče ni privilegiran pred drugim, je pa privilegiran pred Bogom. Iz te zastonjske, nežne in privilegirane ljubezni se rodi in se ponovno rodi krščansko življenje. Vprašamo se lahko, če vsaj enkrat na dan izpovemo Gospodu svojo ljubezen do njega, če se spomnimo med tolikimi besedami, vsakdan mu reči: ‘Ljubim te, Gospod. Ti si moje življenje.’ Gospod ljubezni pričakuje odgovor ljubezni. Nevarnost tiči v rutinskem krščanskem življenju, ko smo brez zagona, brez navdušenja ter s kratkim spominom zadovoljni z običajnim. Poživimo torej spomin na prvo ljubezen, saj smo ljubljeni, povabljeni na svatbo, ker je naše življenje dar, ker je vsak dan čudovita priložnost, da odgovorimo na povabilo.

    Evangelij nas torej opozarja, da je povabilo lahko tudi zavrnjeno. Številni povabljeni so rekli ‘ne’, ker so bili zasedeni s svojimi interesi. Poglejte, kako se oddaljimo od ljubezni. Ne zaradi zlobe, ampak ker imamo raje ‘svoje’: gotovosti, samopotrjevanje, udobnost in se uležemo na naslonjač zaslužka, užitka, kakšnega hobija, zaradi katerega smo malo veseli. Toda tako se hitro in grdo postaramo, saj se postaramo od znotraj. Kajti, ko srce ni razširjeno, se zapre. In ko je vse odvisno od tega, kar je v redu, od tega, kar mi koristi, od tega, kar hočem, lahko postanem trd ter zloben in se na zloben način odzovem za prazen nič, kot so to storili povabljeni v evangeliju, ko so ozmerjali ali celo ubili tiste, ki so jim prinesli povabilo, samo zato, ker so jim bili nadležni.

    Evangelij nas torej sprašuje na kateri strani smo. On, kot pravi evangelij, pred stalnimi zavrnitvami, nad zaprtostjo pred njegovimi povabili, gre naprej, ne odpove praznovanja. Ne odneha, temveč nadaljuje s povabili. Pred ‘ne-ji’ ne zaloputne z vrati, temveč še bolj vključuje. Bog na povzročeno mu krivico, odgovori še z večjo ljubeznijo. Mi, ko smo ranjeni zaradi žalitve ali zavrnitve, pogosto začnemo kuhati nezadovoljstvo in zamero. Bog pa nadaljuje s pobudo, gre naprej in pripravlja dobro tudi tistemu, ki mu počne hudo. Samo tako se ljubi, samo tako se premaga zlo. Danes nas ta Bog, ki nikoli ne izgubi upanja, vabi delati kakor On, živeti resnično ljubezen.

    Je pa še zadnji vidik, ki ga poudari evangelij, to je svatovsko oblačilo, ki je nujno potrebno. Ni dovolj enkrat odgovoriti z ‘da’ in potem ne več, potrebno je obleči obleko, potrebno se je navaditi vsak dan živeti ljubezen. Kajti ne moremo reči: ‘Gospod, Gospod’, ne da bi živeli in izpolnjevali Božjo voljo. Potrebno je, da se vsak dan ponovno oblečemo z njegovo ljubeznijo, da vsak dan obnovimo izbiro za Boga. Naše vsakdanje oblačilo mora biti Jezusova ljubezen, tista nora ljubezen, ki nas je ljubila vse do konca in je pustila svoje odpuščanje in svoje oblačilo tistemu, ki ga je križal. Tudi mi smo pri krstu prejeli belo oblačilo, poročno oblačilo za Boga. Prosimo Ga za milost, da bomo vsak dan izbrali in oblekli to oblačilo ter ga ohranili čistega. Kako to narediti? Predvsem, da gremo brez strahu po Gospodovo odpuščanje. To je odločilen korak za vstop v svatovsko dvorano in obhajanje ljubezni z Njim.

    Mati Terezija je dejala: Evharistija pomeni razumevajočo ljubezen. Obhajanje evharistične daritve je pravzaprav praznovanje našega odnosa z Jezusom, ki je za nas umrl in vstal. Je praznovanje novega življenja. Je praznik upanja.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    MOLITEV ZA MOČ, DA BI BRANILI SLEHERNO ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE (Aleteia)

    PROSITE BOGA ZA MOČ, DA BI ZMOGLI BRANITI SLEHERNO ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE, OD SPOČETJA DO NARAVNE SMRTI

    Ko je človeško življenje ogroženo, se zlahka prepustimo strahu in temu življenju nismo pripravljeni stopiti v bran. V takšnih trenutkih najbolj potrebujemo Božjo milost in Njegov pogum.

    Ameriški škofje so pripravili MOLITEV, s katero lahko prosimo za moč, da bi branili Evangelij življenja.

    Oče usmiljenja,
    poglej na nas v naši šibkosti in nas okrepi.
    Kajti spričo smrti in uničenja,
    sebičnosti, greha in teme kulture smrti
    naš strah grozi, da nam bo preprečil izpolnjevati tvojo voljo.

    Daj nam milost, da bomo zaupali v tvojo moč.
    Naj se zanesemo samo nate, na Boga, po katerem je vse nastalo,
    in daj nam strast do daru življenja, s katerim si nas obdaril,
    in Evangelija življenja, ki je temelj našega bivanja.
    Po smrti in vstajenju tvojega Sina
    nam daj moč, pogum in veselje v svojem imenu.
    Za to te prosimo po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/08/09/molitev-za-moc-da-bi-branili-sleherno-clovesko-zivljenje/

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja