Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    KDO JE AVTOR TE ČUDOVITE MOLITVE K MARIJI? (Aleteia)

    MOLITEV SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA PRIPISUJEJO KAR TREM SVETNIKOM: SV. AVGUŠTINU, SV. JANEZU ZLATOUSTU IN SV. BERNARDU IZ CLAIRVAUXA – ČEPRAV NI GOTOVO, KDO JE NAPISAL MEMORARE, JE TO ŠE VEDNO ZELO PRILJUBLJENA MOLITEV MED KATOLIČANI IN JE DOKAZANO ORODJE ŠTEVILNIH ČUDEŽEV

    Molitev memorare (“Spomni se, o Premila Devica”) je postala stalnica v življenju mnogih katoličanov po vsem svetu in pogosto jo pripisujejo svetemu Bernardu iz Clairvauxa.

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA, DA ŠE NIKDAR NI BILO SLIŠATI, DA BI BILA TI KOGA ZAPUSTILA, KI JE POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽAL, TEBE POMOČI PROSIL IN SE TVOJI PRIPROŠNJI PRIPOROČAL. S TEM ZAUPANJEM HITIMO K TEBI, O DEVICA DEVICA IN MATI, K TEBI PRIHAJAMO IN PRED TEBOJ ZDIHUJOČI GREŠNIKI KLEČIMO. NIKAR NE ZAVRZI, O MATI BESEDE, NAŠIH BESED, TEMVEČ MILOSTNO NAS POSLUŠAJ IN USLIŠI. AMEN.

    Včasih pa to molitev pripisujejo tudi sv. Avguštinu in sv. Janezu Zlatoustu.

    KDO JE TOREJ NAPISAL MEMORARE?

    Natančno avtorstvo te molitve je težko določiti. Zgodovinarji lahko molitev zasledijo v 15. stoletju, saj jo najdemo v veliko daljši molitvi k Devici Mariji z naslovom Ad sanctitatis tuae pedes, dulcissima Virgo Maria (Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica).

    Sv. Bernard iz Clairvauxa je živel v 11. stoletju in v njegovih spisih ni nobenega dokaza, da je to molitev napisal on, čeprav je bil vnet spodbujevalec pobožnosti do Device Marije.

    Zanimivo pa je, da je to molitev v 17. stoletju spodbujal nek drug Bernard. To je bil oče Claude Bernard, francoski duhovnik, ki pa ni bil razglašen za svetnika. Molitev k Devici Mariji je učil ljudi v bolnišnicah in zaporih ter bil ob tem priča številnim čudežem, ki so se zgodili na Marijino priprošnjo.

    Pozneje so nekateri očeta Bernarda zamenjali s sv. Bernardom in molitev memorare začeli tiskati z avtorstvom “sv. Bernarda”.

    Čeprav ni gotovo, kdo je napisal memorare, je to še vedno zelo priljubljena molitev med katoličani in je dokazano orodje številnih čudežev.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/09/03/kdo-je-avtor-te-cudovite-molitve-k-mariji/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    UČENCI V SOBOTO SMUKAJO KLASJE – JEZUS NE RAZVREDNOTI MOJZESOVE POSTAVE, ŽELI PA, DA BI SE LJUDJE POLNO URESNIČILI V TEM, KAR SO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,1-5)

    Bila je sobota, ko je šel skozi žitna polja. Njegovi učenci so smukali klasje, ga meli z rokami in jedli. Nekaj farizejev je reklo: »Zakaj delate, kar v soboto ni dovoljeno?« Jezus jim je odgovoril: »Mar niste brali tega, kaj je storil David, ko je postal lačen sam in tisti, ki so bili z njim? Kako je stopil v Božjo hišo in vzel položene hlebe, jih jedel in jih dal tudi spremljevalcem, čeprav bi jih smeli jesti samo duhovniki?« In rekel jim je: »Sin človekov je gospodar sobote.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C1-5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus gre po polju, učenci so lačni in smukajo klasje. Farizeji godrnjajo, ker to ni dovoljeno v soboto. Jezus ne razvrednoti Mojzesove postave, želi pa, da bi se ljudje polno uresničili v tem, kar so. Zavedal se bom, da Jezus upošteva mojo svobodo in me želi pripeljati do polnega življenja. Gospod, naj te vedno sprejemam kot tistega, ki misli name in mi daje najboljše nasvete. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    PRAZNOVANJE 115-OBLETNICE KRONANJA MILOSTNE PODOBE MARIJE POMAGAJ

    V nedeljo, 4. septembra 2022, ob 10.00 bo praznovanje 115-obletnice kronanja milostne podobe Marije Pomagaj. Sveto mašo bo daroval stiški opat p. Maksimilijan File OCist.

    Na predvečer praznika, v soboto, 3. septembra, bo ob 19.00 sveta maša, ki jo bo daroval novomašnik Janez Pavel Šuštar, nato sledi procesija z milostno podobo Marije Pomagaj in lučkami po vasi ter celonočno češčenje.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/praznovanje-115-obletnice-kronanja-milostne-podobe-marije-pomagaj

    MARIJA POMAGAJ, PROSI ZA NAS!

  4. Miro says:

    V času hudih preizkušenj ter zakonskih in družinskih stisk zavzeto
    molimo za družine, kar je že večkrat priporočil sveti oče.

    MOLIMO:

    Jezus, Marija in Jožef,
    v vas zremo sijaj resnične ljubezni,
    na vas se z zaupanjem obračamo.

    Sveta nazareška Družina,
    daj, da bodo tudi naše družine
    prostor občestva in molitve,
    pristne šole evangelija
    in majhne domače Cerkve.

    Sveta nazareška Družina,
    naj družine nikoli več ne doživijo
    nasilja, zapiranje vase in razdeljenosti,
    naj vsi, ki so bili ranjeni ali pohujšani,
    kmalu najdejo tolažbo in ozdravljenje.

    Sveta nazareška Družina,
    naj prihajajoča škofovska sinoda
    v nas znova prebudi zavest
    o svetosti in nedotakljivosti družine,
    o njeni lepoti v božjem načrtu.

    Jezus, Marija in Jožef,
    prisluhnite in uslišite naše molitve.
    Amen.

    (molitev papeža Frančiška)

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    “POMEMBNO NAMA JE, DA SMO KOT DRUŽINA VELIKO ČASA SKUPAJ” (Aleteia)

    KAKO KRMARITI OSEMČLANSKO DRUŽINO? “PRI STVAREH, KI NISO ZELO POMEMBNE, NE KOMPLICIRAVA PREVEČ”

    Tik pred začetkom novega šolskega leta smo poklepetali z družino Grošelj. Urh in Kristina imata šest otrok: Izaka (14), Hano (12), Elo (11), Pavla (9), Terezo (6) in Sofijo (1 leto). V družini so zelo povezani, čuti se, kako se imajo radi in kako med njimi vlada spoštovanje in prijaznost. Poleg tega imajo tudi veliko bratrancev in sestričen, s katerimi so zelo povezani.

    Njihova najmlajša hčerkica Sofija, ki ima Downov sindrom, je zadovoljna in nasmejana dojenčica, roke ostalih otrok pa kar tekmujejo, kdo jo bo crkljal. O izzivih velike družine, kombinatoriki v povezavi z zdravniškim poklicem, njihovim preteklim letom, ki so ga preživeli v ZDA ter načrtih za novo šolsko leto smo poklepetali kar z vsemi družinskimi člani, ki so z veseljem sodelovali pri pogovoru.

    O tem pogovoru več na:
    https://si.aleteia.org/2022/09/03/pomembno-nama-je-da-smo-kot-druzina-veliko-casa-skupaj/

    • Miro says:

      BOGU HVALA za vsako družino, še zlasti za številno, v kateri po Njegovi dobroti kraljuje veselje
      razigranih otrok. Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj!

      Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    ZGODBA O POTRPEŽLJIVOSTI

    HITRO PRIDOBLJENO, HITRO IZGUBLJENO

    TONA RIŽA

    https://revija.ognjisce.si/povejmo-z-zgodbo/13592-tona-riza

  7. Miro says:

    GLEJ, ODSLEJ ME BODO BRAGROVALI VSI RODOVI

    IN MARIJA JE REKLA:
    »MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA
    IN MOJ DUH SE RADUJE V BOGU, MOJEM ODREŠENIKU,
    KAJTI OZRL SE JE NA NIZKOST SVOJE SLUŽABNICE.
    GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVI.«
    (Lk 1,46-48)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C46-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: »Če te Marija podpira, ne boš padel; če te ona varuje,
    se ti ni ničesar bati; če te ona vodi, se ne boš utrudil; če ti je ona naklonjena,
    boš prišel v rešilni pristan.« (sv. Bernard)

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

    • Miro says:

      VSAK DAN SE ZAHVALJUJMO ZA BOŽJO BESEDO. GOSPODA PONIŽNO PROSIMO, NAJ NJEGOVA ODREŠUJOČA BESEDA PREKVASI NAŠE SRCE, DA BOMO LAHKO SPOLNJEVALI BOŽJO VOLJO. »ČLOVEK NAJ NE ŽIVI SAMO OD KRUHA, AMPAK OD VSAKE BESEDE, KI PRIHAJA IZ BOŽJIH UST« (Mt 4,4).

      Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    Dostikrat so človekovi pogledi o tem, kako se izročati Bogu, spolnjevati Božjo voljo, stopati po poti svetosti in podobno zelo zapleteni. BOG pa je tako silno preprost, moder, dober, usmiljen …, da ga človek v tem ne more dojeti in ga tudi nikoli ne bo mogel, saj Božje veličastvo vse neizmerno presega.

    V branje in razmislek ponovno priporočam preprost članek, ki na kratko, v bistvenih potezah pojasnjuje, kaj pomeni živeti sveto.

    ŽIVETI SVETO POMENI UPOŠTEVATI ENO SAMO PREPROSTO PRAVILO (Aleteia)

    ČE ŽELITE POSTATI SVETNIK, TO POČNITE Z VSEM SRCEM

    Živeti sveto se zdi precej zahtevno. Včasih se nam zdi, kako je ključ do svetosti v tem, da se priporočamo pravemu svetniku ali pa da zmolimo določeno število rožnih vencev.

    Pot do svetosti pa je v resnici veliko preprostejša, čeprav je včasih zelo težko stopati po njej.

    SVETOST JE TUDI V MAJHNIH OPRAVILIH

    Jezuitski duhovnik Jean Pierre de Caussade je v svojem duhovnem delu z naslovom L’Abandon à la providence divine (Vdanost Božji previdnosti) zapisal, da je ključ do svetosti pravzaprav precej preprost.

    Takole piše: “Če želimo doseči najvišjo popolnost, bo najvarnejši in najbolj gotov način, če bomo sprejeli križe, ki nam jih v vsakem trenutku pošilja Božja previdnost.” Z drugimi besedami: “Resnični kamen modrosti je vdati se Božji volji, ki vse človeške poklice, težave in trpljenje spreminja v božansko zlato.”

    Caussade pojasnjuje: “Svetost torej pomeni, da smo pripravljeni storiti vse, kar Bog od nas pričakuje. Da! Svetost srca je preprost ‘zgodi se’, usklajenost človekove z Božjo voljo.”

    V bistvu želi bralcu sporočiti, da svetost pravzaprav ni v opravljanju “velikih stvari”, temveč preprosto v izpolnjevanju Božje volje. To pomeni, da sprejmemo vse križe in preizkušnje, ki jih Bog dopušča, prav tako pa tudi vse dobro, ki nam ga nameni.

    Takšna vdanost Božji volji je doslej zaznamovala vse uradno razglašene svetnike v zgodovini. Svojo voljo so uskladili z Božjo in si bolj kot vse drugo prizadevali, da bi jo izpolnjevali.

    To seveda pomeni, da moramo Bogu zaupati in se zavedati, da ima pripravljen načrt za naše življenje ter da nas bo vodil skozi vse trenutke radosti in trpljenja. To pomeni, da Boga vidimo v vseh stvareh in njegovo voljo vedno ohranjamo v svojem srcu.

    Kot običajno je naš zgled za tovrstno vdanost Božji volji Devica Marija. Naj nam pomaga sprejeti Božjo voljo in zaupati, da nas bo Bog privedel do večne nagrade, ki bo vredna našega trpljenja in žrtev na tem svetu.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/03/04/ziveti-sveto-pomeni-upostevati-eno-samo-preprosto-pravilo/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    JEZUS KRISTUS, PRAVI BOG IN PRAVI ČLOVEK

    JEZUS KRISTUS JE PRIVZEL ČLOVEŠKO NARAVO, BREZ DA BI PRENEHAL BITI BOG: JE RESNIČNI BOG IN RESNIČNI ČLOVEK.

    UČLOVEČENJE BESEDE

    »Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene« (Gal 4, 4). Tako se izpolni obljuba o Odrešeniku, ki jo je Bog dal Adamu in Evi ob izgonu iz raja: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On bo prežal na tvojo glavo, ti pa boš prežala na njegovo peto« (1 Mz 3, 15). Ta vrstica iz Prve Mojzesove knjige je znana pod imenom protoevangelij, ker predstavlja prvo oznanilo vesele novice o odrešenju. Po izročilu se razlaga, da je žena, o kateri govori besedilo, tako Eva v neposrednem pomenu, kot Marija v polnem pomenu; in da se ženin zarod nanaša tako na človeštvo kot na Kristusa.

    Od takrat do trenutka, ko je »Beseda postala meso in se naselila med nami« (Jn 1, 14), je Bog pripravljal človeštvo, da bi moglo plodovito sprejeti njegovega edinorojenega Sina. Bog je zase izbral izraelsko ljudstvo, z njim sklenil zavezo in jo postopoma oblikoval tako, da je posegal v njegovo zgodovino, mu kazal svoje načrte preko očakov in prerokov ter ga posvečeval zase. Vse to je kot priprava in podoba tiste nove in popolne zaveze, ki se je morala dopolniti v Kristusu, in tistega polnega in dokončnega razodetja, ki ga je izvršila sama utelešena Beseda.[1] Čeprav je Bog pripravljal Odrešenikov prihod predvsem z izvolitvijo izraelskega ljudstva, to ne pomeni, da je zapustil ostala ljudstva, “pogane”, saj nikoli ni prenehal s pričevanjem o samem sebi (prim. Apd 14, 16-17). Po božji previdnosti so pogani imeli zavest, bolj ali manj eksplicitno, o potrebnosti odrešenja in vse do skrajnih kotičkov zemlje je bila ohranjena želja po zveličanju.

    Utelešenje ima svoj izvor v božji ljubezni do ljudi: »Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem« (1 Jn 4, 9). Utelešenje je najodličnejši dokaz božje ljubezni do ljudi, saj se v njej Bog sam izroči ljudem, ko postane deležen človeške narave v eni osebi.

    Po padcu Adama in Eve v raju ima utelešenje cilj odrešenja in zveličanja, kot izpovedujemo v veri: »zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja [je] prišel iz nebes. In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek.«[2] Kristus je sam zase rekel, da je »Sin človekov prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno« (Lk 19, 10; prim. Mt 18, 11) in da »Bog svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil« (Jn 3, 17).

    Utelešenje ne izkazuje samo neskončne božje ljubezni do ljudi, njegovega neskončnega usmiljenja, pravičnosti in moči, ampak tudi skladnost božjega načrta odrešenja. Globoka božja modrost se kaže v tem, kako je Bog odločil odrešiti človeka, t.j. na način, najprimernejši njegovi naravi, kar je prav utelešenje Besede.

    Jezus Kristus, utelešena Beseda, »ni mit niti nekakšna abstraktna ideja. Je človek, ki je živel v konkretnem okolju in ki je umrl, potem ko je svoje lastno življenje vnesel v razvoj zgodovine. Zgodovinsko raziskovanje o Njem je torej zahteva krščanske vere«.[3]

    To, da je Kristus živel, spada v nauk vere, kakor tudi, da je resnično umrl za nas in tretji dan vstal (prim. 1 Kol 15, 3-11). Jezusovo življenje je z zgodovinsko znanostjo dokazano dejstvo, zlasti preko analize Nove zaveze, katere zgodovinska vrednost ni vprašljiva. Obstajajo še druga nekrščanska pričevanja, poganska in judovska, o Jezusovem obstoju. Ravno zaradi tega ni sprejemljivo stališče, ki zgodovinskega Jezusa postavlja v nasprotje s Kristusom vere in ki zagovarja predpostavko, da naj bi bilo skoraj vse, kar Nova zaveza pove o Kristusu, interpretacija vere, ki so jo napravili Jezusovi učenci, ne pa njegova prava zgodovinska podoba, ki naj bi bila za nas še vedno zakrita. Ta gledišča, ki mnogokrat vsebujejo močan predsodek proti nadnaravnemu, ne upoštevajo, da sodobne zgodovinske raziskave sovpadajo s trditvijo, da je Jezusova podoba, ki jo podaja prvotno krščanstvo, utemeljena na pristnih dogodkih, ki so se resnično zgodili.

    Več o utelešenju Božjega Sina na:
    https://opusdei.org/sl-si/article/jezus-kristus-pravi-bog-in-pravi-clovek/

    Božje usmiljenje, ki na v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja