Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.132 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    JEZUS ŽELI, DA NE NASEDAMO LAŽNI LOGIKI UŽITKA, KI JO VODI SATAN SAM, VABI NAS NA POT KRIŽA,
    KJER NAS VZTRAJNO ČAKA

    Hoditi, ne stati. Jasno je, da je lažje reči, da sem na cilju, kar pomeni, da mi ni potrebno iti naprej. Napor je v tem, da moram vedno znova vstati, bodisi ob padcu, bodisi od počitka. Človeška narava nas vleče k ugodju, užitku in počitku. Veliko lažje se umirimo, če je vse končano, kot če moramo vedno imeti v mislih, da moram iti naprej. A pravi mir je v tem, da sprejemamo križ
    hoje za Jezusom in se v tem umirimo.

    Razmišljati, ne spati. Čisto zadosti nam je, če se čez dan ukvarjamo s tistim, kar delamo. Zakaj bi razmišljali, kje so naši bližnji, kje smo v odnosu do njih, kje je Bog ipd. Veliko lažje se zamotimo z novicami in praznim klepetom, kot da bi se ustavljali ob sebi in misli ter doživljanja sproti urejali. Tudi to je križ, križ polnega življenja v hoji za Jezusom. Je napor, ki prinaša veselje, a odločiti
    se moramo zanj vedno znova.

    Umirati moramo skušnjavam ‘izklapljanja’ in ugodja. Biti zvest resnici, ne ugajati. Lepo je, če se razumemo, a če se ne, je bolje, da se naredimo gluhe in slepe in ne ‘kompliciramo’. Nasmehnemo se in delamo
    po svoje. Ne razpravljamo o tem, kaj je resnično in dobro, ampak konflikte pometamo pod preprogo. Malo si ugajamo, malo se skrivamo, pa gre nevihta mimo. Križ je biti zvest resnici: radikalno, brezkompromisno, do konca, tudi
    do tveganja obsodbe in ‘izobčenja’. A Jezus je radikalen. Hoje za njim ni, če resnici nismo zvesti. Tvegati čudaštvo, ne bežati. Če smo dosledni, bomo pogosto čudni. Čudni zato, ker se bomo ustavljali pri stvareh, ki so za druge brezpredmetne,
    nepomembne.

    Čudni zato, ker ne bomo sposobni urediti odnosov ‘bolj elegantno’, tako kot jih ureja ves svet. Malo se zlažeš, malo prikrivaš, malo ugajaš, malo blefiraš in se greš diplomacijo, pa prideš ceneje skozi. In spet
    smo pri križu in hoji za Jezusom, ki ne pozna kompromisov in izbiranja lažje poti. Hoditi za Jezusom pomeni iti po poti križa: preizkušenj, tveganj in hoje po strmi in ozki poti v življenje. Splača se, a je naporno. Jezus želi, da ne nasedamo lažni logiki užitka, ki jo vodi satan sam. Vabi nas po poti križa, kjer nas vztrajno čaka.

    https://cdn.mirenski-grad.si/uploads/e56acf72-6a8c-4fd8-bffd-6233262b10dd-20_DHV_v_hribih_za_%C5%A1tudente_-_A5.pdf

  2. Hvala says:

    DAR ZAUPANJA

    Kristus Jezus, hvalimo te zaradi tvoje dobrote in preprostosti. Skozi tvojo ponižnost je vse tvoje življenje svetila Božja luč. Ta luč danes sije v naših srcih. Ozdravi lahko naše rane in celo preoblikuje naše krhkosti in negotovosti v vrelce življenja, v ustvarjalno energijo in v dar zaupanja. Ko z Božjo lučjo siješ na nas, nas delaš zmožne upati v vsakem času.

    https://www.taize.fr/IMG/pdf/message2021_sl.pdf

  3. Miro says:

    S PODOBO O HIŠI NA SKALI IN HIŠI NA PESKU JEZUS KAŽE NA RAZLIKO MED TISTIM, KI GA POSLUŠA IN URESNIČI NJEGOVO BESEDO, TER TISTIM, KI TE BESEDE NE URESNIČI. TRUDIL SE BOM PRENESTI BOŽJO BESEDO V ŽIVLJENJE IN POSTAVITI TRDNI TEMELJ VERE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,43-49)

    »Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.

    Kaj me kličete: ›Gospod, Gospod‹ in ne delate tega, kar pravim? Pokazal vam bom, komu je podoben človek, ki pride k meni in posluša moje besede ter jih uresničuje; podoben je človeku, ki je zidal hišo, globoko kopal in postavil temelj na skalo. Ko je nastala povodenj, se je vodovje ulilo proti tej hiši, a je ni moglo omajati, ker je bila trdno sezidana.

    Kdor pa jih sliši in ne uresničuje, je podoben človeku, ki je zidal hišo na zemljo brez temelja. Vodovje se je ulilo proti njej in se je takoj zrušila in podrtija te hiše je velika.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C43-49&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    S podobo o hiši na skali in hiši na pesku Jezus kaže na razliko med tistim, ki ga posluša in uresniči njegovo besedo, ter tistim, ki te besede ne uresniči. Trudil se bom prenesti Božjo besedo v življenje in postaviti trdni temelj vere. Gospod, ti nočeš, da bi se zrušila hiša mojega življenja. Pomagaj mi, da bom z vso resnostjo sprejemal tvojo besedo in jo povsod zvesto uresničeval. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    Nadaljevanje članka Trpljenje in smrt na križu (Antonio Ducay)

    UČINKI KRIŽA

    GLAVNI UČINEK KRIŽA JE ODSTRANITEV GREHA IN VSEGA, KAR NASPROTUJE ZEDINJENJU ČLOVEKA Z BOGOM.

    Poleg tega, da izbriše grehe, nas križ tudi osvobaja hudiča, ki na skrivaj vodi spletke greha, ter večne smrti. Hudič ne more nič proti nekomu, ki je zedinjen s Kristusom (prim. Rim 8,31-39), in smrt preneha biti večna ločitev od Boga ter ostane le še kot vrata za vstop v večnost (prim. 1 Kor 15,55-56).

    Z odstranitvijo vseh teh ovir odpre križ vsemu človeštvu pot zveličanja, vesoljno možnost za milost.

    Skupaj z njegovim vstajenjem in slavnim povzdignjenjem je križ razlog za opravičenje človeka, to pomeni, ne samo za odstranitev greha in ostalih ovir, ampak tudi za vlitje novega življenja (Kristusove milosti, ki posvečuje dušo). Vsak izmed zakramentov je drugačen način udeleženosti v Kristusovi pashi in pridobivanja odrešenja, ki iz nje izhaja. Krst, na primer, nas osvobodi smrti, ki jo je povzročil izvirni greh, in nam omogoča živeti novo življenje Vstalega.

    Jezus je edini in vesoljni vzrok človeškega odrešenja: edini posrednik med Bogom in ljudmi. Vsa odrešenjska milost, ki je dana ljudem, izhaja iz njegovega življenja, še posebno iz njegove velikonočne skrivnosti.

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/trpljenje-in-smrt-na-krizu/

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  5. Hvala says:

    MISLITE, DA SO BILI TI VEČJI GREŠNIKI KOT ONI?

    JEZUS NE OPISUJE TISTIH LJUDI ČISTO PREPROSTO, KER NAS HOČE ZAUSTAVITI PRI ENEM NAŠIH TEMELJNIH GREHOV, TEMELJNIH ZAVOR ZA SPREOBRNJENJE, TO JE PRIMERJANJE. VE, KOLIKO ČASA TUDI MI PORABIMO, DA SE UKVARJAMO Z DRUGIMI

    POKORA ODVZAME BOŽJO KAZEN
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Prav v tistem času je bilo v množici navzočih nekaj ljudi, ki so Jezusu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovóril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, vas vse čaka enak konec. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.« In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pognojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« Lk 13,1‑9

    Jezus vrže pred nas krut izziv. Pravi nam, naj si ne domišljamo, da smo boljši od onih Galilejcev, ki jih je pomoril Pilat ali tistih, ki so gradili stolp v Síloi. Če se ne spreobrnemo, bomo enako pokončani. Kaj hoče s tem reči? Očitno sploh ni pomembno, kako dobri oz. hudobni so bili ti o katerih govori, sicer bi opisal v čem je njihov greh in v čem je naš. A preprosto pravi, če se ne spreobrnete, boste enako pokončani.

    Od česa naj se torej spreobrnemo. Saj niti ne vemo, s kakšnimi ljudmi nas primerja. Jezus ne opisuje tistih ljudi čisto preprosto, ker nas hoče zaustaviti pri enem naših temeljnih grehov, temeljnih zavor za spreobrnjenje, to je primerjanje. Predobro nas pozna. Ve, koliko časa tudi mi porabimo, da se ukvarjamo z drugimi. Koliko naših pogovorov teče okrog tega, kakšen je ta ali oni, kako grozne stvari se dogajajo okrog nas in po svetu. Kaj iz teh pogovorov običajno sledi? Tolažba, da mi nismo takšni kot drugi, da smo boljši.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/it/node/889

  6. Miro says:

    DESET LEPIH MISLI, KI SO JIH SVETNIKI NAMENILI DEVICI MARIJI (Aleteia)

    ČEŠČENJE MARIJE JE BILO BISTVEN DEL DUHOVNOSTI PREMNOGIH SVETNIKOV. NEKAJ IMEN, S KATERIMI SO SVETNIKI NASLAVLJALI DEVICO MARIJO:

    ROŽA SKRIVNOSTNA, ZGODNJA DANICA, TOLAŽNICA ŽALOSTNIH, MORSKA ZVEZDA, VRATA NEBEŠKA, NEBES KRALJICA, DEVICA MILOSTLJIVA …

    Več misli svetnikov, namenjenih Devici Mariji, v fotogaleriji na:
    https://si.aleteia.org/2019/06/19/10-lepih-misli-ki-so-jih-svetniki-namenili-devici-mariji/

    O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

  7. Miro says:

    GODUJE SV. NIKOLAJ TOLENTINSKI (1245-1305)

    Kakor je bil do drugih dober in širokosrčen, je bil do sebe izredno oster. Hranil se je le s kruhom in sočivjem. Spal je le nekaj ur dnevno in še takrat na golih tleh. Zaradi svojega uspešnega dela za duše je bil satanu trn v peti, zato ga je pogosto mučil s svojimi skušnjavami. Ko jih je prestal, mu je Bog poplačal zvestobo z osrečujočimi zamaknjenji. (odlomek iz Ognjišča)

    Več o tem svetniku na: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1196-nikolaj-tolentinski-1245-1305

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  8. Miro says:

    POTREBNI SMO VESELJA DO ŽIVLJENJA

    »DAJEŠ MI SPOZNATI POT ŽIVLJENJA;
    POLNOST VESELJA JE PRED TVOJIM OBLIČJEM,
    VEČNE RADOSTI NA TVOJI DESNICI.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+16%2C11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Potrebni smo veselja do življenja, ki je v mladih. V njem odseva
    nekaj izvirnega veselja, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril človeka. (sv. Janez Pavel II.)

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    KAJ VENDAR GLEDAŠ IVER V OČESU SVOJEGA BRATA, BRUNA V SVOJEM OČESU PA NE OPAZIŠ? – JEZUS S PODOBO IVERI IN HLODA V OČESU KAŽE, DA LE OČITNA SAMOKRITIKA POMAGA BRATU, DA SPREJME BOŽJE USMILJENJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 6,39-42)

    Povedal pa jim je tudi priliko: »Mar more slepi voditi slepega? Ali ne bosta oba padla v jamo? Učenec ni nad učiteljem. Toda vsak, ki bo izučen, bo kakor njegov učitelj. Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Kako moreš reči svojemu bratu: ›Pústi, brat, da vzamem iver, ki je v tvojem očesu,‹ če sam ne vidiš bruna v svojem očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver, ki je v očesu tvojega brata.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+6%2C39-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus obsoja hinavščino, ki je strožja do napak drugih, sebi pa popušča z opravičevanjem in zakrivanjem. S podobo iveri in hloda v očesu kaže, da le očitna samokritika pomaga bratu, da sprejme Božje usmiljenje. Zavedal se bom, da je moje iskreno oko edina možnost, da se popravi bližnji. Gospod, reši me hinavščine. Daj mi pogum, da bom priznal in popravil mnoge napake. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    SKRITA, A POMEMBNA MOLITEV NA KONCU ZDRAVAMARIJE (Aleteia)

    Piše: Elizabeth Zuranski

    NAŠA GOSPA NAS BO SPREMLJALA, ČE JI BOMO TO PUSTILI

    “… PROSI ZA NAS GREŠNIKE ZDAJ IN OB NAŠI SMRTNI URI.”

    Teh besed sem se naučila že v otroških letih. Naučila sem se melodije, kam postaviti premore; prišla sem celo do točke, ko sem obvladovala umetnost mešanja svojega glasu z glasovi ostalih vernikov, s katerimi smo ustvarjali edinstveni skupni val prošnje. Vendar pa se mi je po nekaj letih molitve zdravamarije nekega dne zazdelo, da se v zadnjih besedah molitve skriva prošnja.

    “Ob naši smrtni uri.” Marijo prosimo, naj moli za nas v najpomembnejšem trenutku našega življenja, v katerem naša duša zapusti telo in stopi pred našega Gospoda ter v katerem se večnost – v dobrem in slabem – razprostre pred našimi očmi.

    Vseeno pa se zdi, da izraz “ob naši smrtni uri” lahko pomeni nekaj več. Pred letom ali dvema sem v nekem trenutku med molitvijo pomislila: obstajata dve vrsti smrti! Ne gre le za telesno smrt, temveč tudi za smrt nas samih, za smrt “starega človeka”, ki ga omenja Sveti Pavel (del mene, ki se je obrnil k Bogu, in del, ki je povezan z mano in z grehom). Ali ne potrebujemo podpore naše Gospe tudi v času te “smrti”?

    Zdaj razumem prošnjo zdravamarije, ki zajema vse to: prosi zame zdaj, prosi zame v času moje telesne smrti in prosi zame v času vseh mojih vsakodnevnih smrti – v tistih trenutkih, ko sem poklican, da odložim “starega človeka”, da bom, mrtev za greh, lahko vstal do polnosti življenja v Kristusu.

    “Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej …” pravi Sveti Pavel, v pismu Efežanom, “da se prenovite v duhu svojega uma in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice”.

    Ali ni “neupoštevanje naše stare narave” neke vrste smrt? Takšna smrt, ki se je tudi bojimo in pred katero bežimo vsak dan? Včasih pomislim, da enkratno telesno trpljenje kar naenkrat zveni razmeroma preprosto v primerjavi z žrtvovanjem moje volje iz dneva v dan.

    Na tem mestu pa vstopi naša Gospa. Lahko stečem proti njej z vsemi svojimi strahovi, z vsemi strašnimi podobami, ki me čakajo v prihodnosti, in s svojo popolno šibkostjo. Prosi zame zdaj – v vseh mojih trenutnih problemih, težavah, strahovih in bojih. In ob smrtni uri – v tistih urah mojih majhnih smrti in ob zadnji uri, ko me bodo peljali pred razsodnika.

    Tako, kot je ostala s Kristusom do zadnjega trenutka, tako nas bo spremljala, toda le, če ji to pustimo. Želi nas ohraniti v trenutkih naših vsakdanjih smrti, da bi lahko bila priča trenutku, ko bomo ob zadnji uri zmagoslavno stopili pred Kristusa, našega Gospoda.

    Naše bitke so resnične! Naši mali boji štejejo! Vendar pa jih ne moremo zmagati čisto sami. Zato goreče, iskreno in zaupno molimo k naši zvesti Božji Materi:

    Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/02/07/skrita-a-pomembna-molitev-na-koncu-zdravamarije/

    Presveta Devica Marija, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja