Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.132 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN SE RAVNAJMO PO NJEJ

    »OPOMINJAMO PA VAS, BRATJE: OPOZARJAJTE TISTE, KI NOČEJO
    DELATI, TOLAŽITE MALODUŠNE, PODPIRAJTE SLABOTNE, BODITE
    POTRPEŽLJIVI Z VSEMI.« (1 Tes 5,14)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1485&t=5#Potrpe%9Eljivost+in+stanovitnost

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    JEZUS OZDRAVI STOTNIKOVEGA SLUŽABNIKA – GOSPOD, PROSIM TE ZA PREPROSTOST IN JASNOST, DA TE BOM PRIZNAL ZA RESNIČNEGA ODREŠENIKA!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 7,1-10)

    Potem ko je končal vse svoje besede pred ljudstvom, ki ga je poslušalo, je prišel v Kafarnáum. Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega služabnika, ki mu je bil zelo drag. Ko je slišal za Jezusa, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in rešil njegovega služabnika. Prišli so k Jezusu in ga vneto prosili: »Vreden je, da mu to storiš. Rad ima naš narod in shodnico nam je sam sezidal.« Jezus je šel z njimi. Ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik poslal prijatelje s sporočilom: »Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi prišel k tebi, ampak reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Kajti tudi sam sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj in rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu: ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil nad njim. Obrnil se je k množici, ki ga je spremljala, in rekel: »Povem vam: Niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere.« In ko so se poslanci vrnili domov, so našli služabnika zdravega.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+7%2C1-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Stotnik ima bolnega služabnika. Pošlje ljudi k Jezusu, da bi prišel in ga ozdravil. Po drugi delegaciji mu pove, da ni vreden tega obiska, naj reče le besedo in bo ozdravljen. Posnemal bom vero stotnika in povsem zaupal Jezusu. Gospod, prosim te za preprostost in jasnost, da te bom priznal za resničnega Odrešenika. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    KAKO (NE) SPREOBRAČATI (DRUGIH) LJUDI (Aleteia)

    V molitvi za spreobrnjenje druge osebe moramo upoštevati občutljivo, vendar pomembno vprašanje svobodne volje. Če prosimo Boga celo zelo goreče, da kdo drug spremeni vedenje, je treba upoštevati, da se noben proces spreminjanja človeške duše ne zgodi samodejno in predpostavlja sodelovanje med Bogom in človekom. (poudarek iz pričujočega članka)

    Več o tem, vključno z nasvetom sv. Porfirija z gore Atos na:
    https://si.aleteia.org/2019/03/14/kako-ne-spreobracati-drugih-ljudi/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    POTRPEŽLJIVOST
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    POTRPEŽLJIVOST BOŽJEMU LJUDSTVU POMAGA Z VERO PRENAŠATI VSAKDANJE PREIZKUŠNJE V ŽIVLJENJU. NE POMENI PA, VDATI SE, SPRIJAZNITI SE.

    POTRPEŽLJIVOST, PRENAŠANJE PREIZKUŠENJ, TISTEGA, ČESAR SI NISMO ŽELELI, NAM POMAGA, DA NAŠE ŽIVLJENJE ZORI.

    KDOR NIMA POTRPEŽLJIVOSTI, ŽELI VSE TAKOJ, V NAGLICI. KDOR VNE POZNA TE MODROSTI POTRPEŽLJIVOSTI, JE SVOJEGLAV IN MUHAST KOT OTROCI, KI JIM NIČ NI PRAV. TAKA OSEBA NE RASTE, NE ZNA SPREJETI ŽIVLJENJA TAKEGA, KOT PRIDE.

    POMEŠALI SO NAČIN BOŽJEGA DELOVANJA Z NAČINOM DELOVANJA VRAČEV. A BOG NE DELUJE KOT VRAČ.

    POSTATI MUHASTI JE ENA IZMED SKUŠNJAV, DRUGA SKUŠNJAVA TISTIH, KI NIMAJO POTRPEŽLJIVOSTI, PA JE VSEMOGOČNOST. ŽELJA, DA BI NEKAJ IMELI TAKOJ. TAKO KOT FARIZEJI, KI SO OD JEZUSA ZAHTEVALI ZNAMENJE Z NEBA. HOTELI SO SPEKTAKEL, ČUDEŽ.

    BOŽJE LJUDSTVO JE VELIKO TRPELO, BILO PREGANJANO, POMORJENO, TODA IMELO JE VESELJE OD DALEČ POZDRAVITI BOŽJE OBLJUBE.

    MI MORAMO IMETI V PREIZKUŠNJAH ENAKO POTRPEŽLJIVOST.

    http://arhiv.mirenski-grad.si/potrpezljivost

  5. Miro says:

    DUŠE MOLITVE SO DUŠE TIŠINE

    »ZELO TEŽKO JE MOLITI, ČE NE VEMO, KAKO MOLITI. POMAGATI SI MORAMO, DA SE
    NAUČIMO. NAJPOMEMBNEJŠA JE TIŠINA. DUŠE MOLITVE SO DUŠE GLOBOKE TIŠINE.
    NE MOREMO V BOŽJO BLIŽINO, ČE SE PREJ NE ODENEMO V ZUNANJO IN NOTRANJO
    TIŠINO. ZARADI TEGA SE MORAMO PRIVADITI NA TIŠINO DUŠE, OČI IN JEZIKA.«

    Misel sv. Matere Terezije (mirenski-grad.si)

  6. Miro says:

    DANAŠNJI EVANGELIJ (Lk 15,1-32) SE ZAČNE Z NEKATERIMI, KI KRITIZIRAJO JEZUSA, KER GA VIDIJO V DRUŽBI S CESTNINARJI IN GREŠNIKI IN OGORČENI GOVORIJO: »TA SPREJEMA GREŠNIKE IN JÉ Z NJIMI.« TA STAVEK V RESNICI RAZKRIVA ČUDOVITO OZNANILO!

    IN GOSPOD, KO ODGOVARJA TISTIM, KI GA KRITIZIRAJO, POVE TRI ČUDOVITE PRILIKE, KI KAŽEJO NA NJEGOVO POSEBNO LJUBEZEN DO TISTIH, KI SE ČUTIJO DALEČ OD NJEGA. DANES BI BILO LEPO, DA VSAK OD VAS VZAME EVANGELIJ, LUKOV EVANGELIJ, 15. POGLAVJE IN PREBERE TRI PRILIKE. ČUDOVITE SO!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 15,1-32)

    Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Tedaj jim je povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našel sem ovco, ki se je izgubila.‹ Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.«

    »Ali: katera žena, ki ima deset drahem, če izgubi eno, ne prižge svetilke in ne pomete hiše ter skrbno ne išče, dokler je ne najde? In ko jo najde, skliče prijateljice in sosede ter pravi: ›Veselite se z menoj, kajti našla sem drahmo, ki sem jo izgubila.‹ Povem vam: Prav táko veselje bo vpričo Božjih angelov nad enim grešnikom, ki se spreobrne.«

    In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal.

    Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹

    In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti. Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+15%2C1-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    MISLI PAPEŽA FRANČIŠKA

    Današnji evangelij (Lk 15,1-32) se začne z nekaterimi, ki kritizirajo Jezusa, ker ga vidijo v družbi s cestninarji in grešniki in ogorčeni govorijo: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« Ta stavek v resnici razkriva čudovito oznanilo.

    Jezus sprejema grešnike in jé z njimi. To se dogaja z nami pri vsaki maši v vsaki cerkvi. Jezus je zadovoljen, da nas sprejme pri svojem obedu, kjer za nas podarja sebe samega. To je stavek, ki bi ga lahko napisali na vrata naših cerkva: »Tukaj Jezus sprejema grešnike in jih vabi na svoj obed«. In Gospod, ko odgovarja tistim, ki ga kritizirajo, pove tri čudovite prilike, ki kažejo na njegovo posebno ljubezen do tistih, ki se čutijo daleč od Njega. Danes bi bilo lepo, da vsak od vas vzame evangelij, Lukov evangelij, 15. poglavje in prebere tri prilike. Čudovite so.

    V prvi priliki pravi: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovc, pa izgubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puščavi in gre za izgubljeno?« (v. 4). Kdo od vas? Oseba s pravim čutom že ne, saj premisli in žrtvuje eno, da ohrani devetindevetdeset. Bog pa se nasprotno ne vda. Njemu si pri srcu ti, ki še ne poznaš lepoto njegove ljubezni, ti, ki še nisi sprejel Jezusa za središče svojega življenja, ti, ki ne uspeš iti onkraj svojega greha, ti, ki morda zaradi težkih stvari, ki so se zgodile v tvojem življenju, ne verjameš v Njegovo ljubezen.

    V drugi priliki si tisti mali kovanec, za katerega se Gospod ne vda, da bi ga izgubil ter ga brez premora išče. Hoče ti povedati, da si dragocen v njegovih očeh, edinstven. Nihče te ne more nadomestiti v Božjem srcu. Ti imaš prostor, ti si in nihče te ne more nadomestiti, niti mene, nihče me ne more nadomestiti v Božjem srcu.

    V tretji priliki pa je oče, ki pričakuje vrnitev izgubljenega sina. Bog nas čaka, se ne utrudi, ne obupa. Mi smo torej, vsak od nas tisti objeti sin, tisti najdeni kovanec, tista ljubkovana in na ramena zadana ovca. On nas vsak dan čaka, da opazimo njegovo ljubezen. Ti pa praviš: »Veliko sem jih zakuhal, preveč sem jih zakuhal!« Ne boj se. Bog te ljubi, te ljubi kot si in ve, da lahko samo njegova ljubezen spremeni tvoje življenje.

    Toda ta neskončna ljubezen Boga do nas grešnikov, ki je v osrčju evangelija, je lahko zavrnjena. To stori starejši sin iz prilike. On v tistem trenutku ne razume ljubezni in si očeta predstavlja kot gospodarja. Tudi za nas je nevarnost, da verjamemo v bolj v strogega kot usmiljenega boga, boga, ki premaga z močjo in ne z usmiljenjem zlo. Ni tako, Bog rešuje z ljubeznijo, ne z močjo. Ponudi se in ne vsiljuje. Toda starejši sin, ki ne sprejema očetovega usmiljenja, se zapre, naredi najhujšo napako. Ima se za pravičnega, se čuti izdanega in sodi vse na osnovi svoje misli o pravičnosti. Zaradi tega se razjezi na brata in očita očetu: »Sedaj si zaklal pitano tele, ker se je vrnil ta tvoj sin« (prim. v. 30). »Ta tvoj sin.« Ne pravi mu moj brat, ampak tvoj sin. Ima se za sina edinca. Tudi mi se motimo, ko se imamo za pravične, ko mislimo, da so hudobni drugi. Ne imejmo se za dobre, saj sami brez pomoči Boga, ki je dober, ne znamo premagati zlo. Danes ne pozabite. Vzemite evangelij in preberite tri Lukove prilike v 15. poglavju. Dobro vam bo delo, rešitev bo za vas.

    Kako se premaga zlo? Da sprejmemo Božje opuščanje, sprejmemo odpuščanje bratov. To se zgodi vsakič, ko se gremo spovedat. Tam prejmemo Očetovo ljubezen, ki premaga naš greh. Ni ga več, Bog ga je pozabil. Ko Bog odpusti, izgubi spomin, pozabi naše grehe, pozabi. Bog je zelo dober z nami. Ne kakor mi, ki se potem, ko rečemo: »Že v redu«, ob prvi priložnosti spomnimo pretrpele krivice z obrestmi vred. Ne, Bog izbriše zlo, nas znotraj napravi nove in tako v nas ponovno porodi veselje, ne žalost, ne temačnost v srcu, ne sumničavost. Bratje in sestre pogumno, pri Bogu noben greh nima zadnje besede.

    Marija, ki razvezuje vozle življenja, naj nas osvobodi domišljanja imeti se za pravične in naj nam da čutiti potrebo, da gremo h Gospodu, ki nas vedno čaka, da nas objame, da nam odpusti.

    Nagovor papeža Frančiška (nedelja, 15. september 2019)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    »PRI SVETI DARITVI SO NAVZOČI VSI ANGELI IN IZROČAJO VSEMOGOČNEMU BOGU TVOJO UBOGO MOLITEV.«

    Misel p. Martina von Cochena, Razlaga svete mašne daritve: Sedeminsedemdeset milosti, ki jih prejemamo, kadar smo zbrano in pobožno pri sveti maši.

    Njegove misli si lahko preberete na: http://www.molitev.net/milosti-pri-masi.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    MOLITEV JANEZA PAVLA II. ZA RAZLOČEVANJE BOŽJE VOLJE (Aleteia)

    S TO MOLITVIJO SV. PAPEŽA JANEZA PAVLA II. PROSITE BOGA ZA DUHOVNO VODSTVO, DA BOSTE SLEDILI NJEGOVI VOLJI

    Življenje je včasih izredno zapleteno, še posebej takrat, ko moramo razločevati Božjo voljo. Ne vemo vedno, kaj naj bi storili, in naša srca objame tesnoba.

    Pomagamo si lahko s preprosto molitvijo sv. papeža Janeza Pavla II., ki je moral v svojem življenju pogosto razločevati Božjo voljo, ne vedoč, na katero pot ga bo usmeril Gospod.

    MOLITEV

    O Bog, ti si naš Stvarnik. Dober si
    in tvoje usmiljenje je brezmejno.
    Tebe hvali vse stvarstvo.
    O Bog, dal si nam notranje zapovedi,
    po katerih moramo živeti. Izpolnjevati tvojo voljo
    je naša naloga. Če stopamo po tvoji poti,
    je naše srce umirjeno. Tebi izrekamo vso hvalo.

    Vodi nas po vseh poteh, po katerih stopamo
    na tej zemlji. Odreši nas vsega hudega,
    kar naša srca vodi stran
    od tvoje volje. Ne daj, da bi kdajkoli skrenili
    s tvoje poti.

    O Bog, sodnik vsega človeštva, pomagaj nam,
    da bomo med tvojimi izbranimi tudi
    poslednji dan.

    O Bog, Stvarnik miru in pravičnosti,
    nakloni nam resnično radost in pristno ljubezen
    ter trajno solidarnost med narodi.
    Podari nam svoje večne darove. Amen.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/07/22/molitev-janeza-pavla-ii-za-razlocevanje-bozje-volje/

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    Nadaljevanje in zaključek članka Trpljenje in smrt na križu (Antonio Ducay)

    SOODREŠEVANJE S KRISTUSOM

    ODREŠENJE, KI GA JE KRISTUS IZVRŠIL NA KRIŽU, JE VESOLJNO IN SE RAZTEZA NA VES ČLOVEŠKI ROD. VENDAR PA JE POTREBNO, DA SE SAD IN ZASLUGE KRISTUSOVEGA TRPLJENJA IN SMRTI NAKLONIJO VSAKEMU ČLOVEKU, PREDVSEM PREKO VERE IN ZAKRAMENTOV.

    Naš Gospod Jezus Kristus je edini srednik med Bogom in ljudmi (prim. 1 Tim 2,5). Toda Bog Oče je hotel, da smo ne samo odrešeni, ampak tudi soodrešeniki (prim. Katekizem, 618). Kliče nas, naj vzamemo njegov križ in hodimo za njim (prim. Mt 16,24), »saj je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da bi hodili po njegovih stopinjah« (1 Pt 2,21).

    Sveti Pavel piše:

    a) »Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Gal 2,19-20) — da bi dosegli poistovetenje s Kristusom, se je treba okleniti križa;

    b) »S svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev« (Kol 1,24) — lahko smo soodrešeniki s Kristusom.

    Bog nas ni hotel osvoboditi vseh tegob tega življenja zato, da bi jih sprejeli in se tako poistovetili s Kristusom, si zaslužili večno življenje ter sodelovali pri tem, da še drugim ponesemo sadove odrešenja. Veliko odrešilno vrednost dosežeta bolezen in trpljenje, ki sta v združitvi s Kristusom izročena Bogu, prav tako pa telesno mrtvičenje, ki se izvaja v istem duhu, v katerem je Kristus svobodno in prostovoljno trpel: iz ljubezni, da bi nas odrešil in zadostil za naše grehe. Na križu nam Jezus Kristus daje zgled vseh kreposti:

    a) zgled ljubezni: »Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje« (Jn 15,13);

    b) pokorščine: »Postal [je] pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu« (Flp 2,8);

    c) ponižnosti, krotkosti in potrpežljivosti: prenašal je trpljenje, brez da bi se mu izogibal ali ga ublažil, kakor krotko jagnje (prim. Jer 11,19);

    d) nenavezanosti na zemeljske reči: Kralj kraljev in Gospod nad vsemi vladarji se na križu pokaže gol, zasmehovan, opljuvan, bičan, okronan s trnjem, zaradi ljubezni.

    Gospod je hotel s skrivnostjo svojega zveličavnega trpljenja, tesneje kot kogar koli drugega, združiti svojo Mater (prim. Lk 2,35; Katekizem, 618). Devica Marija nas uči stati pod križem njenega Sina.[5]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/trpljenje-in-smrt-na-krizu/

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja