Članki za dušo

15.132 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   20. septembra, 2022 at 8:23

   BODIMO POTRPEŽLJIVI, A NE DO TE MERE, DA NAS DRUGI UNIČUJEJO (Aleteia)

   POTRPEŽLJIVOST JE KREPOST IN VIR MOČI, A NE DOPUSTITE, DA SI VAŠO POTRPEŽLJIVOST DRUGI RAZLAGAJO KOT ŠIBEK ZNAČAJ IN DA TAKO IZGUBLJATE SAMOSPOŠTOVANJE

   Koliko priložnosti smo izgubili, ker nismo znali počakati? Potrpežljivost je naša čustvena vrlina, ki nam pomaga, da globlje analiziramo situacijo, saj si vzamemo več časa za opazovanje in razmislek. O tem piše psihologinja Ana Maria Sepe na spletni strani psicoadvisor.com.

   BODIMO POTRPEŽLJIVI, A NE DOPUSTIMO, DA NAS TO UNIČUJE

   Eden od občutljivih vidikov te psihološke naravnanosti je potrpežljivost v odnosih, to je potrpežljivost, ki jo izražamo v stikih z drugimi, zlasti najbližjimi.

   Beseda potrpežljivost (latinsko patientia) izvira iz latinskega glagola, ki pomeni potrpeti, pretrpeti, kar nakazuje, da ta krepost s seboj prinaša trpljenje, zlasti duševno trpljenje. To trpljenje pa ni samo sebi namen, ampak mora imeti v ozadju nek vreden vzgib, motivacijo, cilj, ki ga želimo doseči, zlasti v medosebnih odnosih.

   KO SI POSAMEZNIKOVO POTRPEŽLJIVOST DRUGI NAROBE RAZLAGAJO KOT ŠIBEK ZNAČAJ

   Zelo moramo biti pozorni na to, da potrpežljivosti ne izražamo vsepovprek kot nek avtomatski in stabilen vzorec v odnosu do kogarkoli. Žal obstajajo ljudje, ki izkoristijo dobrodušnost drugega za to, da uresničujejo svoje sebične namene, izkoriščajo potrpežljivost in strpnost drugega, saj si narobe razlagajo, da gre za pasivnost in šibek značaj.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/09/15/bodimo-potrpezljivi-a-ne-do-te-mere-da-nas-drugi-unicujejo/

   Odgovori
2. Hvala says:

   19. septembra, 2022 at 20:57

   POTRPEŽLJIVI V TEŽAVAH (Prenova -september 2022-fra Stanko Mabić)
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   POTRPEŽLJIVOST JE POVEZANA Z MIROM. BITI POTRPEŽLJIV, POMENI, Z MIROM V SRCU PRENAŠATI TEŽAVE.

   POTRPEŽLJIVOST NAS DELA PONIŽNE, PONIŽNOST PA NAS DELA POTRPEŽLJIVE.

   Zelo malo je ljudi, ki razumejo vrednost križa in veliko vrednost darovanega trpljenja, ki ga darujemo Jezusu. Gospod od nas ne zahteva , da molimo po cele dneve, temveč da molimo s srcem.

   VSAK KRIŽ IMA SVOJ RAZLOG. BOG NIKOLI NE POŠLJE NOBENEGA KRIŽA BREZ RAZLOGA, POMENA, IN VE KDAJ BO TA KRIŽ ODSTRANIL OD NAS. V TRENUTKIH TRPLJENJA SE JEZUSU ZAHVALIMO ZA TA DAR.

   Kadar nas v življenju zadenejo TRPLJENJE, NEPRAVIČNOST, PREPIRI, BOLEZEN, NEKAJ OB ČEMER NAM JE ZELO TEŽKO, LAHKO JAMRAMO IN GODRNJAMO, KAKO NAM JE TEŽKO,LAHKO PA VSE TO DARUJEMO BOGU KOT ŽRTEV.

   NAJLEPŠA MOLITEV, KI JO PREDAMO BOGU, JE TAKRAT, KADAR SPREJMEMO ŽRTEV IN POTRPEŽLJIVO NOSIMO TEŽAVE. TEDAJ NAŠE ŽIVLJENJE POSTAJA MOLITEV.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   TRPLJENJE JE NAČIN MOLITVE, SKRITI BLAGOSLOV.

   Mala Terezija je razumela, kaj pomeni potrpežljivo prinašati Bogu svoje križe. EDINA STVAR, KI JO JE TREBA NAREDITI TU, NA ZEMLJI JE: PONUDITI JEZUSU CVETKE MAJHNIH ŽRTEV. Obstajajo lestve, ki vodijo v nebesa.

   Bog nikoli ne kaznuje iz jeze ali srditosti, TEMVEČ V SKRBI IN DOBROTI, NE ZARADI GREHA, TEMVEČ ZARADI NAŠE REŠITVE. V KAZNOVANJU SE NE OZIRA NA NAŠO GREŠNO PRETEKLOST, TEMVEČ GLEDA na našo bodočnost, ker nas ljubi in nas želi rešiti.

   Kristusovi učenci so bili vznemirjeni na ladji, ki je plula proti pustemu kraju, kjer ne bi mogli nabaviti kruha, ki ga niso imeli. KO JE JEZUS OPAZIL NJIHOVO VZNEMIRJENOST, JIM JE ZAČEL GOVORITI POVSEM NEKAJ DRUGEGA: O FARIZEJSKEM IN HERODOVEM KVASU.

   Z DRUGIMI BESEDAMI JIM JE JEZUS KAZAL NA RESNIČEN RAZLOG NJIHOVE VZNEMIRJENOSTI. TO NI BILO POMANJKANJE KRUHA, TEMVEČ POMANJKANJE ZAUPANJA V GOSPODA.
   ———————————————————————————————————————————————————

   Ko želimo s svojimi močmi , kakor farizeji (na dvoličen način) priti do kruha, časti in slave, takrat bomo vedno vznemirjeni.

   KADAR PA VSE ZAUPANJE STAVIMO V BOGA, TAKRAT BOMO IMELI MIR V SRCU, ČETUDI BI BILI LAČNI.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   Bog bo sprevidel , če sledimo Njegovo Besedo, ne glede na težavo, ki nas je doletela. Torej vznemirjenost ne prihaja zaradi pomanjkanja kruha ali kakšne druge težave, TEMVEČ ZARADI POMANJKANJA ZAUPANJA IN VERE V BOGA.

   MAKSIMILJAN KOLBE JE BIL TUDI LAČEN V BUNKERJU, A NI BIL VZNEMIRJEN, KER JE IMEL SILNO ZAUPANJE V BOGA.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   KADARKOLI SE VZNEMIRIMO, KADARKOLI SMO NEPOTRPEŽLJIVI NEKAJ NI V REDU. NEKAJ NI V REDU V NAŠEM ODNOSU Z BOGOM!
   ——————————————————————————————————————————————————-

   Kadar uživamo v miru sreče, medtem ko v kapelici tiho molimo, takrat ni problem zaupati v Boga, to lahko naredi vsakdo. KO PA PRIDEJO VIHARJI IN NEURJA, LAHKO ZAUPAJO V BOGA BREZ PRIDRŽKOV SAMO TISTI, KI SO NJEGOVEGA DUHA.
   ———————————————————————————————————————————————————

   NE SPOPADAJ SE PRESTRAŠENO Z ŽIVLJENJSKIMI TEŽAVAMI, TEMVEČ ČVRSTO IN Z GOTOVOSTJO ZAGRABI NJEGOVO ROKO, KI TE VODI, IN ON BO S TABO V LUČI IN V TEMI, IN KAMOR TI NE MOREŠ ITI, TE BO ON NESEL.
   ———————————————————————————————————————————————————

   Česa se bojiš? Ali nisi last svojega Boga, ki nas je prepričal, da tistim, ki ga ljubijo, vse pripomore k dobremu. OSTANI MIREN.

   Ko sta Pavel in Sila vržena v temnico, so jim noge dali v klado. Zelo neprijeten položaj in občutek, da bo smrt okrutna. V tem trenutku sta lahko izbirala: ali tarnati, klicati na pomoč, se smiliti sebi, jokati, ugovarjati in godrnjati ali potrpežljivo v težavi moliti in peti hvalnice Bogu. Izbrala sta to drugo, in medtem ko sta molila in slavila, je v ječi naenkrat nastal potres, odprla so se vrata in vsem so odpadli okovi. Prepričan sem , pravi fra. Stanko Mabić da njihovo veselje ne bi bilo nič manjše, četudi jim ne bi odpadli okovi.

   BREZPOGOJNO ZAUPANJE V GOSPODA JE IZVIR NAŠEGA MIRU V TRPLJENJU. NAŠE POTRPEŽLJIVOSTI.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   Nato je Pavel, opogumljen od Sv. Duha šel v Jeruzalem, ne glede na to kaj ga tam čaka. SVETI DUH MU JE RAZODEL, DA GA V VSAKEM MESTU ČAKAJO OKOVI IN TEŽAVE. PAVEL JE REKEL, DA MU NI NITI NAJMANJ DO ŽIVLJENJA, SAMO DA DOVRŠI SVOJ TEK IN SVOJO SLUŽBO, KI JO JE PREJEL OD GOSPODA:OZNANJATI EVANGELIJ.
   ———————————————————————————————————————————————————-
   KO BI POGLEDALI SVOJE ŽIVLJENJE S PAVLOVE PERSPEKTIVE, BI SE GOTOVO SRAMOVALI. VSI SI ŽELIMO, DA BI NAM VSE ŠLO DOBRO, DA BI BILI ZDRAVI MI IN NAŠE DRUŽINE, NAŠI OTROCI, DA BI BILI USPEŠNI PRI DELU IN V POKLICU IN SE MU ZATO ZAHVALJUJEMO.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   MORDA JE PRAV V TEM RAZLIKA MED SPREOBRNJENIM IN NESPREOBRNJENIM ČLOVEKOM.

   NESPREOBRNJEN ČLOVEK VEDNO PROSJAČI BOGA, DA NAJ GA NE ZADENE KRIŽ . PO DRUGI STRANI PA SE SPREOBRNJEN ČLOVEK BOGU ZAHVALJUJE ZA TEŽAVE IN PADCE, ZA BOLEZNI IN NEUSPEHE.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Spreobrnjen človek sede h Kristusovim nogam ter zaupa in ve, da bo vse dobro, ne glede na vse, KER BOG VODI NJEGOVO ŽIVLJENJE.

   Potrpežljivo in s srčnim mirom pri Gospodovih nogah nosimo tisto, kar nam prinese življenje.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   ŽIVLJENJE NAM BO GOTOVO PRINESLO STVARI IN TEŽAVE, KI BODO STRAŠNE, BOLEČE, NEPRAVIČNE, A MORAMO BITI POŠTENI IN PRIZNATI, DA BREZ OBVLADANJA TAKIH PREPREK NIKOLI NE BI ODKRILI MOČI SVOJEGA SRCA.

   NIČ SE NE DOGAJA SLUČAJNO. VSE IMA SVOJE RAZLOGE.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   VSE, KAR SE NAM DOGAJA TU IN ČESAR NAM NAJBOLJ PRIMANJKUJE, JE ZAUPANJE V BOŽJO MODROST IN MOČ.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   VSE IMA SVOJE RAZLOGE, TUDI TAKRAT, KO BOG DOPUSTI, DA ME ZADENE NEOZDRAVLJIVA BOLEZEN, DA PRIMANJKUJE DENARJA, DA ME ZAPUSTIJO PRIJATELJI……….Nekaj pa je gotovo: Bog me nikoli ne bo prikrajšal za svojo ljubezen, bližino, usmiljenje in skrb.

   Ne godrnjajmo, ne pritožujmo se, ne dvomimo o Božji ljubezni, KO BOG DOPUSTI TRN V NAŠE TELESU., TEMVEČ POTRPEŽLJIVO SEDIMO K UČITELJEVIM NOGAM Z GLOBOKIM ZAUPANJEM, DA BO JUTRI TA TRN POSTAL CVET.
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Mnoge težave in situacije težko prenašamo samo zato, ker na vse gledamo iz svojega zornega kota in imamo svoja merila, kaj je dobro za nas in kaj ne.

   NAJBOLJ NAM PRIMANJKUJE ZAUPANJA V BOŽJO MODROST IN MOČ. ZAHVALJEVANJE NAS UČI, DA PRENAŠAMO TRPLJENJE MIRNO, DA SMO POTRPEŽLJIVI V TEŽAVAH. (fra Stanko Mabić-Prenova september 2022)

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ja, popolnoma res je, NIMAMO ZAUPANJA V BOGA, PREMALO VERE V GOSPODOVO MOČ IN BESEDE, kar ponavljam. Še vedno je prisoten strah v stiskah, bojazen, tesnoba. Zato je potrebno NAJPREJ PROSITI GOSPODA, DA NAM POMNOŽI VERO IN PODELI MILOST SPREOBRNJENJA, DA BOMO ZAUPALI VANJ. Še vedno je prisotno večje zaupanje v ljudi, kot v BOŽJE BESEDE.

   Velikokrat smo že pisali, da s je potrebno za vzgled posnemati svetnike. Če primerjamo naše življenje in vzdihovanje v stiskah z njihovim življenjem, nas res lahko postane sram.

   Gospod bo sam končal vsako stisko, odvzel križ z naših ramen TAKRAT, KO BO TO DOLOČIL ON PO SVOJEM ČASU. S svojimi potezami in premalo zaupanja v Njega, še oviramo vse skupaj in podaljšujemo stisko. O tem je tudi pisala Joyce Meyer, kako je ovirala Boga , zadeva se ni premaknila, ker ni bila sposobna določene stvari narediti, sprejeti pri sebi. Stisko Gospod ne bo skrajšal, niti je ne bo podaljšal, REŠITEV BO DAL TAKRAT, KO BO PO NJEGOVEM ČAS- VSE JE OB SVOJEM ČASU. O TEM ODLOČA BOG IN NOBEDEN ČLOVEK NA SVETU NE MORE KONČATI IN DOLOČATI REŠITEV STISK IN DATUMOV ODVZEMA KRIŽEV.

   Odgovori
3. Miro says:

   19. septembra, 2022 at 17:32

   PRILIKA O SVETILKI – JEZUSOVA BESEDA JE KAKOR LUČ, ZATO NE MORE BITI
   SKRITA. POMEMBNO JE, KAKO JO LJUDJE POSLUŠAJO!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,16-18)

   »Nihče svetilke, potem ko jo prižge, ne pokriva s posodo ali jo postavlja pod posteljo,
   ampak jo daje na podstavek, da tisti, ki vstopajo, vidijo luč. Nič ni namreč skrito, kar se
   ne bi razodelo, in nič zakrito, kar se ne bi spoznalo in prišlo na dan. Pazíte vendar, kako
   poslušate! Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar
   se mu zdi, da ima.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+8%2C16-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezusova beseda je kakor luč, zato ne more biti skrita. Pomembno je, kako jo ljudje
   poslušajo. Beseda razsvetljuje, kar prinaša v srce svetlobo Boga. Učljivo bom sprejemal
   to besedo, da bo navdihovala moje izbire. Gospod, pomagaj mi, da bom vzljubil tvojo
   Besedo, jo ohranil v srcu in bo obrodila dobre sadove. (Luč Besede rodi življenje,
   Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   19. septembra, 2022 at 12:52

   GOSPOD DOBRO VE, KAJ DELA

   BOŽJA BESEDA: »IZROČI SVOJO POT GOSPODU, ZAUPAJ VANJ, IN ON BO STORIL.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ps+37%2C5&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Zaupajte v vseh preizkušnjah, ki vam jih pošilja nebeški Gospodar! On dobro
   ve, kaj dela. (sv. Leopold Mandić)

   Božje usmiljenje, ki k popolnosti vodiš svete, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   19. septembra, 2022 at 12:49

   MOLIMO ZA PRENOVO DRUŽINE PO VZORU
   SVETE NAZAREŠKE DRUŽINE:

   Nebeški Oče,
   s Sveto nazareško Družino
   si nam dal življenjski zgled.
   Pomagaj nam, ljubeči Oče,
   da bo naša družina postala novi Nazaret,
   kjer bodo vladali ljubezen, mir in radost.
   Naj bo globoko razmišljujoča,
   vdana evharistiji
   in poživljena z radostjo.
   Pomagaj nam, da bomo v družinski molitvi
   ostali povezani v veselju in žalosti.
   Nauči nas, da bomo videli Jezusa v članih svoje družine,
   posebej takrat, ko nam bodo povzročali največ skrbi.
   Naj Jezusovo evharistično srce
   naredi naša srca ponižna, kot je Njegovo,
   in nam pomaga, da bomo na svet način
   še naprej opravljali družinske dolžnosti.
   Naj se ljubimo med seboj,
   vsak dan bolj,
   kakor Bog ljubi vsakega izmed nas,
   in naj si odpuščamo napake,
   kot Ti odpuščaš naše dolge.
   Pomagaj nam, ljubeči Oče,
   da bomo sprejemali vse, kar nam daješ,
   in dajali vse, kar nam boš vzel,
   z velikim nasmehom na obrazu.

   Brezmadežno Marijino Srce,
   začetek našega veselja, prosi za nas.
   Sv. Jožef, prosi za nas.
   Sveti angeli varuhi,
   bodite vedno z nami,
   varujte in vodite nas.
   Amen.

   (čudovita molitev sv. Matere Terezije)

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   19. septembra, 2022 at 10:17

   LJUDJE PO NAVADI POD NASILJEM-V ZAKONU, DRUŽBI RAZUMEJO -FIZIČNO NASILJE (klofute, brce, pretepi itd),
   vendar obstaja več oblik nasilja: FIZIČNO, PSIHIČNO NASILJE, SPOLNO NASILJE, EKONOMSKO NASILJE…

   Nasilje je v družbi prisotno, ne samo v zakonu, (tudi po ustanovah, šolah itd..). Psihično nasilje se ne vidi, človek pa hudo trpi in je včasih hujše od vsakega telesnega nasilja.

   Odgovori
7. Miro says:

   19. septembra, 2022 at 5:44

   VSAK DAN ZAČENJAJMO Z MOLITVIJO IN RADOSTJO V SRCU,
   V MOČI SVETEGA DUHA!

   MOLIMO PO ZGLEDU SV. FRANČIŠKA

   Darujmo najvišjemu in vzvišenemu Gospodu Bogu vse dobrine;
   in priznavajmo, da so vse njegove
   ter se za vse zahvaljujmo njemu,
   od katerega prihaja vse dobro.
   On je najvišji in vzvišeni,
   edini resnični Bog.
   On, od katerega je vse dobro,
   On, ki je edini dober (prim. Lk 18,19),
   naj ima in njemu naj bo
   vrnjeno in On naj prejema
   vso čast in spoštovanje,
   vso hvalo in poveličevanje,
   vso zahvalo in slavo.
   In kadarkoli vidimo ali slišimo,
   da kdo preklinja
   ali kaj zlega dela
   ali sramoti Boga,
   tedaj naj mi poveličujemo,
   hvalimo in slavimo Gospoda,
   ki je poveličevan vekomaj. Amen.

   (Gospodu Bogu, sv. Frančišek)

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   18. septembra, 2022 at 20:36

   »POSLUŠAJTE GOSPODOVO BESEDO!« (2 Kr 7,1) – PREPOZNAVANJE GREHA IN SPOKORJENJE

   »IN ODPÚSTI NAM NAŠE DOLGE, KAKOR SMO TUDI MI ODPUSTILI SVOJIM DOLŽNIKOM« (Mt 6,12)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1222&t=5#Prepoznavanje+greha+in+spokorjenje

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   18. septembra, 2022 at 20:17

   GODUJE SV. JOŽEF KUPERTINSKI – NAJMOČNEJŠE DOŽIVETJE ZANJ JE BILO VSAKDANJE MAŠEVANJE. ZMEROM GA JE PREVZELO ZAMAKNJENJE, TAKO DA JE NJEGOVA MAŠA TRAJALA TUDI DO PET UR

   DANES BOMO ZVEDELI ZGODBO MOŽA, KI JE BIL PO ČLOVEŠKIH MERILIH NERODEN IN NESPOSOBEN, BOG PA GA JE IZBRAL ZA USPEŠNO ORODJE SVOJE MILOSTI. V ŽIVLJENJU NI STORIL NA ZUNAJ NIČ POSEBNEGA: NI USTANOVIL NOBENEGA NOVEGA REDA, NI NAPISAL NOBENE KNJIGE, NI ZAČEL Z NOBENIM NOVIM NAČINOM V DUŠNEM PASTIRSTVU.

   Naš svetnik se je rodil 17. junija 1603 v kraju Copertino na jugovzhodnem robu italijanskega polotoka in po njem dobil pridevek Kupertinski. V šoli je bil trde glave in le z največjo težavo se je naučil brati in pisati. Imel pa je neki poseben dar, ki ga drugi, od njega bolj nadarjeni otroci niso imeli: večkrat je bil kakor odsoten, ves zatopljen v notranji svet in neobčutljiv za vse, kar se je dogajalo okoli njega. Že pri osmih letih je bil ves prevzet od notranjih doživetij in tovariši so mu dali vzdevek ‘odprta usta’, ker je božja sporočila sprejemal z odprtimi usti.

   Od osmega do štirinajstega leta je bil prav beden otrok. Bilo ga je groza pogledati, ker je bil ves v ranah, ki so tako smrdele, da mu je še mati težko stregla. Jožefa je obhajala misel, da bi šel v samostan. Pri frančiškanih, kjer je imel dva strica, ga niso sprejeli, ker bi radi imeli le take novince, ki bi postali mašniki. Več sreče je imel pri kapucinih, ki pa so ga obdržali le osem mesecev. Vrnil se je domov in mama je šla prosit minorite, naj njenega sina vzamejo vsaj za hlapca. Uslišali so jo. Tukaj se je Jožef naučil gladko pisati in brati. Leta 1628 je bil posvečen v mašnika.

   Če je bilo njegovo zunanje življenje podpovprečno, pa je bilo izredno bogato njegovo notranje življenje. Ta ubogi fant je bil pogosto zamaknjen. Glas o tem je v samostan privabil preproste ljudi in plemiče, da bi videli tega nenavadnega redovnika in govorili z njim, se mu priporočili v molitev ali odnesli od njega kakšen spomin. Spričo tega se je zanj začela zanimati inkvizicija, pri kateri ga je nekdo zatožil. Zasliševali so ga in se prepričali, da je bila ovadba lažniva, vendar je to Jožefa močno prizadelo. Hudo mu je bilo tudi, ker so ga prestavili v drug samostan. Vendar je povsod čutil božjo bližino. Dovolj mu je bilo, če je le slišal o Jezusu ali Mariji ali o nebesih, že se je zamaknil. Najmočnejše doživetje zanj je bilo vsakdanje maševanje. Zmerom ga je prevzelo zamaknjenje, tako da je njegova maša trajala tudi do pet ur. Pri njem ni šlo za igro domišljije, temveč za bližino tega, kar je ljubil.

   Imel je tudi dar, da je videl na daljavo. Tako je na primer vedel za papeževo smrt, preden se je o tem zvedelo. Kdor se je srečal z njim, je moral računati s tem, da mu bo videl na dno srca in mu bo preiskal vest. Nič čudnega torej, da se je o njem vedno bolj govorilo in da se je glas o njem razširil po skoraj vsej Evropi. Ta njegova slava je povzročala predstojnikom nemalo skrbi. Prestavljali so ga iz samostana v samostan, nazadnje je bil v Osimu pri Anconi. Tam je živel skrit, popolnoma ločen tudi od sobratov, zato pa v zamaknjenjih tem bolj povezan z Bogom.

   V začetku avgusta leta 1663 je zbolel. “Osel začenja stopati v hrib,” je dejal v šali, ko je začutil, da se mu bliža konec. Zadnje dneve je ležal kakor v zamaknjenju. Kot da bi ga použival notranji ogenj, je pel: »Moja duša, ljubi, ljubi!« 18. septembra 1663 je umrl v krogu svojih sobratov. »Sveti oče je umrl,« so rekli ljudje, ko so zvedeli za njegovo smrt. Za svetnika je bil razglašen leta 1767.

   Jožefa Kupertinskega upodabljajo kot frančiškanskega redovnika v zamaknjenju (s perutmi). Za svojega zavetnika so ga izbrali abstinenti, ponekod se mu priporočajo študenti pred težjimi izpiti. Leta 1963 so ga za svojega zavetnika izbrali vesoljci (kozmonavti): svetnik se je namreč v zamaknjenju večkrat dvignil s tal ali krožil po zraku več minut.

   Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1212-jozef-kupertinski-1603-1663

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Jožef Kupertinski, prosi za nas!

   Odgovori
10. Hvala says:

    18. septembra, 2022 at 18:10

    IZGUBA OBČUTKA ZA GREH, KI JE TAKO ZNAČILNA ZA NAŠO DOBO, POMAGA HUDOBNEMU DUHU, DA SKORAJ NEMOTENO DELUJE PO REDNI POTI.

    Medtem ko človeka zapeljuje v greh, ga namreč tudi vedno bolj ODDALJUJE OD BOŽJE LJUBEZNI. “Vse je dovoljeno, kakšen greh neki?”, tako delajo vsi….so njegovi grozni nasveti, s katerimi slabi človekovo vest in ga spodbuja k zakrknjenosti, samoljubju, pomanjkanju odpuščanja, sli po denarju, moči, spolnosti. Tako zapeljuje in zasužnjuje z alkoholom, mamili, poplavo nemoralnosti.

    REDNO ZAPELJEVANJE HUDOBNEGA DUHA SE ŠE ZLASTI ODVIJA NA INTELEKTUALNEM POLJU.

    Pomislimo na številne teoretične zmote, zasejane v (za)vest ljudi, da bi vrgel s tečaja verska načela in kot nekaj sodobnega vpeljal nove , nravnosti nasprotne oblike življenja:

    TO SO:

    -SKUPNO ŽIVLJENJE BREZ POROKE;

    – LOČITVE,

    -VARANJE,

    – SPLAV,

    -ISTOSPOLNE POROKE,

    – EVTANAZIJO. DA NE OMENIMO KORUPCIJE-KI JE V NAŠI DEŽELI DOSEGLA NEPOJMMLJIVE RAZSEŽNOSTI-VOJN, TISOČERIH OBRAZOV SAMOLJUBJA. Spisek je resnično dolg.

    KAJ POVZROČA TAKŠNO STANJE? Pri kristjanih v prvi vrsti zmanjšana zavest o potrebnosti boja zoper sile teme.

    SVETI PAVEL NAS OPOZARJA:”KAJTI NAŠ BOJ SE NE BIJE PROTI KRVI IN MESU, AMPAK PROTI VLADARSTVOM, PROTI OBLASTEM, PROTI SVETOVNIM GOSPODOVALCEM TE MRAČNOSTI, PROTI ZLOHOTNIM DUHOVNIM SILAM V NEBEŠKIH PODROČJIH (Ef 6,12).

    Drugi vatikanski cerkveni zbor pa takole gleda na razmere: “S sprevračanjem reda vrednot in z zamešavanjem zlega z dobrim namreč gledajo posamezniki in skupine samo na to, kar je njihovo, ne pa na to, kar je drugih. Vso človeško zgodovino prepleta trd boj zoper moči teme; ta boj se je začel že takoj od začetka sveta in bo po GOSPODOVI BESEDI TRAJAL DO ZADNJEGA DNE.

    ČLOVEK, KI JE ZAPLETEN V TA BOJ, SE MORA NEPRESTANO BORITI, ČE NAJ SE DRŽI DOBREGA; IN LE ZA CENO VELIKIH NAPOROV JE S POMOČJO BOŽJE MILOSTI SPOSOBEN DOSEGATI NOTRANJO ENOTO V SAMEM SEBI.

    MUČENIŠTVA ŠTEVILNIH KRISTJANOV NA BLIŽNJEM IN DALNJEM VZODU NAS OPOZARJAJO NA TO STVARNOST (Prepis iz knjige-Sodila nas bo Ljubezen).

    Odgovori