Članki za dušo

15.132 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   22. septembra, 2022 at 7:43

   BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

   »MENI PA BOG NE DAJ, DA BI SE HVALIL, RAZEN S KRIŽEM NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA,
   PO KATEREM JE BIL SVET KRIŽAN ZAME, JAZ PA SVETU.« (Gal 6,14)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1674&t=5#Naloga+pri%E8evalca

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   22. septembra, 2022 at 7:34

   JEZUS MENI

   Jezus je zame: Učlovečena Beseda.
   Kruh življenja.
   Žrtev, darovana na križu za naše grehe.
   Žrtev, darovana pri sveti maši za grehe sveta
   in za moje grehe.
   Beseda, ki naj bo izgovorjena.
   Resnica, ki naj bo povedana.
   Pot, po kateri naj hodimo.
   Luč, ki naj bo prižgana.
   Življenje, ki naj ga živimo.
   Ljubezen, ki naj bo ljubljena.
   Veselje, ki naj ga delimo.
   Žrtev, ki naj bo darovana.
   Mir, ki naj bo dan.
   Kruh življenja, ki naj ga uživamo.

   (misli sv. Matere Terezije, mirenski-grad.si)

   Odgovori
3. Miro says:

   22. septembra, 2022 at 7:25

   Nadaljevanje članka o Svetem Duhu, piše Miguel de Salis Amaral

   VERUJEM V SVETO KATOLIŠKO CERKEV – RAZODETJE CERKVE

   Cerkev je skrivnost (prim. npr. Rim 16,25-27), to pomeni stvarnost, v kateri pride do stika in občestva med Bogom in ljudmi. Cerkev prihaja iz grške besede “ekklesia”, ki pomeni tudi zborovanje sklicanih. V stari zavezi je ta beseda uporabljena kot prevod termina “quahal Yahweh” oz. zborovanje, sklicano od Boga, da bi bil počaščen s pripadajočim kultom. Primer za to je sinajsko zborovanje in zborovanje v času kralja Joáša z namenom hvaljenja Boga in povratka k čistosti postave (reforma). V novi zavezi ima več pomenov, ki so v kontinuiteti s staro, zlasti pa označuje ljudstvo, ki ga Bog skliče in zbere z vseh koncev zemlje, da bi vzpostavil zbor vseh, ki so po veri v njegovo Besedo in po krstu božji otroci, Kristusovi udje in tempelj Svetega Duha (prim. Katekizem, 777; Kompendij, 147).

   V Svetem pismu je Cerkev imenovana z različnimi imeni in vsako izmed njih na poseben način poudarja določen vidik skrivnosti božjega občestva z ljudmi. “Božje ljudstvo” je naziv, ki ga je prejel Izrael. Kadar se nanaša na Cerkev, novi Izrael, pomeni, da Bog ni hotel ljudi odrešiti posamično, ampak tako, da jih po enoti Očeta, Sina in Svetega Duha zedini v eno samo ljudstvo, ki ga bo poznalo v resnici in mu sveto služilo.[3] Pomeni tudi, da je bila izvoljena od Boga, da je vidna skupnost, ki je sredi narodov na poti do svoje dokončne domovine. V tem ljudstvu je vsem skupno dostojanstvo božjih otrok, skupno poslanstvo, biti sol zemlje, in vsi imajo skupni cilj, božje kraljestvo. Vsi so deležni treh Kristusovih služb: kraljevske, preroške in duhovniške (prim. Katekizem, 782-786).

   Ko pravimo, da je Cerkev “Kristusovo telo”, želimo poudariti, da preko poslanja Svetega Duha Kristus vernike tesno zedinja s seboj, zlasti pri evharistiji, jih po Svetem Duhu pridružuje svoji osebi, pri čemer se ohranjajo in enotni rastejo v ljubezni ter tvorijo eno samo telo v raznolikosti udov in služb. Prav tako je s tem povedano, da zdravje ali bolezen enega uda vpliva na vse telo (prim. 1 Kor 12,1-24) in da so verniki, kot Kristusovi udje, njegova orodja, da delujejo v svetu (prim. Katekizem, 787-795). Cerkev je imenovana tudi “Kristusova nevesta” (prim. Ef 5,26 sl.), kar znotraj edinosti Cerkve s Kristusom nakazuje na razlikovanje obeh subjektov. Označuje tudi to, da je božja zaveza z ljudmi dokončna, saj je Bog zvest svojim obljubam, in da mu Cerkev zvesto na to odgovarja tako, da je rodovitna Mati vseh božjih otrok.

   Cerkev je tudi “tempelj Svetega Duha”, kajti On živi v telesu Cerkve in jo izgrajuje v ljubezni z božjo besedo, z zakramenti, s krepostmi in karizmami.[4] Ker je bil resnični tempelj Svetega Duha Kristus (prim. Jn 2,19-22), nakazuje ta podoba tudi na to, da je vsak kristjan Cerkev in tempelj Svetega Duha. Karizme so darovi, ki jih Duh naklanja vsakomur za dobro ljudi, za potrebe sveta in še posebej za izgrajevanje Cerkve. Razločevanje in vrednotenje karizem pripada pastirjem (prim. 1 Tes 5,20-22; Kompendij, 160).

   »Cerkev najde izvor in dovršitev v večnem božjem načrtu. Bila je pripravljena v stari zavezi z izvolitvijo Izraela, znamenjem prihodnjega zbiranja vseh narodov. Kot utemeljena na besedah in dejanjih Jezusa Kristusa je bila uresničena zlasti z njegovo odrešenjsko smrtjo in njegovim vstajenjem. Nato je bila razglašena kot odrešenjsko-zveličavna skrivnost z izlitjem Svetega Duha na binkošti. Dovršena bo ob koncu časov kot nebeški zbor vseh odkupljenih« (Kompendij, 149; prim. Katekizem, 778).

   Ko Bog razodeva svoj odrešenjski načrt, ki je nespremenljiv, pokaže tudi način, kako ga želi uresničiti. Tega načrta ni izvršil z enim samim dejanjem, ampak je najprej pripravljal človeštvo na sprejem odrešenja; šele kasneje se je v polnosti razodel v Kristusu. Ta izročitev odrešenja v božjem občestvu in v edinosti človeštva je bila dokončno podeljena ljudem po daru Svetega Duha, ki je bil izlit v srca vernikov ter jih je osebno in permanentno povezal s Kristusom. Ker smo božji otroci v Kristusu, se štejemo za brate drugih božjih otrok. Ni bratstva ali enotnosti človeškega rodu, ki ne bi temeljilo na skupnem božjem otroštvu, ki nam ga je Oče izročil v Kristusu; ni bratstva brez skupnega Očeta, h kateremu pridemo po Svetem Duhu.

   Cerkve niso ustanovili ljudje; niti ni to nek plemenit človeški odgovor na izkušnjo odrešenja, ki ga je Bog uresničil v Kristusu. V skrivnostih življenja Jezusa Kristusa, ki je bil maziljen po Duhu, so se izpolnile obljube, oznanjene v postavi in v prerokih. Lahko tudi rečemo, da ustanovitev Cerkve sovpada z življenjem Jezusa Kristusa; Cerkev se oblikuje skladno s Kristusovim poslanstvom med ljudmi in za ljudi. Ni enega samega trenutka, v katerem bi Kristus ustanovil Cerkev, temveč jo je ustanovil z vsem svojim življenjem: od učlovečenja do njegove smrti, vstajenja, vnebohoda in s poslanjem Tolažnika. Skozi vse svoje življenje je Kristus – v katerem je prebival Duh – kazal, kakšna mora biti njegova Cerkev. Po njegovem vnebohodu je bil Cerkvi poslan Duh, v njej je ostal in jo pridružuje Kristusovemu poslanstvu, tako da jo spominja na to, kar je Gospod razodel, in jo vodi skozi zgodovino proti njeni polnosti. On je vzrok za Kristusovo navzočnost v njegovi Cerkvi po zakramentih in po besedi ter jo nenehno krasi z različnimi hierarhičnimi in karizmatičnimi darovi.[5] Z njegovo navzočnostjo se izpolnjuje Gospodova obljuba, da bo ostal ob tistih, ki so mu bili zaupani, do konca časov (prim. Mt 28,20).

   Drugi vatikanski koncil je povzel nek starodavni izraz, ki opisuje Cerkev: “občestvo”. S tem je nakazano, da je Cerkev razširitev notranjega občestva svete Trojice nad ljudi; in da je na tem svetu ona že občestvo s Trojico, četudi še ni dosegla svoje polnosti. Poleg občestva je Cerkev tudi znamenje in orodje tega občestva za vse ljudi. Po njej smo deležni notranjega življenja Boga in pripadamo božji družini kot sinovi v Sinu po Duhu.[6] To se na poseben način uresničuje v zakramentih, predvsem v evharistiji, ki jo prav tako mnogokrat imenujemo občestvo (prim. 1 Kor 10,16). Slednjič jo imenujemo občestvo tudi zato, ker Cerkev oblikuje in določa prostor krščanske molitve (prim. Katekizem, 2655, 2672, 2790).

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/katoliska-cerkev/

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Odgovori
4. Miro says:

   22. septembra, 2022 at 7:15

   MOLITEV, KI PRINAŠA MIR (Aleteia)

   KADAR SE SOOČATE S TEŽKIM KRIŽEM, VAM SV. JOŽEFMARIJA ESCRIVA PRIPOROČA TO MOLITEV

   Božje volje ni vedno preprosto sprejeti. Tu in tam je sicer morda v skladu z našimi željami, toda Bog nas pogosto popelje na potovanje, ki ga nismo nikoli pričakovali (in v njem niti pretirano ne uživamo).

   Ko nam Bog podeli dar križa, lahko trpljenje, ki ga prestajamo, na nas vpliva negativno in Boga bomo rotili, naj nas odreši tega bremena.

   Bog bo včasih uslišal naše molitve in bo odstranil kakršno koli oviro na naši poti, drugikrat pa bomo ostali v istem položaju in ne bomo znali v polnosti sprejeti Božje volje.

   Sv. Jožefmarija Escriva v svojem delu Kovačnica piše, da se moramo naučiti sprejeti vsak križ, ki nam ga nameni Bog, in ga vzeti kot del svojega krščanskega življenja.

   V svojem življenju moramo pričakovati križ. Tisti, ki ne pričakujejo križa, niso kristjani, in ne bodo se mogli izogniti lastnemu “križu”, ki jih bo spravil v obup.

   In vendar, tudi v luči tega nasveta, naš križ morda ni ravno najlažji. Escriva nas opogumlja: “Ko pa križ postane resen in težak, bo Jezus poskrbel, da bomo napolnjeni z mirom. Postal bo naš Simon iz Cirene in bo lajšal naše breme.”

   Escriva nato predlaga kratko molitev, ki jo lahko molimo v tem težkem obdobju. Z njeno pomočjo bomo našli mir v Božji volji, ne glede na razplet. To molitev moramo izgovarjati vedno znova in znova ter ob tem zaupati Bogu, da nam bo sredi trpljenja podaril mir in nam pomagal nositi naše breme.

   MOLITEV

   Gospod, kakšen križ je to? Križ, ki sploh ni križ. Zdaj že poznam trik. Ves se moram prepustiti tebi; in odslej, s tvojo pomočjo, bodo vsi križi vedno takšni. Naj se zgodi in izpolni najpravičnejša, najbolj ljubeča Božja volja, naj jo vekomaj častim in poveličujem nad vsem! Amen.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/08/09/molitev-ki-prinasa-mir/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Hvala says:

   21. septembra, 2022 at 21:07

   SPREJETI BOŽJO VOLJO

   BOG ŽELI, DA RASTEŠ PREKO TEŽKIH IN GROZNIH RAZMER, KI JIH POVZROČAJO DRUGI

   KO BOG DOPUŠČA, DA SE NEKAJ ZGODI, JE TUDI BOŽJA VOLJA

   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   EDEN IZMED PRBLEMOV DANAŠNJEGA ČLOVEKA, DA NE PREPOZNA BOŽJE VOLJE V DOGODKIH ŽIVLJENJA.

   Današnji človek pogosto govori: ” Ni Božja volja, da ljudje stradajo ali so preganjani. Ni Božja volja, da so vojne ipd. Ne, ni Božja volja, da se ljudje borijo drug proti drugemu. Bog želi da se medsebojno ljubimo.

   KER PA OBSTAJAJO TUDI HUDOBNI LJUDJE, KI KLJUB BOŽJI VOLJI SOVRAŽIJO IN UBIJAJO SVOJE BLJIŽNJE, BOG DOVOLJUJE, DA JE TUDI TO V NJEGOVEM NAČRTU Z LJUDMI.
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   POTREBNO JE RAZLIKOVATI SAMO DEJANJE NEKOGA, KI TE npr. OBREKUJE IN TAKO DELA PROTI BOŽJI VOLJI, OD SITUACIJE, KI NASTANE KOT POSLEDICA TEGA DELOVANJA IN KI JE BOG NE ŽELI.

   BOG NE ŽELI TEH POSLEDIC, A JE ŽE OD NEKDAJ RAČUNAL Z NJIMI. V TVOJEM ŽIVLJENJU. BOG ŽELI, DA TI RASTEŠ RAVNO PREKO TEH TEŽKIH IN GROZNIH RAZMER, KI JIH POVZROČAJO DRUGI. (Iz knjige MOJE ŽIVLJENJE JE V TVOJIH ROKAH -Wilfrid Stinissen )

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..

   V tej knjigi boste našli odgovore na vprašanja-O BOŽJI VOLJI. Stavek, ki ga je zapisal duhovnik Wilfrid je tudi odgovor na naša dalj časa trajajoča pisanja o trpljenju, prevzemu trpljenja itd..

   Ko pravi Wilfrid: BOG ŽELI, DA TI RASTEŠ RAVNO PREKO TEH TEŽKIH IN GROZNIH RAZMER, KI JIH POVZROČAJO DRUGI, je s tem povedal vse. VSE JE POTREBNO SPREJETI, TUDI GROZNE DOGODKE, KI TI JIH POVZROČAJO DRUGI LJUDJE. Saj je res, drugače ne more človek rasti, niti pridobivati na ponižnosti. PONIŽNOST SE PRIDOBIVA S PONIŽANJEM.

   Dalje pravi Wilfrid: KO ZAČNE ČLOVEK Z VESELJEM IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, SE POSTOPOMA ZMANJŠUJE NJEGOV ODPOR IN VSA NEGATIVNA STALIŠČA, POVEZANA Z NJIM MINEJO. ČEMU BI OBUPAVAL ZARADI BOLEČIH IZGUB?
   ZAUPANJE NAS UČI, DA NI DRUGEGA CILJA, KOT DOSEČI MIR V BOŽJEM OBJEMU, ” OTROK BREZ STRAHU ZASPI V NAROČJU SVOJEGA OČETA.”

   TAKE NOTRANJE DRŽE NE DOSEŽEMO V TRENUTKU.

   BOG IMA VSE V SVOJIH ROKAH, NIČESAR NI BREZ NJEGOVEGA VPLIVA. NIČ NE MORE UNIČITI NJEGOVIH NAČRTOV.

   AVGUŠTIN JE TO RADIKALNO FORMULIRAL. :” NIČ SE NE DOGAJA , ČESAR VSEMOGOČNI NE ŽELI, DA SE ZGODI. ALI DOPUSTI DOGODEK ALI PA GA SAM POVZROČI. KO BOG DOPUŠČA, DA SE NEKAJ ZGODI, JE TUDI BOŽJA VOLJA.

   Odgovori
   • Hvala says:

     21. septembra, 2022 at 21:23

     Ker so grehi in krivde človeštva veliki, so tudi neprijetni dogodki in vojne v načrtu Boga, kot je bila druga svetovna vojna.

     JEZUS JE REKEL:

     To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.«(Jn 16,33)

     Odgovori
     • Hvala says:

       21. septembra, 2022 at 21:41

       VČASIH NEKATERI LJUDJE KOMENTIRAJO IN GOVORIJO: “MENI SE NE MORE NIČ ZGODITI, VSE IMAM POD KONTROLO, VSE JE “ZIHER”, TUDI FINANCE, VSE IMAM PRESKRBLJENO ZA STAROST”

       Res zelo neumno govoričenje, ki ni v skladu z Božjo govorico, z Njegovim naukom.

       VSAK ČLOVEK NA TEM SVETU DOŽIVI STISKO, KI GLOBOKO POSEŽE V ŽIVLJENJE DRUŽINE ALI POSAMEZNIKA IN TA BOLEČINA “PARA TUDI UDE”. GA NI ČLOVEKA, KI NE BI TO DOŽIVEL.

       VENDAR STA MOŽNOSTI REŠITVE IZ STISKE: ALI JO SPREJMEŠ IN JO DARUJEŠ BOGU. SVOJE TRPLJENJE DAROVATI V NAMEN- mogoče za spreobrnjenje ljudi okoli sebe itd…TO SE PRAVI , DA SPREJMEŠ KAR JE GOSPOD POSLAL IN Z NJIM ŽIVIŠ V TEJ STISKI , HODIŠ PO POTI, KI TI JO KAŽE, NAREDIŠ VSE, KAR TI UKAŽE IN PREJMEŠ NJEGOVO REŠITEV, ALI PA REŠUJEŠ STISKO BREZ BOGA, SAM PO SVOJI VOLJI IN BO TRPLJENJE, KI NASTANE OB TEM IN PO TEJ STISKI PRAVI PEKEL NA ZEMLJI.

       BOG DAJE MIR V SRCE, NOBEN ČLOVEK GA NE MORE PODELITI. TO POMENI, DA JE ČLOVEK V NAJHUJŠI BITKI, KI GA JE DOLETELA- HUDI STISKI POPOLNOMA MIREN, KER PREJEMA MIR OD GOSPODA.

       Odgovori
       • Hvala says:

         21. septembra, 2022 at 21:54

         NA SVETU VEMO SAMO TO, DA NE VEMO, KAJ SE BO ZGODILO!

         Odgovori
6. Miro says:

   21. septembra, 2022 at 19:40

   V molitvi na vse sodelujoče na tem portalu kličemo obilje Božjega blagoslova in
   veliko dobre volje v moči Svetega Duha. Bogu hvala za vse, kar nam podarja tudi s
   pomočjo te spletne strani.

   GOSPOD NAJ TE BLAGOSLOVI IN TE VARUJE. GOSPOD NAJ DA
   SIJATI SVOJE OBLIČJE NAD TABO IN NAJ TI BO MILOSTLJIV.
   GOSPOD NAJ DVIGNE SVOJE OBLIČJE NADTE IN TI PODELI MIR.
   (4 Mz 6,24-26)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=4+Mz+6%2C24-26&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   21. septembra, 2022 at 18:51

   Vse posvečuje Božja beseda in molitev (prim. Tim 4,5)

   DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   21. septembra, 2022 at 18:07

   IGNACIO LARRANAGA Kapucin, ki je napisal med drugim tudi knjigo Ubožec iz Nazareta, je ustanovitelj tudi Delavnice molitve in življenja.

   V enem svojih številnih pogovorov je izpovedal: »Nihče nima pravice govoriti o Bogu, če ni govoril z Bogom. V nasprotnem primeru postanemo profesorji religije. Danes Cerkev ne potrebuje profesorjev verouka, ampak preroke. To so tisti, ki govorijo, ne da bi odprli usta.«

   (pričevanje 01_2014)

   https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1570-ignacio-larranaga

   Odgovori
9. Miro says:

   21. septembra, 2022 at 15:26

   BESEDE BOHINJCA, KI ME JE PODUČIL O KONCU ŽIVLJENJA, MI ŠE DANES ODZVANJAJO V GLAVI (Aleteia)

   »Ko se ukvarjam s športom, na primer poganjam kolo ;), se mi večkrat kaj utrne. Veste, nad čim sem se zamislil pred kratkim? Ali v življenju znamo izkoriščati priložnosti? Pa ne mislim le za kak posel, ali zaslužek, ali popust. Mar znamo na primer izkoristiti čas za rekreacijo, pomoč bližnjemu ali molitev? Ob kesanju pri maši namreč vedno molimo tudi “mnogo dobrega opustil”. Če opuščamo dobro, je enako, kot če delamo slabo. Večkrat se spomnim na besede Bohinjca, ki me je pobaral, ali vem, kaj me bo vprašal sveti Peter, ko se bom pojavil pred nebeškimi vrati. To vam povem v vlogu,« je dejal župnik Martin Golob. 😉

   Odgovori
   • Miro says:

     21. septembra, 2022 at 15:38

     Prilagam še link, kjer je omenjeni vlog. Res se ga splača pogledat.

     https://si.aleteia.org/2022/09/09/besede-bohinjca-ki-me-je-poducil-o-koncu-zivljenja-mi-se-danes-odzvanjajo-v-glavi/

     Martin Golob nas vedno spodbuja k pozitivnim pogledom v luči Svetega Duha. Seveda pa ne le on, saj je med nami po Božji milosti še vrsta odličnih duhovnikov. Bogu hvala za vse duhovnike, ki so v službi ljudstva.

     Odgovori
10. Miro says:

    21. septembra, 2022 at 14:31

    DUHOVNA MISEL O SVETI EVHARISTIJI

    POKLEKNITI PRED EVHARISTIČNIM KRUHOM IN VINOM POMENI, DA SMO PRIPRAVLJENI
    SPREJETI ODREŠENJE, KI PRIHAJA V KONKRETNOSTI EDINSTVENEGA ZGODOVINSKEGA,
    ABSOLUTNEGA IN NEIZBRISLJIVEGA DOGODKA: JEZUSA IZ NAZARETA. (Giuseppe Betori)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori