Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.132 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    Nadaljevanje in zaključek članka: Verujem v Svetega Duha. Verujem v sveto katoliško Cerkev

    LASTNOSTI CERKVE: ENA, SVETA, KATOLIŠKA, APOSTOLSKA

    LASTNOSTI SO ELEMENTI, KI SO ZA CERKEV ZNAČILNI. NAJDEMO JIH V MNOGIH IZPOVEDIH VERE VSE OD STARODAVNIH OBDOBIJ CERKVE. VSE LASTNOSTI SO BOŽJI DAR, KI S SEBOJ PRINAŠA NALOGO, KI JO MORAJO IZPOLNJEVATI KRISTJANI.

    CERKEV JE ENA, ker je njen izvor in vzor presveta Trojica; ker Kristus – njen ustanovitelj – vzpostavlja enotnost vseh v enem samem telesu; ker Sveti Duh združuje vernike z Glavo, ki je Kristus. Ta enotnost se kaže v tem, da verniki izpovedujejo eno samo vero, obhajajo iste zakramente, so zedinjeni v eni sami hierarhiji, imajo eno skupno upanje in isto ljubezen. Cerkev obstaja kot združba, vzpostavljena in organizirana na svetu v katoliški Cerkvi, ki jo vodi Petrov naslednik in škofje, ki so v občestvu z njim.[8] Samo v njej je mogoče pridobiti polnost sredstev zveličanja, saj je Gospod dobrine nove zaveze zaupal zboru apostolov s Petrom na čelu. V nekatoliških krščanskih cerkvah in skupnostih je mnogo dobrin posvečevanja in resnice, ki izhajajo od Kristusa in stremijo h katoliški edinosti; Sveti Duh jih uporablja kot orodja zveličanja, kajti njihova moč prihaja iz polnosti milosti in resnice, ki jo je Kristus dal katoliški Cerkvi (prim. Katekizem, 819). Člani teh cerkva in skupnosti se Kristusu pridružijo pri krstu in zato jih priznavamo kot brate. Rasti v enotnosti je mogoče: tako da se bolj približamo Kristusu in drugim kristjanom pomagamo, da bi bili bližje Njega; tako da spodbujamo enotnost v bistvenem, svobodo v postranskem in ljubezen v vsem[9]; tako da božjo hišo napravimo drugim prijetnejšo; tako da rastemo v globokem spoštovanju do papeža in do hierarhije, jim pomagamo in sledimo njihovemu nauku.

    Ekumensko gibanje je eklezialna naloga, ki stremi k vzpostavitvi edinosti med kristjani v edini Cerkvi, ki jo je ustanovil Kristus. Je Gospodova želja (prim. Jn 17,21). Uresničuje se z molitvijo, s spreobrnjenjem srca, z vzajemnim bratskim spoznavanjem in s teološkim dialogom.

    CERKEV JE SVETA, ker je njen avtor Bog, ker se je Kristus daroval zanjo, da bi jo posvetil in jo napravil posvečujočo, ker jo Sveti Duh poživlja z ljubeznijo. Ker ima v sebi polnost sredstev odrešenja, je svetost poklicanost vsakega izmed njenih članov in cilj vsake njene dejavnosti. Je sveta, ker nenehno daje sadove svetosti na zemlji, ker je njena svetost vir posvečevanja njenih otrok, četudi se na zemlji vsi priznavajo za grešnike in potrebne spreobrnjenja ter očiščenja. Cerkev je sveta tudi zaradi svetosti, ki so jo dosegli njeni člani, ki so že v nebesih – na najodličnejši način presveta Devica Marija –, ki so njeni vzori in posredniki (prim. Katekizem, 823-829). Cerkev lahko postane bolj sveta preko naloge posvečevanja, ki jo vršijo njeni verniki: osebno spreobrnjenje, asketski boj, da bi bili bolj podobni Kristusu, reforma, ki pomaga k boljšemu izpolnjevanju poslanstva in se izogiba rutini, očiščenje spomina, ki vzbuja lažne predsodke o drugih, ter konkretno izvrševanje božje volje v ljubezni.

    CERKEV JE KATOLIŠKA – to pomeni vesoljna –, ker je v njej Kristus, ker hrani in upravlja z vsemi sredstvi odrešenja, ki jih je prinesel Kristus, ker njeno poslanstvo obsega ves človeški rod, ker je prejela in celovito posreduje ves zaklad zveličanja in ker se je sposobna inkulturirati, tako da povzdiguje in izboljša katero koli kulturo. Katoliškost raste v intenzivnosti in ekstenzivnosti s pomočjo vedno večjega razvoja poslanstva Cerkve. Vsaka delna cerkev, t.j. vsak del božjega ljudstva, ki je glede vere in zakramentov v občestvu s svojim škofom – preko apostolskega nasledstva –, ki je oblikovana po podobi vesoljne Cerkve in v občestvu z vso Cerkvijo (ki je ontološko in kronološko pred njo), je katoliška.

    Njeno poslanstvo obsega vse človeštvo, zato vsi ljudje – na različne načine – pripadajo oz. so vsaj usmerjeni h katoliški edinosti božjega ljudstva. V Cerkev je v polnosti vključen, kdor ima Kristusovega Duha in je povezan z vezjo veroizpovedi, zakramentov, cerkvene oblasti ter občestva. Katoliki, ki ne vztrajajo v ljubezni, so sicer vključeni v Cerkev, vendar ji pripadajo s telesom, ne pa tudi s srcem. Krščeni, ki v polnosti ne udejanjajo omenjene katoliške edinosti, so v določenem, toda nepopolnem občestvu s katoliško Cerkvijo (prim. Kompendij, 168).

    CERKEV JE APOSTOLSKA, ker jo je Kristus zgradil na apostolih, ki so izvoljene priče njegovega vstajenja in temelj njegove Cerkve; ker ob podpori Svetega Duha uči, varuje in zvesto posreduje zaklad vere, ki ga je prejela od apostolov. Apostolska je tudi po svoji strukturi, kolikor jo do Kristusove vrnitve usmerjajo, posvečujejo in vodijo apostoli ter njihovi nasledniki škofje v občestvu s Petrovim naslednikom. Apostolsko nasledstvo je posredovanje poslanstva in oblasti apostolov na njihove naslednike preko zakramenta svetega reda. Po zaslugi tega posredovanja se Cerkev ohranja v občestvu vere in življenja z njenim izvorom, ko v teku stoletij usmerja svoje apostolsko poslanstvo v širjenje Kristusovega kraljestva na zemlji. Vsi člani Cerkve glede na različne službe sodelujejo pri poslanstvu, ki so ga prejeli apostoli, da ponesejo evangelij po vsem svetu. Krščanska poklicanost je po svoji naravi sami poklicanost k apostolatu (prim. Katekizem, 863).

    Miguel de Salis Amaral

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/katoliska-cerkev/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  2. Hvala says:

    BOG IMA NAČRT SREČE ZA VSAKOGAR, ZATO MU JE VREDNO ZAUPATI IN POČAKATI NA NJEGOVO REŠITEV

    https://www.iskreni.net/anastazija-in-david-mavri-zaupava-v-bozjo-previdnost-nikoli-ne-razocara/

  3. Hvala says:

    PATER TOMAŽ MIKUŠ:”SPLAV JE NASILEN POSEG V TELO IN DUŠO, KI SE NE DA KAR TAKO ZAKRPATI, MORA SE ZGODITI BOŽJI DOTIK”

    KO POSAMEZNIK ODKRIJE, DA NJEGOV SPLAVLJENI OTROK OBSTAJA IN Z NJIM VZPOSTAVI DUHOVNI ODNOS, SE V NJEGOVEM ŽIVLJENJU ZGODI IZREDEN DUHOVNI PREOBRAT

    VSAK BI SE MORAL VPRAŠATI: “KJE V SVOJEM ŽIVLJENJU PA SEM JAZ SPLAVIL BOŽJO VOLJO?” SE PRAVI NEKAJ, KAR MI JE BOG ŽELEL DATI, JE ŽELEL ZA MOJE ŽIVLJENJE, PA SEM JAZ PREPREČIL IN UNIČIL

    IMETI OBČUTEK, DA SI VZEL ŽIVLJENJE SVOJEMU OTROKU, KDO GA LAHKO PRENESE?

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ljudje zaradi splava in kontracepcije lahko doživljajo depresije, a večinoma je tako, da jih težko povežejo s pravim razlogom. Razloge iščejo vsepovsod drugje, pogosto spregledajo tudi druge čustvene in duhovne posledice.

    Kar sem slišal od žena, je to tako nasilen poseg v njihovo telo in njihovo dušo, ki se to na da kar tako zakrpati. Da se mora res zgoditi en Božji dotik, ki lahko to ozdravi.

    Lahko je obsojati, če sam nisi nekaj takega doživel. Vsak bi se moral vprašati: »Kje v svojem življenju pa sem jaz splavil Božjo voljo?« Se pravi nekaj, kar mi je Bog želel dati, je želel za moje življenje, pa sem jaz preprečil in uničil. Da imam potem lahko sočutje do teh, ki so naredili splav. Tudi do teh, ki zagovarjajo splav. Ker morda je to edini način, da preživijo. Imeti občutek, da si vzel življenje svojemu otroku, kdo ga lahko prenese?

    https://www.iskreni.net/pater-tomaz-mikus-splav-je-nasilen-poseg-v-telo-in-duso-ki-se-ne-da-kar-tako-zakrpati-mora-se-zgoditi-bozji-dotik/

  4. Miro says:

    MISEL SV. PATRA PIJA O IZROČITVI BOGU

    POGOJI, POD KATERIMI SE MORAMO IZROČITI BOGU, SO NASLEDNJI:
    DA ODSLEJ BOG URESNIČUJE SVOJO VOLJO NAD NAMI IN UNIČI NAŠO VOLJO,
    KAKOR SAM ŽELI. O KAKO SREČNI SO TISTI, KI JIH BOG VODI PO SVOJI VOLJI IN
    JIH UTRJUJE BODISI Z BRIDKOSTJO ALI S TOLAŽBO.

    Sv. pater Pij, prosi za nas!

    O današnjem godovnjaku več na: https://svetniki.org/sveti-pij-iz-pietrelcine-redovnik-spovednik-mistik/

  5. Miro says:

    ŽUPNIK MARTIN GOLOB: STARŠI VEROUČENCEV, TOLE VAM POLAGAM NA SRCE … (Aleteia)

    Starši, ko ste otroka prinesli h krstu k župniku, ste obljubili, da ga boste vzgajali v veri. Otroka, ne župnika. 😉 Ko ga vpišete k verouku, to na nek način že izpolnjujete. Ampak glavni del verske vzgoje ni ena ura verouka na teden. Ključni del je odvisen od vas, dragi starši. Ne “šparajte” s časom, ko boste otrokom kazali, kako se vero živi, razlagali, kako se moli, in šli skupaj z družino k maši.

    “Veste, gospod župnik, najlepše mi je bilo, ko me je ati doma pokrižal,” slišim večkrat. Ali pa spomine na lepe izkušnje družinske molitve. Imejte pogum, dragi starši, da boste svojim otrokom pisali dediščino v srce. Da ko bo otrok šel v svet in se srečal s stiskami ter težavami, da bo imel kako orodje za soočenje z njimi. Na primer vero, upanje in ljubezen.

    Več o Martinovih iskrivih pogledih v novem vlogu na:
    https://si.aleteia.org/2022/09/23/starsi-veroucencev-tole-vam-polagam-na-srce/

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    DUHOVNA MISEL: KJER NI VERE V EVHARISTIJO, KJER JEZUSOVO NAVZOČNOST RAZBLINIJO V GOLO SIMBOLIKO LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA, TAM JE KMALU KONEC VSEGA, KAR IMENUJEMO BOŽJE ČEŠČENJE IN POBOŽNOST, TAM OSTANE KVEČJEMU ŠE POBOŽNOST DO ČLOVEKA, KI PA JI, ŽAL, PRAV ZATO VIDNO ZMANJKUJE PRAVEGA OGNJA VEDNO ŽIVE POBUDE. (Anton Trstenjak)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    JEZUS NAM GOVORI: »JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE.« (Jn 14,6)

    DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

    Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    Nadaljevanje članka: Verujem v Svetega Duha. Verujem v sveto katoliško cerkev, Miguel de Salis Amaral

    POSLANSTVO CERKVE

    Cerkev mora oznanjati in med vsemi narodi vzpostavljati božje kraljestvo, katerega začetnik je Kristus. Je vir in začetek tega kraljestva na zemlji. Po svojem vstajenju je Gospod apostole poslal oznanjat evangelij, krščevat in učit ljudi, naj izpolnjujejo, kar je On naročil (prim. Mt 28,18 sl.). Gospod je svoji Cerkvi izročil isto poslanstvo, ki mu ga je zaupal Oče (prim. Jn 20,21). Od začetka Cerkve so to poslanstvo uresničevali vsi kristjani (prim. Apd 8,4; 11,19), ki so mnogokrat žrtvovali lastno življenje, da bi ga izpolnili. Gospodovo misijonsko naročilo korenini v večni božji ljubezni, ki je poslal svojega Sina in svojega Duha, ker »hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2,4).

    To misijonsko poslanstvo vsebuje vse tri naloge Cerkve na zemlji: munus profeticum (oznanjanje vesele novice o odrešenju v Kristusu), munus sacerdotale (dejansko ponavzočevanje in posredovanje Kristusovega življenja, ki odrešuje po zakramentih) ter munus regale (pomagati kristjanom, da izpolnjujejo poslanstvo in rastejo v svetosti). Kljub temu da si vsi verniki delijo isto poslanstvo, pa ne vršijo vsi iste vloge. Nekatere je Gospod izbral za izvajanje določenih služb, kot npr. apostole in njihove naslednike, ki so po zakramentu svetega reda pridruženi Kristusu, glavi Cerkve, na poseben način, drugače kot drugi ljudje.

    Ker je Cerkev od Boga prejela za ljudi odrešilno poslanstvo na zemlji in jo je Bog določil, da ga uresniči, pravimo, da je Cerkev vesoljni zakrament odrešenja, saj je njen cilj božja slava in zveličanje ljudi (prim. Katekizem, 775). Je vesoljni zakrament odrešenja, ker je znamenje in orodje za spravo in občestvo človeštva z Bogom ter za edinost vsega človeškega rodu.[7] Pravimo tudi, da je Cerkev skrivnost, ker v njeni vidni stvarnosti postane navzoče in deluje nekaj duhovnega in božanskega, kar je mogoče zaznati le z vero.

    Trditev »zunaj Cerkve ni zveličanja« pomeni, da vsako zveličanje prihaja od Kristusa-Glave preko Cerkve, ki je njegovo telo. Nihče se ne more zveličati, če jo ob spoznanju, da je bila ustanovljena od Kristusa za odrešenje ljudi, zavrača oz. ne vztraja. Istočasno morejo po zaslugi Kristusa in njegove Cerkve doseči večno zveličanje vsi tisti, ki brez kakršne koli krivde ne poznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, toda iskreno iščejo Boga in se pod vplivom milosti trudijo izpolnjevati njegovo voljo, ki jo spoznavajo po narekovanju vesti. Vse, kar je dobrega in resničnega v drugih religijah, prihaja od Boga, more biti priprava na sprejem evangelija in voditi k edinosti človeštva v Kristusovi Cerkvi (prim. Kompendij, 170 in sl.).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/katoliska-cerkev/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  9. Miro says:

    Goduje sv. pater Pij iz Pietrelcine, mistik in čudodelnik

    P. PIJ JE IMEL DAR ČUDEŽNEGA OZDRAVLJANJA. SAM JE VELIKO TRPEL. MALO JE JEDEL, MALO SPAL. 50 LET JE HUDO TRPEL ZARADI PETIH RAN NA TELESU. VEČKRAT JE BIL DO SMRTI UTRUJEN ZARADI CELODNEVNEGA NAPORNEGA SPOVEDOVANJA. S TEM TRPLJENJEM SI JE ZASLUŽIL DAR ČUDEŽNEGA OZDRAVLJANJA.

    Primer: Ricciardi je bil zdravnik v San Giovanni Rotondu. Vere ni imel, p. Pija in njegove »čudeže« je vedno zasmehoval. Imel je raka na želodcu že v zadnjem stadiju. Bil je na smrt bolan. Domači župnik je prišel k njemu. »Ven, farjev ne maram«, je kričal. »Pustite me pri miru. Kakor sem živel, tako hočem umreti. No, p. Piju bi se še morda spovedal. A ga ne bo, preveč sem ga zasmehoval.« Župnik je šel naravnost k p. Piju. P. Pij gre k bolniku (takrat je že smel iti ven). »Pater, pa vi? Saj sem vas tolikokrat žalil. Oprostite.« Prejel je vse zakramente. Vdano čakal smrt. Vendar mu je p. Pij izprosil zdravje: tretji dan je bil zdravnik popolnoma zdrav. Postal je iskren Pijev prijatelj.

    Več o današnjem godovnjaku na: https://katoliska-cerkev.si/sv-pij-iz-pietrelcine

    Sv. pater Pij, prosi za nas!

  10. Miro says:

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    »PRIŠEL BO NAMREČ ČAS, KO NEKATERI NE BODO PRENESLI ZDRAVEGA NAUKA, AMPAK SI BODO PO SVOJIH ŽELJAH POISKALI VELIKO UČITELJEV, KER HOČEJO USTREČI SVOJIM UŠESOM. UŠESA BODO OBRAČALI PROČ OD RESNICE IN ZABREDLI V BAJKE.« (2 Tim 4,3-4)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1602&t=5#Krivi+nauki

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja