Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.132 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    26. septembra, 2022 at 8:44

    USMILJENI JEZUS: TVOJA LJUBEZEN IN TVOJA PONIŽNOST POVZROČATA,
    DA ZAPUŠČAM NEBEŠKI PRESTOL IN SE ZDRUŽUJEM S TEBOJ. LJUBEZEN
    IZRAVNAVA PREPAD, KI JE MED MOJO VELIČINO IN TVOJO NIČNOSTJO.
    (Dn 512).

    O besedah življenja, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini in so namenjene tudi nam, več na: http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

    Odgovori
  2. Hvala says:
    25. septembra, 2022 at 20:23

    KAKO VEŠ, DA ŽIVIŠ PO BOŽJI VOLJI?

    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    TO JE ZNAMENJE: ČE IMAŠ NEK NEREŠEN PROBLEM, POMENI, DA SE NISI POPOLNOMA PREDAL BOGU, PA SI LAHKO ŠE TAKO MOČNO PREPRIČAN, DA ŽIVIŠ PO NJEGOVI VOLJI.

    Kdor živi po Gospodovi volji, GA NIČ NE SKRBI.

    VSE SVOJE POTREBE, KOT TUDI SAMEGA SEBE, PREDAJA GOSPODU.

    VSE POLAGA V GOPSPODOVE ROKE.

    ČE NE DOBI TEGA, KAR POTREBUJE, OSTAJA MIREN, KOT DA JE TO DOBIL.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    NI GA STRAH, KAJ SE BO ZGODILO, KER VE, DA JE VSE BOŽJA VOLJA.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    TAKO OHRANJA MIR V TELESU IN DUŠI.

    Vsekakor imamo na zemlji določene meje: ne moremo pripraviti dobrega obroka iz slabih živil. A BOG LAHKO!

    BREZ STRAHU IN SKRBI LAHKO SEDEMO ZA MIZO IN JEMO, KAR NAM ON PRIPRAVI. TO JE VEDNO ZDRAVA IN OKUSNA HRANA, PRAVA SLOVESNA POJEDINA, SAJ BOG VEDNO NUDI IN DAJE SAMEGA SEBE, SVOJO VOLJO , SVOJE DELO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Božja vseprisotnost dobiva na ta način nov pomen. BOG NI PRISOTEN STATIČNO IN PASIVNO, NI NEK NEMOČNI OPAZOVALEC, TEMVEČ PRAVI VIDEC, KI “VIDI”, KAKO LJUDJE IZRABLJAJO SVOJO SVOBODO IN SOVRAŽIJO NJEGOVE NAČRTE.

    BOG je ljubezen na delu. V vse, kar se dogaja, in vse, kar ljudje delajo, JE VKLJUČENO V NJEGOVO VSEOBSEŽNO DELOVANJE. MI V NJEM PLAVAMO.

    Mnogo je begov v našem prizadevanju za “duhovno življenje”.

    Beg od konkretne in na pogled banalne resničnosti, ki je napolnjena z Božjo prisotnostjo.

    BEG V UMETNO ŽIVLJENJE, KI USTREZA NAŠIM ZAMISLIM O POBOŽNOSTI IN SVETOSTI, VENDAR NE VSEBUJE BOGA IN NI Z NJIM NAPOLJNENO.

    DOKLER SAMI ŽELIMO DOLOČATI, KJE BOMO NAŠLI IN SREČALI BOGA, SE NAM NI TREBA BATI, DA GA BOMO SPLOH KDAJ SREČALI. SREČAMO SAMI SEBE, POLEPŠAMO PODOBO SAMIH SEBE.
    ——————————————————————————————————————————————————

    PRAVO DUHOVNO ŽIVLJENJE SE ZAČNE ŠELE TEDAJ, KO SMO PRIPRAVLJENI UMRETI. ALI OBSTAJA HITREJŠI NAČIN SMRTI KOT TA, DA DOVOLIMO BOGU, DA IZ TRENUTKA V TRENUTEK OBLIKUJE NAŠE ŽIVLJENJE IN NEPRESTANO SPREJEMAMO NJEGOVO DELOVANJE? (Iz knjige -Moje življenje je v tvojih rokah, Wilfrid Stinissen).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Čeprav sem že večkrat pisala -O UMIRANJU SAMEMU SEBI (ker brez tega ni duhovnega napredka), mislim, da dejansko nekateri še ne razumejo o čem je govora.

    JEZUS JE REKEL:

    Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. 28 Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. 29 Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo, in kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani. (Lk 6,27-29).

    TO KAR NAROČA JEZUS JE ZELO TEŽKO, BREZ NJEGOVE PODPORE-MILOSTI NI MOGOČE. DELATI DOBRO VSEM TISTIM, KI NAS SOVRAŽIJO!

    Da človek lahko dela kar je JEZUS NAROČIL, JE POTREBNO “UMIRANJE NA KRIŽU” -SAMEMU SEBI, SVOJEMU EGOIZMU.

    Človek lahko to doseže SKUPAJ Z GOSPODOM, DA SE POPOLNOMA PREPUSTI NJEMU V VZGOJO, TRPLJENJE, KI OB TEM UMIRANJU NASTAJA PREŽIVI Z JEZUSOM. VSAKO UMIRANJE JE BOLEČE-POGLEJMO ŠE ENKRAT, KAJ POMENI UMRETI SAMEMU SEBI:

    UMRETI V POTRPEŽLJIVOSTI

    Ko trpiš brez pritoževanja. Ko se odpoveš lagodju.

    Ko ne iščeš tolažbe drugih ljudi. Ko umreš svojim potrebam.

    Ko potrpežljivo čakaš, da seme kali počasi. Ko umreš rezultatom.

    UMRETI V PONIŽNOSTI

    Ko daš prostor drugemu. Ko umreš svojemu položaju.

    Ko brez hrupa razdajaš svoje darove. Ko umreš vsakemu priznanju.

    Ko dopustiš, da te obsodijo. Ko umreš dobremu imenu.

    UMRETI V USMILJENJU

    Ko ne razkriješ krivde svojih bratov. Ko se odpoveš tekmovalnosti.

    Ko ne obsojaš, ampak posežeš v globino. Ko umreš pravici.

    Ko odpustiš in greš naprej. Ko umreš vsakemu dokazovanju.

    UMRETI V LJUBEZNI

    Ko ne odgovoriš na žalitve. Ko umreš lastni ceni.

    Ko ne uveljavljaš svojih pravic. Ko se odpoveš svoji moči.

    Ko prepustiš Bogu, da brani tvojo čast. Ko umreš svojemu ponosu.

    UMRETI V VERI

    Ko si tiho, ker On deluje. Ko umreš sebi.

    Ko se odpoveš glasovom sveta, da si lahko v Njegovi bližini.

    UMRETI V UPANJU

    Ko objameš križ, ne da bi vprašal: Zakaj?

    Bog naj nam da pogum, da bi vedno znova tvegali umirati, da bi on lahko zaživel v nas.

    SAMO Z GOSPODOM LAHKO ČLOVEK UMRE SAMEMU SEBI-SVOJEMU JAZU, DA MU DOPUSTI, DA GA VZGAJA, PREČIŠČUJE .

    Odgovori
    • Hvala says:
      25. septembra, 2022 at 21:17

      POTREBUJEMO NEKOLIKO VEČJO VERO, DA BI PREPOZNALI BOGA V VSEM, KAR SE DOGAJA.
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

      NAMREČ JEZUS JE V VSAKEM ČLOVEKU, V ČLOVEKU KI NAS MOGOČE ZMRAZI KO GA SREČAMO, V ČLOVEKU ODVISNIKU, KI ŽIVI V DRUŽINI, V SITNEM ŠEFU NA DELOVNEM MESTU, V ČLOVEKU, KI GAVIDETI NOČEMO NITI SLIŠATI. JEZUS JE V VSEH TEH LJUDEH IN V VSEH DOGODKIH POVEZANIH Z NAMI IN NJIMI. MATI TEREZIJA JE UČILA, DA V VSAKEM ČLOVEKU GLEJ JEZUS! Če ona ne bi tega resnično vzela zares, NE BI MOGLA OPRAVLJATI DELO Z LJUDMI, KI SO IMELI ČRVE PO SEBI IN Z NAJHUJŠIMI BOLEZNIMI IN TUDI TAKI SO SE NAŠLI, KI SO JO OZMERJALI.

      In ker določenih ljudi človek ne “prenaša”, se želi ločiti od zakonca, si poiskati drugo delovno mesto, kjer bodo umirjeni in prijazni ljudje, se preseli v drugo mesto, nekateri celo v tujino, SAMO DA BI POZABILI BOLEČE DOGODKE itd…

      VENDAR RAVNO V TAKEM POČETJU SE IZOGIBAJO JEZUSU, GA NE SPREJEMAJO, NE ŽELIJO IMETI OPRAVKA Z NJIM, ODIDEJO DRUGAM, SAMO DA BO LEPŠE. S TEM SO ZAVRNILI SAMEGA KRISTUSA KRIŽANEGA, PO DRUGI STRANI PA GA IŠČEJO V KRAJU, KJER JE VSE MIRNO, UREJENO, NI IZPADOV itd..

      KAKO BO ČLOVEK, KI SE NE ŽELI IN NE DOPUSTI DA SE SOOČI Z JEZUSOM PREKO LJUDI, KI JIH NE MARA IN TUDI PREKO DOGODKOV O KATERIH NOČE NITI SLIŠATI, KAKO BO SREČAL JEZUSA, (ki želi to srečanje ravno na tak način), ČE NE DOPUSTI, DA GA SAM JEZUS OBIŠČE V TAKIH NEPRIJETNIH ŽIVLJENJSKIH DOGODKIH Z NEPRIJETNIMI LJUDMI?

      ČE NE GLEDAMO NA ŽIVLJENJE Z BOŽJIMI OČMI, TUDI NE MOREMO SPREJETI GOSPODOVEGA NAČRTA!

      Odgovori
  3. Miro says:
    25. septembra, 2022 at 17:27

    SVETI OČE V MATERI: VRNIMO SE K JEZUSU, VRNIMO SE K EVHARISTIJI

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE V NEDELJO, 25. SEPTEMBRA 2022, NA OBČINSKEM STADIONU V MATERI NA JUGU ITALIJE VODIL SOMAŠEVANJE OB SKLEPU 27. NARODNEGA EVHARISTIČNEGA KONGRESA, KI JE POTEKAL POD GESLOM »VRNIMO SE K OKUSU KRUHA. ZA EVHARISTIČNO IN SINODALNO CERKEV«. MED HOMILIJO JE POVABIL, NAJ V SREDIŠČE ŽIVLJENJA POSTAVIMO EVHARISTIJO IN POSTANEMO KRUH NEŽNOSTI IN USMILJENJA ZA VSE. (po zapisu s. Leonide Zamuda in p. Ivana Hercega)

    Gospod nas zbira okoli svoje mize, za nas postane kruh: »To je kruh praznovanja na mizi otrok, […] ustvarja podelitev, krepi vezi, ima okus po občestvu« (Himna 27. narodnega evharističnega kongresa, Matera 2022). In vendar nam evangelij, ki smo ga pravkar slišali, pravi, da na mizi sveta kruh ni vedno podeljen. To je res, ne širi vedno vonja po občestvu; ni vedno razlomljen v pravičnosti.

    Dobro je, da se zaustavimo pred dramatičnim prizorom, ki ga Jezus opiše v tej priliki, ki smo jo poslušali: na eni strani bogatin, oblečen v škrlat in tančico, ki razkazuje svoje bogastvo in se sijajno gosti; na drugi strani revež, poln čirov, ki leži pri vratih in upa, da bo z mize padla kakšna drobtina, s katero bi se lahko nasitil. In spričo tega protislovja, ki ga vidimo vsak dan, se vprašajmo: k čemu nas vabi zakrament Evharistije, vir in vrhunec življenja kristjana?

    Evharistija nas spominja predvsem na primat Boga. Bogatin iz prilike ni odprt za odnos z Bogom: misli samo na svoje dobro počutje, na zadovoljitev lastnih potreb, na uživanje življenja. In s tem je izgubil tudi ime. Evangelij ne pove, kako mu je ime, ampak ga imenuje s splošnim pojmom »neki bogataš«. Medtem pa nam o revežu pove ime: Lazar. Bogastvo te privede do tega, da ti odvzame tudi ime. Zadovoljen je sam s seboj, opit od denarja, omamljen od »sejma nečimrnosti«, v njegovem življenju ni prostora za Boga, saj časti samo sebe. Ni naključje, da ne poznamo njegovega imena: pravimo mu »bogatin«, opredelimo ga samo s pridevnikom, ker je izgubil svoje ime, njegovo identiteto določajo samo dobrine, ki jih ima v lasti. Kako je tudi danes žalostna ta stvarnost, ko zamešamo to, kar smo, s tem, kar imamo; ko sodimo ljudi glede na njihovo bogastvo, nazive, funkcije, ki jih opravljajo ali znamko obleke, ki jo nosijo. To je religija imetja in videza, ki pogosto obvladuje prizorišče tega sveta, vendar pa nas na koncu pusti praznih rok. Temu bogatinu iz evangelija namreč ni ostalo niti ime. Ni nihče več. Nasprotno pa ima revež ime, Lazar, kar pomeni »Bog pomaga«. Kljub svojemu stanju revščine in marginalizacije lahko ohrani svoje dostojanstvo nedotaknjeno, ker živi v odnosu z Bogom. Že v njegovem imenu je nekaj Božjega in Bog je neomajno upanje njegovega življenja.

    To je torej nenehni izziv, ki ga Evharistija ponuja našemu življenju: častiti Boga in ne sebe. Postaviti v središče Njega in ne nečimrnosti lastnega jaza. Spominjati se, da je samo Bog Gospod in da je vse drugo dar njegove ljubezni. Če namreč častimo sami sebe, umremo v zadušitvi svojega malega jaza; če častimo bogastvo tega sveta, se nas le-to polasti in nas zasužnji; če častimo boga pozunanjenosti in se opijanjamo v razsipnosti, nam bo življenje sámo prej ali slej izstavilo račun. Življenje ti vedno izstavi račun. Kadar pa častimo Gospoda Jezusa, prisotnega v Evharistiji, dobimo nov pogled tudi na svoje življenje. Jaz nisem to, kar imam, in uspehi, ki jih dosežem; vrednost mojega življenja ni odvisna od tega, kaj lahko pokažem, in se ne zmanjša, kadar doživim poraze in neuspehe. Sem ljubljeni otrok; vsak od nas je ljubljeni otrok. Bog me je blagoslovil. On me je odel v lepoto in želi, da bi bil prost vsake sužnosti, da bi bila prosta vsake sužnosti. Zapomnimo si tole: kdor časti Boga, ne postane suženj nikogar, je svoboden. Ponovno odkrijmo molitev adoracije, molitev, ki se jo pogosto pozabi. Ponovno odkrijmo češčenje, molitev češčenja, saj nas ta osvobaja in nam vrača dostojanstvo otrok, da nismo sužnji.

    Poleg tega, da nas spominja na primat Boga, nas Evharistija poziva k ljubezni do bratov. Ta Kruh je zakrament ljubezni v najbolj žlahtnem pomenu besede. Kristus se daruje in se razlomi za nas in nam naroča, naj enako storimo tudi mi, da bi bilo naše življenje zmleta pšenica in bi postalo kruh, ki nasiti brate. Bogatin te naloge ne opravi. živi v razkošju in se obilno gosti, ne da bi opazil tihi krik ubogega Lazarja, ki izčrpan leži pri njegovih vratih. Samo ob koncu življenja, ko Gospod obrne usodo, končno opazi Lazarja, vendar pa mu Abraham reče: »Med nami in vami je narejen velik prepad« (Lk 16,26). Ti napravljaš ta prepad, ti, ti sam. Mi smo, ko zaradi sebičnosti delamo prepade. Bogatin je bil tisti, ki je v svojem zemeljskem življenju izkopal prepad med seboj in Lazarjem in sedaj, v večnem življenju, ta prepad ostaja. Naša večna prihodnost je namreč odvisna od sedanjega življenja: če sedaj s svojimi brati kopljemo prepad, si »kopljemo grob« za pozneje; če sedaj gradimo zidove proti bratom in sestram, tudi pozneje ostanemo zaprti v samoti in smrti.

    Dragi bratje in sestre, boleče je videti, da je ta prilika še vedno zgodba našega časa: krivice, neenakosti, nepravično porazdeljeni viri zemlje, nasilje mogočnežev nad šibkimi, brezbrižnost do krika revnih, brezno, ki ga vsak dan kopljemo in tako ustvarjamo marginalizacijo. Vse te stvari nas ne smejo pustiti ravnodušnih. Danes torej skupaj spoznajmo, da je Evharistija prerokba novega sveta; da Jezusova navzočnost od nas terja, da si prizadevamo za dejansko spreobrnjenje: spreobrnjenje od brezbrižnosti k sočutju, spreobrnjenje od zapravljanja k podelitvi, spreobrnjenje od sebičnosti k ljubezni, spreobrnjenje od individualizma k bratstvu.

    Dragi bratje in sestre, sanjajmo. Sanjamo takšno Cerkev: evharistično Cerkev. Sestavljeno iz žensk in moških, ki se razlomijo kakor kruh za vse, ki žvečijo osamljenost in revščino, za tiste, ki so lačni nežnosti in sočutja, za tiste, katerih življenja se krhajo, ker je zmanjkalo dobrega kvasa upanja. Cerkev, ki poklekne pred Evharistijo in z začudenjem časti Gospoda, prisotnega v kruhu; in ki se zna tudi sočutno in z nežnostjo skloniti pred ranami tistih, ki trpijo; dvigniti uboge, obrisati solze trpečih in postati kruh upanja in veselja za vse. Ni namreč resničnega evharističnega bogoslužja brez sočutja do mnogih »Lazarjev«, ki še danes hodijo poleg nas. Veliko jih je!

    Bratje, sestre, iz tega mesta Matera, »mesta kruha«, vam želim reči: vrnimo se k Jezusu, vrnimo se k Evharistiji. Vrnimo se k okusu kruha, saj medtem ko smo lačni ljubezni in upanja ali smo zlomljeni zaradi bolečin ter trpljenja življenja, Jezus postane hrana, ki nas nasiti in ozdravi. Vrnimo se k okusu kruha, saj nam medtem ko se v svetu še naprej dogajajo krivice in diskriminacije do revnih, Jezus podarja Kruh podelitve in nas vsak dan pošilja kot apostole bratstva, apostole pravičnosti in apostole miru. Vrnimo se k okusu kruha, da bi bili evharistična Cerkev, ki postavi Jezusa v središče in postane kruh nežnosti ter kruh usmiljenja za vse. Vrnimo se k okusu kruha, da bi se spomnili, da nam, medtem ko se naše zemeljsko življenje izteka, evharistija vnaprej daje obljubo vstajenja in nas vodi k novemu življenju, ki premaga smrt.

    Danes resno razmislimo o bogatinu in Lazarju. To se vsak dan dogaja. In velikokrat se, in tega se sramujmo, zgodi tudi nam ta boj med nami v skupnosti. In ko upanje ugasne in v sebi čutimo osamljenost srca, notranjo utrujenost, muko greha, strah, da ne bomo zmogli, se ponovno vrnimo k okusu kruha. Vsi smo grešniki. Vsakdo med nami ima svoje grehe. Toda grešniki, vrnimo se k okusu Evharistije, k okusu kruha. Vrnimo se k Jezusu, častimo Jezusa, sprejmimo Jezusa. On je namreč edini, ki premaga smrt in vedno prenavlja naše življenje.

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-09/sveti-oce-v-materi-vrnimo-se-k-jezusu-vrnimo-se-k-evharistiji.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      25. septembra, 2022 at 17:36

      MOLITEV PRED NAJSVETEJŠIM
      (sv. Favstina Kowalska)

      Slavim te, Stvarnik in Gospod, skrit v najsvetejšem zakramentu.

      Slavim te zaradi vseh del tvojih rok, v katerih se mi razodeva toliko
      modrosti, dobrote in usmiljenja.

      Gospod, posejal si toliko lepot po zemlji, te pa mi govorijo o tvoji
      lepoti, čeprav so samo slaboten odsev tebe, nepojmljiva Lepota.

      Čeprav si se skril in prikril svojo lepoto, te moje oko, razsvetljeno
      z vero, doseže, in moja duša prepoznava svojega Stvarnika, svoje
      največje dobro; vse moje srce tone v slavilni molitvi.

      Moj Stvarnik in Gospod, tvoja dobrota me je opogumila, da
      govorim s teboj – tvoje usmiljenje povzroča, da med nama izginja
      prepad, ki ločuje Stvarnika od ustvarjenega bitja.

      Pogovarjati se s teboj, o Gospod, je radost mojega srca; v tebi
      najdem vse, po čemer more zahrepeneti moje srce.

      Tu tvoja svetloba razsvetljuje moj um in ga usposablja, da te
      vedno globlje spoznavam. Tu pritekajo potoki milosti v moje
      srce, tu moja duša zajema večno življenje.

      O moj Stvarnik in Gospod, ti edini mi poleg teh darov podarjaš
      samega sebe in se prisrčno združuješ s svojim bednim bitjem.
      Tu se najini srci razumeta brez besed, tu nihče ne more prekiniti
      najinega pogovora.

      O čemer govorim s teboj, Jezus, je najina skrivnost, o kateri
      ustvarjena bitja ne bodo vedela in angeli ne smejo vprašati.

      To so skrivnostna odpuščanja, o katerih veva samo Jezus in jaz.

      To je skrivnost njegovega usmiljenja, ki objema vsako posamezno
      dušo.

      Za to tvojo nepojmljivo dobroto te slavim, Stvarnik in Gospod, z
      vsem srcem in vso dušo. A čeprav je moje poveličevanje tako revno
      in majhno, sem vendar mirna, ker vem, da ti veš, da je iskreno,
      čeprav je tako nerodno.

      (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št.1692)

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

      Odgovori
  4. Hvala says:
    25. septembra, 2022 at 16:48

    BOG JE VELIK

    VSI NARODI SO KAKOR NIČ PRED NJIM,
    MANJ KAKOR NIČ IN ZMEDO MU POMENIJO

    Bog je velik
    12 Kdo je s svojim prgiščem izmeril morja
    in s pedjo razmejil nebo,
    z merico zajel prah zemlje,
    s tehtnico odtehtal gore
    in s skodelicama griče?
    13 Kdo je naperil Gospodovega duha
    in ga kot njegov svetovalec poučil?
    14 S kom se je posvetoval in ga je modril
    ter ga učil poti pravice,
    ga učil spoznanja
    in mu kazal pot razumnosti?
    15 Glej, narodi so kakor kaplja z vedra,
    veljajo kakor prašek na tehtnici,
    glej, otoke vzdiguje kakor zrna.
    16 Libanon nima dovolj drv za ogenj,
    njegovih živali ni dovolj za žgalno daritev.
    17 Vsi narodi so kakor nič pred njim,
    manj kakor nič in zmedo mu pomenijo. (Iz 40,12-17)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+40%2C12-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Odgovori
  5. Hvala says:
    25. septembra, 2022 at 16:14

    SVETI DUH JE SILA, KI DAJE MOČ , POGUM
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    ČLOVEK, KI JE NAPOLNJEN S SVETIM DUHOM, SE NE BOJI, NIMA STRAHU. POMISLIMO KAKŠNA VELIKA MILOST JE-DAR OD JEZUSA ZA NEKOGA, KI GA JE ON OSVOBODIL STRAHU. NE MORE SE NOBEN ČLOVEK ZAHVALITI ZA TO VELIKO MILOST.

    V DANAŠNJIH ČASIH PRIMANJKUJE ČLOVEKU POGUMA, PRAVE ODLOČNOSTI. JEZUS JE REKEL, ČE BODO LJUDJE UMOKNILI, BODO KAMNI GOVORILI.

    Ko se je že bližal pobočju Oljske gore, je začela vsa množica učencev z močnim glasom veselo hvaliti Boga za vsa mogočna dela, ki so jih videli. 38 Govorili so:

    »Blagoslovljen kralj,
    ki prihaja v Gospodovem imenu!
    V nebesih mir
    in slava na višavah!«
    39 Nekaj farizejev iz množice mu je reklo: »Učitelj, pograjaj svoje učence.« 40 In odvrnil jim je: »Povem vam, če ti umolknejo, bodo kamni vpili.«(Lk 19,37-40).

    JEZUSOVI UČENCI IN OSTALI LJUDJE, KI SO BILI NAPOLNJENI S SVETIM DUHOM, SO GOVORILI IN DELALI, KAR JIM JE ŠEPETAL SVETI DUH, ČEPRAV SO VEDELI, DA BODO ĆEZ 5 MINUT MOGOČE MRTVI.

    TUDI MI, KRISTJANI V DANAŠNJEM ČASU SMO JEZUSOVI UČENCI. POTREBNO JE NAREDITI, KAR JE ZAPOVEDAL IN ZAPOVEDUJE.

    NI SAMO GREH PRELAMLJATI JEZUSOVE BESEDE, GREH JE TUDI DOBRO OPUSTITI! KAJ POVE PRILIKA O BOGATAŠU IN LAZARJU?. KAJ JE BOGATAŠ NAREDIL, DA JE BIL VRŽEN V OGNJENO BREZNO? NI NAREDIL DOBRO, NI IMEL SOČUTJA, NI VIDEL REVEŽA!

    Danes je nekako vsepovsod prisoten strah, bojazen, rajši se človek skrije in pomoli GLAVO V PESEK KOT NOJ.

    NADŠKOF ZORE JE V PRIDIGI MED DRUGIM DEJAL:
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    V zadnjih letih se po Sloveniji spet začenja plaziti duh nesvobode, ki hoče izražanju misli, govoru, tisku in še marsičemu nadeti uzde in plašnice, da določenih ideoloških in političnih usmeritev in propagand ne bi vznemirjala razmišljanja in vprašanja drugače mislečih. Svoboda na vseh področjih lahko živi samo v dialogu. Za dialog pa je potrebno imeti dovolj trdne temelje, da te dialog ne ogroža v tvojem načinu razmišljanja, pa tudi dovolj trdne dokaze, da se dialog sploh lahko začne. Če ni ne enega in ne drugega, ne trdnih temeljev in ne logičnega razmišljanja in sklepanja, ki temeljita tudi na „zdravi pameti“, potem je najbolj preprosto dialog utišati, ga onemogočiti. In to se dogaja tako, da se vse, kar bi bilo potrebno preseči z dialogom in utemeljevanjem, z zdravo razpravo, razglasi za „sovražni govor“, potem pa se v proces pritegne še državo in njen pravosodni sistem, da s svojimi inštitucijami zapira usta drugače mislečim.

    Presenetilo bi nas, kolikokrat so preroki in drugi Božji poslanci dobili naročilo: „Govori!“ Ker je Beseda bila Bog, kot pravi Janez, je Bog skozi vso zgodovino odrešenja govoril ljudem. Ne samo skozi govorico narave, skozi pripoved vsega ustvarjenega. Ne, tudi v človeka je položil besedo in ga s tem naredil za sogovorca samemu sebi in za sogovorca ljudem, vsem njegovim bratom in sestram. „Kliči na vse grlo, ne zadržuj se, povzdiguj svoj glas kakor rog! Oznanjaj mojemu ljudstvu njegove prestopke, hiši Jakobovi njene grehe! (Iz 58,1).

    https://www.nadskofija-ljubljana.si/nagovor-nadskofa-zoreta-pri-masi-za-domovino-3/
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Res je potrebno jasno izraziti stališča, tudi kar se tiče določenih sprejetih Zakonov . ČE BOMO VEDNO TIHO IN SE V SEBI JEZILI, BO POTREBNO TUDI ZA TO ODGOVARJATI BOGU. SPOMNIMO SE JEZUSOVIH BESED, ČE UTIHNEMO BODO KAMNI GOVORILI.

    SVETI DUH DAJE MOČ, SVETI DUH DRŽI, DA CEL SVET LEBDI V RAVNOVESJU. SVETI DUH JE SILA, DA SI MI NE MOREMO NITI ZAMIŠLJATI.

    NEKATERI LJUDJE SO SE V ZGODOVINI BOLJ BALI LJUDI , KI SO BILI NAPOLNJENI S SVETIH DUHOM KAKOR VOJAŠKIH NAPADOV.

    JEZUS JE REKEL: OZNANJAJ MOJEMU LJUDSTVU PRESTOPKE, HIŠI JAKOBOVI NJENE GREGE (Iz 58,1).

    Odgovori
  6. Miro says:
    25. septembra, 2022 at 14:33

    Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo
    (Lk 11,28)

    DNEVNA BOŽJA BESEDA na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  7. Miro says:
    25. septembra, 2022 at 14:28

    BESEDE ŽIVLJENJA

    USMILJENI JEZUS: TVOJE SRCE JE MOJE POČIVALIŠČE IN MOJE ZADOVOLJSTVO.
    V NJEM NAJDEM VSE, KAR MI ODREKA MNOŽICA DUŠ. (Dn 339).

    Besede, ki jih je Jezus zaupal sestri Favstini, tudi nam nastavljajo duhovno ogledalo.
    Molimo: Pridi, Sveti Duh …

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Odgovori
  8. Hvala says:
    25. septembra, 2022 at 13:34

    TRPLJENJE JE VELIKA MILOST. OB NJEJ ČLOVEK POSTAJA PODOBEN ODREŠENIKU; V TRPLJENJU SE KRISTALIZIRA LJUBEZEN. ČIM VEČJE JE TRPLJENJE, TEM ČISTEJŠA JE LJUBEZEN (Favstina Kowalska)

    Odgovori
  9. Miro says:
    25. septembra, 2022 at 11:13

    MISEL BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA

    KAR V SRCU IZVIRA, USTA ODPIRA. KAR SRCE MISLI IN POŽELI,
    OD TEGA PONAVADI JEZIK GOVORI. PO SVETU NAJVEČ HUDEGA
    JEZIK NAREDI.

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
    Bl. Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

    Odgovori
  10. janez bobič says:
    25. septembra, 2022 at 10:45

    SLOMŠKOVA NEDELJA
    Letos, 24. septembra 2022, bo minilo 160 let, odkar je bl. škof A. M. Slomšek sklenil svoje bogato zemeljsko življenje. Tisti, ki so bili ob njegovi smrtni postelji, so že takrat zaslutili, da pravzaprav ni šlo za konec, ampak za začetek nekega novega, polnega življenja, v Božjem objemu.

    Tudi iz njegove oporoke lahko jasno razberemo, da je bil Slomšek kot duhovnik in škof ves zazrt v prihodnost. Pravega uvida v prihodnost pa človek ne more doseči, dokler ne sprejme razodete resnice o tistem delu prihodnosti, ki presega meje vidnega in sega onkraj zemeljskega. Bl. A. M. Slomšek v svoji oporoki prosi Boga: »… da bi mi Bog naklonil največjo milost: pred Božjim prestolom posredovati za svojo škofijo.« Prepričani smo, da je Bog slišal in uslišal tudi to njegovo prošnjo in da imamo v njem sedaj domačega blaženega in priprošnjika pred Bogom. V tem smislu smo za obhajanje letošnje Slomškove nedelje določili geslo »Slomšek prosi za nas«. S tem kratkim stavkom želimo izraziti in poživiti vero, da nas škof Slomšek kot blaženi iz večnosti spremlja in je naš priprošnjik.

    S to mislijo vabim vsa župnijska občestva iz mariborske nadškofije, metropolije in širše, da se v čim večjem številu udeležite osrednje slovesnosti letošnje Slomškove nedelje, ki jo bomo obhajali v nedeljo, 25. septembra 2022, v mariborski stolnici. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa somaševanje navzočih škofov in duhovnikov.

    Skupaj se želimo Bogu zahvaliti za vse, kar na priprošnjo bl. A. M. Slomška prejemamo, obenem pa bomo skupaj tudi prosili, naj bo pred vesoljno Cerkvijo čim prej prištet med svetnike. Tako je Slomškova nedelja več kot le blagohoten spomin nanj, saj želi biti najprej spodbuda, da bi se bl. Slomšku pogosto priporočali z velikim zaupanjem in bi tudi na ta način izpričevali svojo vero, predvsem vero v večno življenje in v občestvo svetih. Na ta način bomo pred javnostjo na najbolj žlahten način pokazali na tiste vrednote, za katere je bl. škof Slomšek zastavil vse svoje življenjske moči do poslednjega trenutka v svojem zemeljskem življenju. Te iste vrednote so trden temelj za naše bivanje in zanesljiv smerokaz v srečno prihodnost.

    Msgr. Alojzij Cvikl DJ,
    nadškof metropolit

    Adendum (izvlečki in poudarki):
    Slomškova velika skrb je bila, da bi ljudje ne spregledali veličine Božjega usmiljenja, ki človeka v svoji ljubezni išče in čaka in mu daje vedno nove možnosti. Slomšek takoj dodaja, da je Božje usmiljenje tisto, ki človeku omogoča, da lahko skozi vrata usmiljenja vstopi v Božje kraljestvo. Seveda je potreben človekov odgovor in sodelovanje. Slomšek navaja pet stvari:

    – zakrament pokore

    – daritev sv. maše

    – pogosto in vredno prejemanje sv. obhajila

    – pobožna molite

    – dela usmiljenja

    – krščanska miloščina

    Preko teh petih stvari človek ne spregleda zastonjskega Božjega daru ter hkrati ustvarja pogoje, da se ga lahko dotakne Bog, v svojem usmiljenju. Sprejeti to ponujeno roko usmiljenja pomeni osebno doživetje tega, da me Bog kljub mojim slabostim, grehu in nemoči, vabi na pot novega in lepšega življenja, ki je že del večnega življenja.

    Zato danes v Slomškovem duhu prosimo za dar trdne osebne vere. Naj bo vodilna misel za naše življenje in za naše delovanje Slomškov osebni moto in hkrati njegovo škofovsko geslo: »Vse v večjo čast Božjo in zveličanje duš«. Večkrat in radi prosimo bl. Antona Martina Slomška, naj nam s svojim posredovanjem pri Bogu pomaga na poti do poglobljene, žive in trdne vere; vere, ki je dar iz nebes in ki nam je po našem krstu že zagotovljen in darovan. Naša trdna vera ne bo zgolj kakšen privesek v našem življenju in ravnanju, ampak bomo v Bogu resnično spoznali našega usmiljenega Očeta, ki nas ljubi in se ljubeče sklanja k nam. Tako bo vera za nas postajala vedno bolj zares luč. Luč, ki nam bo svetila na poti življenja in nam bo prinašala upanje ter s tem tako zelo potreben optimizem, ko gre za našo osebno ali za našo skupno prihodnost! Globoka in trdna osebna vera je človeku luč tudi takrat, ko se, bodisi osebno, ali povezani v to ali ono skupnost, znajdemo v najrazličnejših teminah, sencah in strahovih, ki nam jih prinaša življenje. Blaženi škof Anton Martin Slomšek – prosi za nas in za naš slovenski narod in za Cerkev na Slovenskem! Amen

    https://radio.ognjisce.si/sl/182/slovenija/21825/slomskova-nedelja-prosimo-za-dar-trdne-osebne-vere.htm

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja