Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.128 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Hvala says:
    17. oktobra, 2022 at 21:57

    NOBENEGA HUJŠEGA ZLA NI OD STRAHU
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

    Stavek: »popolna ljubezen prežene strah« smo prebrali že tako pogosto, da predpostavljamo da mora vedno Jezusova ljubezen do nas opraviti vse delo. A moramo pogledati še drugega zornega kota:

    Spomnimo se, da smo v zavezi z Gospodom in drug z drugim (občestvo). To je zaveza ljubezni in je dvosmerna. Zato strahu ne izžene samo Kristusova mogočna ljubezen do nas, ampak bi tudi naša ljubezen do njega morala povzročiti, da stojimo združeni z njim in dobesedno brcnemo tega duha strahu skozi vrata!
    …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Pomislimo: Ko nekoga resnično ljubimo in postanemo eno z njim, ljubimo, ker on ljubi, in sovražimo, kar on sovraži! Naš odnos z Gospodom ni nič drugačen:

    »Vi, ki ljubite GOSPODA, sovražite hudo! Tisti, ki varuje življenje svojih zvestih, jih bo rešil iz rok krivičnih.« (Ps 97,10)

    Nobenega hujšega zla ni od strahu. Ker to vemo, bomo vsi, ki Boga resnično ljubimo, goreče želeli, da ne bomo prenašali več vseh teh strahov, ki Boga zelo žalijo. Ne bomo dopuščali, teh odvratnih in prestrašenih misli, ki tako grobo zaustavljajo naše občestvo z Bogom.

    Od zdaj naprej se bom dvignil in zavračal možnost, da katerikoli strah onesnaži moje srce in um. S tem se bo klic mojega srca spremenil, namesto da bi stalno hrepenel po osvoboditvi, bom globlje spoznal njega – opisno:

    »… da bi spoznal njega – da bi postopoma postajal čedalje globlje in čedalje bolj notranje seznanjen z njim.« (Flp 3,9-11)

    Svoji ljubezni do njega dopustim, da se skupaj z Bogom dvigne in skupaj z njim prežene te strahove in mojega uma. Potem bo Bog hitro napolnil vsa ta področja, kjer je nekoč prebival strah in bom popolnoma prenovljen.

    Kaj lahko storim? Nimam še takšne ljubezni do Gospoda. Hočem jo imeti, vendar nisem še tako daleč. Bog trka na moja vrata, da bi vstopil:

    »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

    Moja težava je, da ne vem kako »odpreti vrata« in priti do izkušnje njegove navzočnosti.

    Da lahko odkrijemo ovire, so pripravljena vprašanja:

    Ali si resnično želim Božje prisotnosti in hrepenim po njej bolj kot čemer koli drugem na svetu, ne glede na to, kje sem ali kakšne so moje okoliščine?
    Ali si vsak dan vzamem čas za srečanje z Bogom, za to, da preživim čas z njim, čas ko ga ne prosim in ne moledujem za nič in mu ničesar ne narekujem, ampak sem preprosto tiho pred njim v češčenju in slavljenju?
    Ali povzdignem svoj glas k njemu, mu prepevam v svojem srcu, ali se mu stalno zahvaljujem in ga slavim? Ali pa se temu izogibam, ker se bojim?
    Ko Bog od mene zahteva naj kaj storim, kakšen je moj odziv in kako hitro se odzovem?
    Ali sem se pripravljen popolnoma odpovedati svojim strahovom (na katere sem tako zelo navajen), da bi mogel v miru prebivati v Božji prisotnosti?
    Ali me tako preplavljajo skrbi in »delo« tega sveta, da posvečanje odnosu z Bogom odlašam na poznejši čas?
    Ali mi Bog pomeni več kot moj sloves, mnenje drugih ljudi, moja družina, moje posesti ali moje ambicije?
    Koliko mi pomeni poslušnost Bogu? Ali sem mu popolnoma izročil svojo voljo? Kakšno ceno sem pripravljen plačati?
    Ali sem plačal zaobljube, ki sem jih stori, a ne izpolnil?

    https://miro-slibar.rkc.si/index.php/content/display/221

    Odgovori
  2. Hvala says:
    17. oktobra, 2022 at 19:49

    NIČ SE NE BOJ TEGA, KAR BOŠ TRPEL…..BODI ZVEST DO SMRTI IN DAL TI BOM VENEC ŽIVLJENJA

    (Razodetje)

    Odgovori
  3. Miro says:
    17. oktobra, 2022 at 19:15

    »DEJANSKO JE ROŽNI VENEC, ČEPRAV GA ZAZNAMUJE MARIJANSKOST, KAR NAJGLOBLJE KRISTOLOŠKA MOLITEV. V TREZNOSTI SVOJIH PRVIN ZEDINJA V SEBI GLOBINO CELOTNEGA EVANGELJSKEGA OZNANILA IN JE HKRATI NJEGOV POVZETEK.« (iz Apostolskega Pisma »Rožni venec Device Marije«)

    Rožni venec je katoliška molitev. Rožni venec (tudi roženkranc ali molek) je tudi venec jagod na vrvici, ki se uporablja pri molitvi.

    Pravijo, da se je molitev rožnega venca razvila kot nadomestilo za molitev 150 psalmov iz Svetega pisma, saj neuki ljudje niso znali brati. Molitev rožnega venca se je izoblikovala ob koncu 16. stoletja in je obsegala 3 dele po 50 Zdravamarij (z nekaj dodatnimi molitvami). Ta oblika je ostala nespremenjena do konca 20. stoletja, ko je papež Janez Pavel II. dodal še četrti – svetli del.

    V Apostolskem Pismu »Rožni venec Device Marije« Papež Janez Pavel II je govoril o velikem pomenu Rožnega venca: »Rožni venec Device Marije (Rosarium Virginis Mariae), ki se je postopoma razvil v drugem tisočletju ob navdihovanju Božjega Duha, je priljubljena molitev mnogih svetnikov in jo je priporočalo cerkveno učiteljstvo«. »Dejansko je rožni venec, čeprav ga zaznamuje marijanskost, kar najgloblje kristološka molitev. V treznosti svojih prvin zedinja v sebi globino celotnega evangeljskega oznanila in je hkrati njegov povzetek. V njem odmeva Marijina molitev, njen nenehni magnifikat za odrešenjsko učlovečenje, ki se je začelo v njenem deviškem naročju. Krščansko ljudstvo se z rožnim vencem podaja v Marijino šolo, da bi se dalo uvesti v premišljevanje lepote Kristusovega obličja in v izkustvo globine njegove ljubezni. V premišljevanju skrivnosti rožnega venca verujoči zajema polnost milosti, ki jih prejema tako rekoč iz rok Odrešenikove Matere«.

    Vsi štirje deli rožnega venca imajo isto strukturo. Vsak del se začne z molitvijo Verujem, sledi Očenaš, tri Zdravamarije s prošnjami (glej spodaj) in Slava Očetu. V nadaljevanju sledi pet desetk: vsaka desetka se začne z Očenašem, sledi deset Zdravamarij s premišljevanjem ene od skrivnosti (glej spodaj) in nato Slava Očetu. Posamezni del rožnega venca se konča z zaključno molitvijo: »O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.«

    O molitvi rožnega venca več na: https://apostol.si/rozni-venec/

    Marija, Kraljica svetega rožnega venca, prosi za nas!

    Odgovori
  4. Miro says:
    17. oktobra, 2022 at 18:49

    MARSIKOMU POMENI SVOBODA PRAVICO, DA DELA, KAR HOČE,
    SVETNIKOM PA DAJE MOČ, DA IZ LJUBEZNI IN ODPOVEDI DELAJO
    TUDI TO, KAR JIM NE UGAJA. (misel sv. Janeza Pavla II.)

    Božje usmiljenje, ki posvečuješ pravične, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    17. oktobra, 2022 at 18:45

    JEZUS S PRILIKO O BOGATEM ČLOVEKU, KI GA PRESENETI SMRT, POKAŽE KRATKOTRAJNO VREDNOST ZEMELJSKEGA BOGASTVA

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 12,13-21)

    Nekdo iz množice mu je rekel: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« On pa mu je dejal: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca nad vaju?« In rekel jim je: »Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja.«

    Povedal jim je priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo, zato je v sebi razmišljal: ›Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ Rekel je: ›Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.‹ Bog pa mu je rekel: ›Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?‹ Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+12%2C13-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Duhovna misel: Jezus noče stopati v spore med ljudmi. S priliko o bogatem človeku, ki ga preseneti smrt, pokaže kratkotrajno vrednost zemeljskega bogastva. Skromno in odgovorno bom uporabljal gmotne dobrine in bom solidaren z ubogimi. Gospod, naj ne bom odvisen od stvari, ki jih imam. Osvobodi me navezanosti na vse, kar nima trajne vrednosti. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Hvala says:
    17. oktobra, 2022 at 18:37

    STRAH
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Strah JE demonski duh, ki nadzira, obvladuje, poseduje, nadleguje, tlači in muči 8 od 10-ih ljudi v sodobnem svetu, … tudi goreče kristjane.

    ČE JE JEZUS PRED 2000 LETI ŽE PORAZIL DEMONE NA KALVARIJI, ZAKAJ JIH MORAMO SPET PREMAGATI? KAKO BI MOGEL IMETI SATAN KAKRŠNO KOLI RESNIČNO MOČ NAD KRISTJANI , ČE JE JEZUS ŽE ZMAGAL?

    Avtor: Miro Šlibar Objavljeno: 18. 03. 2020
    MORRIS CERULLO: STRAH

    https://miro-slibar.rkc.si/index.php/content/display/221

    Obširno obrazložitev si lahko preberete v prilogi!

    Odgovori
    • Hvala says:
      17. oktobra, 2022 at 18:45

      Zaključek je: »Satan je že izgubil svojo moč. Smo varni, ker smo v Jezusovih rokah.«

      TAK ZAKLJUČEK SLEDI, KER NAS JE PRESLEPILA ENA IZMED NAJBOLJ GROBIH NASLEDNJIH SOVRAŽNIKOVIH LAŽI..

      Sovražnik nas je nekako prepričal, da vse težave, bolezni, porazi, pobitost in tesnoba v našem življenju nimajo nič opraviti z demonsko močjo, ampak vse to povzročajo okoliščine, naši priženjeni sorodniki, napačni vitamini, slabo in težko otroštvo ali kaj podobnega. Dejstvo pa je, da je med kristjani danes demonski pritisk resničen………………..

      Odgovori
      • Hvala says:
        17. oktobra, 2022 at 21:39

        ČE BOŽJA BESEDA NEKAJ REČE, IMAMO DVE MOŽNOSTI: VZAMEMO ZELO RESNO, ALI PADEMO V PREVARO.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………….
        Ko bomo poslednji dan stali pred svojim Gospodom, ali bomo stopili pred njega z mnogimi zakladi izgubljenih duš, ki smo jih rešili in hranili, ali s številnimi izgovori, zakaj smo se bali izpostaviti.

        HUDIČEV CILJ JE, DA NAS DRŽI POD PRITISKOM STRAHU, DA NAM PREPREČI IZPOLNITI BOŽJO VOLJO IN NAS TAKO ZADRŽAL, DA BI NAS BOG NE NE UPORABIL PREKO DAROV SVETEGA DUHA.
        …………………………………………………………………………………………………………………………………………………
        KDOR STRAHOV NE BO PREMAGAL BO VRŽEN V OGNJENO JEZERO SKUPAJ Z DRUGIMI NEKORISTNIMI SATANOVIMI AGENTI:

        “TODA STRAHOPETCI, NEVERNIKI IN NEZVESTI, POKVARJENCI IN UBIJALCI, NEČISTNIKI IN ČAROVNIKI, MALIKOVALCI IN VSI LAŽNIVCI BODO DOBILI SVOJ DELEŽ V JEZERU GOREČEGA ŽVEPLA. TO JE DRUGA SMRT. “(Raz 21,8) .

        Kaj je bil tudi izgovor nekoristnega služabnika, da se je bal? Strah pred revščino. Gospodu je rekel:

        ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ (Mt 25,25) – Vem da sem zate neuporaben, nepotreben. Avtor: Miro Šlibar
        MORRIS CERULLO: STRAH

        Odgovori
  7. Miro says:
    17. oktobra, 2022 at 15:41

    GODUJE SV. IGNACIJ ANTIOHIJSKI, JUNAŠKI PRIČEVALEC MLADE CERKVE

    Okoli leta 100 se je začelo obdobje, ko noben apostol ni bil več živ. Cerkev je skrbno varovala njihovo izročilo in se sklicevala na njihovo avtoriteto. Delo božjega ustanovitelja se je nadaljevalo in je bilo poslej v rokah predstojnikov, ki Jezusa niso nikoli videli, bili pa so učenci apostolov. Med te spada tudi Ignacij Antiohijski, škof v mestu, kjer so Jezusove učence najprej imenovali kristjane, junaški pričevalec mlade Cerkve. Ime mu je bilo tudi Teoforos, to je Bogonosec. Prištevamo ga med apostolske očete. Ne samo zato, ker je morda osebno poznal katerega od apostolov, ampak predvsem zato, ker je eden najodličnejših mož, ki so stavbo Cerkve na apostolskem temelju dalje zidali in utrjevali. Vernike svojega časa je spodbujal in utrjeval s svojim zgledom in tudi s svojimi pismi, ki se jih je ohranilo samo sedem. Spadajo med bisere zgodnjega krščanskega slovstva in razodevajo duhovno veličino sv. Ignacija.

    Odkod je bil in kakšna je bila njegova mladost, ni znano. Če je bil doma v Antiohiji, tedaj po številu prebivalcev tretjem mestu rimskega cesarstva, je v mladih letih utegnil videti apostola Petra in Pavla pa tudi Janeza. Bil je antiohijski škof ob prehodu v drugo stoletje, po dobrem izročilu tretji škof na tem sedežu, če se apostol Peter šteje za prvega. Za časa cesarja Domicijana (vladal je od leta 81 do 95) se je začelo preganjanje kristjanov. Preganjanje rimskih oblastnikov je bilo sicer naperjeno proti upornim Judom, vendar pri tem niso delali prave razlike med Judi in kristjani. Po Domicijanovi smrti je Cerkev nekaj časa živela v miru, pod cesarjem Trajanom, ki je zavladal leta 98, pa je prišlo do novega preganjanja kristjanov v maloazijskih pokrajinah. Sovražnosti proti kristjanom so izbruhnile tudi v Antiohiji; med drugimi so prijeli tudi škofa Ignacija in ga zaradi njegove vere v Kristusa klicali na odgovor. Prijeli so ga na osnovi obtožbe iz ljudstva, ki jo je podpisal kdo od poganov, Judov ali krivoverskih kristjanov. To se je zgodilo okoli leta 110. Škofa Ignacija je vojaško spremstvo desetih mož odvedlo v Rim v smrt. Daljši postanek na poti je bil v mestu Smirni, kjer je krščansko občino vodil svetniški škof Polikarp. Tja so Ignacija prišli pozdravit visoki poslanci številnih maloazijskih krščanskih občin in iz tega se vidi, kakšen ugled je užival antiohijski škof. Izročil jim je svoja pisma vernikom. Iz Smirne je pisal tudi Cerkvi v Rim. V njem je vernike prosil, naj ne storijo ničesar, da bi preprečili njegovo mučeniško smrt. »Pustite me, da bom hrana zverem, po katerih lahko pridem k Bogu! Zrno božje sem in zobje zveri me zmeljejo, da bom čist kruh Kristusov.«

    V Rimu so ga v amfiteatru raztrgale zveri. Kristjani so zbrali njegove kosti in jih prenesli v Antiohijo, kjer so jih kasneje, za časa cesarja Teodozija (proti koncu 4. stoletja) pokopali v tamkajšnji baziliki, nekdanjem templju rimske boginje Fortune. Do preureditve svetniškega koledarja je bil spominski dan mučeniške smrti Sv. Ignacija 1. februarja, po novem pa se njegov god obhaja 17. oktobra.

    Na današnji dan goduje kateri od tistih, ki mu je ime Ignacij ali Ignac, pa tudi Nace ali Igo; ženska oblika tega imena, ki pomeni ‘ogenj’ (po latinski besedi ignis), je Ignacija.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1303-ignacij-antiohijski-umrl-ok-110

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Ignacij Antiohijski, prosi za nas!

    Odgovori
  8. janez says:
    17. oktobra, 2022 at 12:12

    Kateheza papeža Frančiška: Bog ni povzročitelj skušnjav. Je Oče. Ne pušča nas samih
    Bog ni povzročitelj skušnjav. Je Oče. Ne pušča nas samih
    »Očenaš se začne na veder način. Zbuja nam željo, da bi se med nami lahko izpolnil velik Božji načrt. Zatem nam obrne pogled na življenje in nas usmeri k prošnji za tisto, kar potrebujemo vsak dan, to je vsakdanji kruh. Molitev se zatem posveti našim medosebnim odnosom, pogosto skvarjenim zaradi egoizma; prosimo za odpuščanje in se trudimo, da bi odpustili. S tem predzadnjim vzklikom pa naš pogovor z nebeškim Očetom vstopi v notranjost drame, na področje soočanja med našo svobodo in pastmi hudobca.

    Bog je Oče in svojim otrokom ne nastavlja pasti
    Kot vemo, je težko ohraniti točen pomen originalnega grškega izraza, ki je v evangelijih, zato moderni prevodi tukaj nekoliko šepajo. A v zvezi z enim elementom smo lahko soglasni. Kakor koli se razume besedilo, izključiti moramo, da je Bog protagonist skušnjav, ki pretijo človeku na poti. Kakor da bi Bog pripravljal zasedo in svojim otrokom nastavljal vabe in pasti. Takšna razlaga je v nasprotju predvsem s samim besedilom in je daleč od podobe Boga, ki nam jo je razodel Jezus. Ne pozabimo, da se Očenaš začne z besedo Oče. Je Oče, ki svojim otrokom ne nastavlja pasti. Kristjani nimajo ničesar opraviti z zavistnim Očetom, ki tekmuje s človekom ali pa se zabava, ko ga preizkuša. To so podobe mnogih poganskih božanstev. V pismu apostola Jakoba beremo takole: ‘Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori: ‘Bog me skuša.’ Boga namreč zlo ne more skušati, pa tudi sam nikogar ne skuša’ (Jak 1,13). Če že, je ravno nasprotno: Oče ni avtor zla, nobenemu otroku, ki prosi za ribo, ne bo dal kače (glej Lk 11,11), kakor nas uči Jezus. In ko se v človekovem življenju pojavi zlo, se bori na njegovi strani, da bi se ga človek lahko osvobodil. Bog se vedno bori za nas, ne proti nam. Je Oče! In v tem smislu mi molimo Oče naš.

    Bog je vedno z nami in nikoli nismo sami
    Ta dva elementa, preizkušnja in skušnjava, sta bila skrivnostno navzoča v življenju samega Jezusa. V tej izkušnji je Božji Sin postal v celoti naš brat. In to na način, ki skorajda pohujšuje. A ravno ti evangeljski odlomki nam kažejo, da so najtežji vzkliki Očenaša, s katerimi se besedilo zaključuje, že bili uslišani. Bog nas ne pušča samih, ampak se v Jezusu razodene kot Bog-z-nami, vse do skrajnosti. Z nami je, ko nam da življenje, z nami je tekom življenja, z nami je v veselju, z nami je v preizkušnjah, z nami je v žalosti, z nami je v porazih, z nami je, ko grešimo – vedno je z nami, saj je Oče in nas ne more zapustiti.

    Jezus je že izboril zmago
    Če smo v skušnjavi, da bi povzročili slabo, s tem pa zanikali bratstvo z drugimi in hoteli imeti absolutno oblast nad vsem in vsemi, se je Jezus za nas že bojeval s to skušnjavo. To nam izpričujejo prve strani evangelijev. Takoj zatem, ko ga je Janez krstil sredi množice grešnikov, se Jezus umakne v puščavo in je preizkušan s strani satana. A Jezus zavrne vsako skušnjavo in iz njih pride kot zmagovalec. Matejev evangelij ima zanimivo potezo, s katero sklene dvoboj med Jezusom in sovražnikom: ‘Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli’ (Mt 4,11).

    Bog, ki človeka prosi bližine
    Tudi v času največje preizkušnje nas Bog ne pušča samih. Ko se Jezus umakne v Getsemani, da bi molil, njegovo srce napolni neizrekljiva tesnoba. Doživlja osamljenost in zapuščenost (…) Preizkušnja je tako zelo silovita, da se zgodi nekaj nepričakovanega. Jezus nikoli ne išče ljubezni zase, pa vendar v tisti noči čuti, da je njegova duša žalostna do smrti. In tako svoje učence prosi za bližino: ‘Ostanite tukaj in bedite z menoj’ (Mt 26,38). Kot vemo, učenci, obteženi z otrplostjo zaradi strahu, zaspijo. Bog v trenutku agonije prosi človeka, naj ga ne zapusti, a človek spi. V trenutku, ko človek spozna svojo preizkušnjo, pa Bog bdi. V najtežjih, najbolj trpečih in najbolj tesnobnih trenutkih našega življenja, Bog bdi ob nas, se z nami bori in nam je vedno blizu, ker je Oče – Oče pa nikoli ne zapusti svojih otrok. Tista noč Jezusove bolečine in boja je zadnji pečat učlovečenja: Bog nas pride iskat v naša brezna in muke, s katerimi je posuta zgodovina.

    V uri preizkušnje nam je v tolažbo vedeti, da tista dolina, odkar jo je prehodil Jezus, ni več zapuščena, ampak je blagoslovljena z navzočnostjo Božjega Sina. On nas nikoli ne bo zapustil!

    Odvrni torej od nas, o Bog, čas preizkušnje in skušnjav. A ko bo za nas prispel ta čas, Oče naš, pokaži nam, da nismo sami. Ti si Oče, pokaži nam, da je Kristus že vzel nase tudi težo tega križa. Pokaži nam, da nas Jezus kliče, naj ga nosimo z Njim in se zaupno izročimo Očetovi ljubezni.«

    (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 1.5.2019)

    Odgovori
  9. Miro says:
    17. oktobra, 2022 at 9:06

    BOŽJA BESEDA NAM GOVORI

    BODITE DRUG DO DRUGEGA DOBROSRČNI IN USMILJENI TER DRUG DRUGEMU
    ODPUŠČAJTE, KAKOR JE TUDI VAM BOG MILOSTNO ODPUSTIL V KRISTUSU.
    (Ef 4,32)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1494&t=5#Ljubeznivost

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    17. oktobra, 2022 at 9:00

    JEZUS NE PRIHAJA VSAK DAN Z NEBES ZATO, DA BI BIL V ZLATEM CIBORIJU,
    AMPAK DA BI NAŠEL DRUGA NEBESA, KI SO MU NESKONČNO BOLJ DRAGOCENA
    KAKOR PRVA: NEBESA NAŠE DUŠE, USTVARJENE PO NJEGOVI PODOBI.
    (misel sv. Terezije Deteta Jezusa)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja