Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 7:36

   »ČLOVEK NE PRIZNA, DA JE NASILEN. ZATO TUDI NE VIDI, KAKO TRPIJO NJEGOVI BLIŽNJI« (Aleteia)

   »Dovoliti si poiskati pomoč je vrednota. To, da ostajamo sami s seboj v neki nemoči in počnemo stvari, s katerimi delamo škodo, je neodgovorno,« sta prepričana Lea in Albert Mrgole.

   Lea in Albert Mrgole sta psihoterapevta, predavatelja in ustanovitelja Zavoda za izobraževanje, raziskovanje in svetovanje Vezal. Zanimajo ju partnerski odnosi, odnosi v družinah in v poslovnem svetu. Sta avtorja vzgojnih uspešnic Izštekani najstniki in starši, ki štekajo in NAJvodila za NAJstarše

   Za Aleteio sta omenjena strokovnjaka odgovorila na več aktualnih vprašanj glede napetih, pa tudi nasilnih odnosov v družini. Eno od vprašanj je tudi naslednje: »V dneh, ko smo doma, so trenja med družinskimi člani večja. Še huje je v tistih družinah, kjer je bilo že prej prisotnega veliko nasilja, zdaj pa se žrtve sploh nimajo kam zateči. Kako si lahko pomagajo?«

   Več o tem zanimivem pogovoru na:
   https://si.aleteia.org/2020/05/02/clovek-ne-prizna-da-je-nasilen-zato-tudi-ne-vidi-kako-trpijo-njegovi-bliznji/

   Odgovori
2. Hvala says:

   26. oktobra, 2022 at 22:42

   OSEMLETNIK ZAUPAL V JEZUSA IN TAKO DRUŽINO REŠIL NASILJA IN REVŠČINE

   OČE JE NEHAL PITI, JIH NEHAL PRETEPATI IN NISO BILI VEČ REVNI. ZARADI VERE KOMAJ OSEMLETNEGA DEČKA JE OZDRAVELA VSA DRUŽINA

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Fantu je ime Diego in njegova vera v Jezusa v Najsvetejšem zakramentu je močno spremenila njegovo družino, ki so jo spremljali revščina, alkoholizem in nasilje

   Duhovnik Patricio Hileman, ki je odgovoren za postavljanje kapel po Latinski Ameriki, v katerih poteka neprekinjeno češčenje Najsvetejšega, je delil ganljivo pričevanje osemletnega Diega.

   Zgodilo se je v Méridi, glavnem mestu mehiške zvezne države Jukatan, v prvi kapeli, ki so jo v mestu postavili misijonarji Naše Gospe Najsvetejšega zakramenta.

   Med pridigo je Diego nekoč slišal duhovnika reči: “Kdor je pripravljen bdeti v molitvi, ga bo Jezus stokrat bolj blagoslovil.”

   “Govoril sem o tem,” se spominja Patricio, “da je Jezus svoje prijatelje povabil, naj bdijo z njim, in kako jih je zjutraj trikrat vprašal: ‘Niste mogli eno uro ostati budni?’”

   Molili skupaj

   Duhovnikove besede so Diega spodbudile, da je ob treh zjutraj začel moliti, kar je opazila njegova mama. Pojasnil ji je, da moli zato, da bi očka nehal piti, da bi jih nehal pretepati in da ne bi bili več revni.

   Prvi teden se mu je pridružila mama, drugi teden je povabil še očeta.

   “Mesec zatem so se začeli udeleževati neprekinjenega češčenja Najsvetejšega. Oče je pričeval o tem, kako je izkusil Jezusovo ljubezen in bil ozdravljen ter kako se je ob teh svetih urah znova zaljubil v svojo ženo,” je povedal duhovnik Hileman.

   Oče je nehal piti, jih nehal pretepati in niso bili več revni. Zaradi vere komaj osemletnega dečka je ozdravela vsa družina.

   Kraj, kjer se naučimo počivati v Jezusovem srcu
   To je eno od mnogih pričevanj o spreobrnjenjih, ki se zgodijo po kapelah za neprekinjeno češčenje Najsvetejšega.

   Ob svojem prvem obisku v Čilu je Hileman dejal: “Prva zapoved češčenja je, da se Jezusu pustimo objeti. To je kraj, kjer se naučimo počivati v Jezusovem srcu. Edino Jezus lahko objame našo dušo.”

   Duhovnik je pojasnil, da je do prve pobude za kapele prišlo leta 1993 v španski Sevilli. Sveti Janez Pavel II. je izrazil željo, da bi “lahko vsaka župnija na svetu imela kapelo za neprekinjeno češčenje, v kateri bi bil Jezus izpostavljen v Najsvetejšem zakramentu, ki bi bil varovan in bi se ga lahko noč in dan častilo.”

   Spomnil je tudi, kako je Janez Pavel II. šest ur dnevno posvetil češčenju in kako je enkrat na teden vso noč preživel v adoraciji. “V tem je skrivnost svetnikov, da so osredotočeni in združeni v Kristusu.”

   Duhovnik Hileman že 13 let opravlja poslanstvo v Latinski Ameriki, kjer je postavljenih že 950 kapel za neprekinjeno češčenje. “Živimo v nemirnih časih od jutra do večera. Vzeti si čas za češčenje je darilo, dar miru in kraj, kjer lahko premišljujemo ter stvari in dogodke ocenimo s pravo mero ter jih darujemo Gospodu.”

   https://si.aleteia.org/2018/05/31/molitev-osemletnega-fanta-pozdravila-druzino/

   Odgovori
   • Hvala says:

     26. oktobra, 2022 at 22:49

     NE DVOMITI V SVOJEM SRCU

     In Jezus jim je odgovoril: »Imejte vero v Boga! 23 Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24 Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.( Marko 11,22-24)

     Tudi vsi tisti, ki zaupajo vate, ne bodo osramočeni,
     osramočeni bodo, kateri so se za nič izneverili.(Ps 25,3)

     Gospod nad vojskami,
     blagor človeku, ki zaupa vate (Ps 84,13)

     Odgovori
3. Hvala says:

   26. oktobra, 2022 at 22:32

   DRUŽINA V SVETEM PISMU

   DRUŽINA PRI OČAKIH (1 Mz 12–50)

   ….
   To je prvo sporočilo, ki ga razberemo iz zgodovine očakov: družinske stiske, bolezni, težave so stiske, bolezni in težave, ki jih Bog dobro pozna, za katere se zavzema, ko se ljudje obrnejo nanj.
   Kot smo videli pri stvarjenju, tudi kasneje v zgodovini odrešenja Bog ostane v tesni povezanosti z življenjem zakoncev, ki sta njegova sodelavca pri stvarjenju. Podpira ju, jima pomaga in ju uslišuje, kar je velika spodbuda, da bi se vsak zakonski par lahko vedno znova in vedno globlje skupaj odpiral pogovoru ljubezni z Bogom Očetom, saj je življenje, ki se odvija v družini, ne le človeška, ampak najprej čudovita Božja zgodovina.

   Pri zadnjem od očakov, pri Jakobu, in še posebej pri življenju njegovega predzadnjega sina Jožefa (1 Mz 37–50), pa lahko občudujemo, kako Bog globoko vstopa tudi v druge medčloveške odnose, ne le med zakonca, temveč tudi med brate. On poseže v to zgodovino, ki je pogosto zašla daleč od Boga, kjer prevladujejo človeška logika in posledice greha, kot so prevlada nad drugimi, zavist in nasilje. Tam odkrivamo, kako Božja previdnost potrpežljivo, a osupljivo preusmerja zgodovino k dobremu, in to zaradi Božje zvestobe in zaradi zvestobe enega človeka, Jožefa, ki začenja razmišljati po Božje, sprejema trpljenje in prepozna, da je Bog vodil tudi njegovo zgodovino. Zgodovina Jožefovih bratov, zaznamovana z različnimi poskusi, da bi uničili njegovo življenje, po Božji previdnosti in po sprejetem trpljenju postaja prostor, kjer se bratje srečujejo in spreobračajo. Tisti, ki so poskusili Jožefovo življenje ubiti, so na koncu pripravljeni zastaviti lastno življenje namesto življenja drugega brata, Benjamina, in to iz ljubezni do njega in do starejšega očeta. To je zmaga ljubezni.
   ….

   DRUŽINA PRI PREROKIH
   …..
   Ko danes nadaljujemo naše premišljevanje o družini v Svetem pismu, se ustavimo pri preroških knjigah. Bog se je zelo osebno povezal z družino in se zanjo zavzel: od časov očakov dalje je družina postajala vedno bolj ne le osnovna celica družbenega življenja v Izraelu, temveč tudi kraj, kjer prebiva Bog, kjer se razodeva, govori o sebi in z nami, čeprav ne več neposredno (kot je bilo z Abrahamom), vendar po ljudeh in dogodkih. Še preden je bil zgrajen tempelj v Jeruzalemu in tudi kasneje, ko je bil porušen, je Bog nagovoril nekatere ljudi, preroke, jih izbral iz lastnih družin z besedami, kot jih je naslovil npr. Jeremiju: „Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega naročja, sem te posvetil“.

   ….

   DRUŽINA V TOBITOVI KNJIGI

   O tej kratki, a zelo lepi knjigi želimo poudariti troje:
   1. pomen osebne in skupne molitve;
   2. posredovanje vere od očeta do otrok in blagoslov staršev;
   3. solidarnost do drugih.

   1. Prvi steber Tobitove družine je molitev. Knjiga na začetku predstavi dve zelo lepi molitvi glavnih oseb, ki ju doletijo težke preizkušnje: Tobita, ko je postal slep, in Sare, njegove bodoče snahe, ki je bila dana v zakon sedmim možem, vendar so vsi ti umrli že na samo poročno noč. Molitev enega in drugega bo Bog uslišal tekom dogajanja.
   V tej družini ima molitev bistveno vlogo, in še več kot to, saj se celotno družinsko življenje odvija pred Božjim obličjem, tako, da družina doživlja vsako situacijo v drži molitve: drže hvaležnosti Bogu za darove, ki jih prejema, ali intenzivne prošnje v preizkušnjah, bolezni in trpljenju.
   Družina predstavlja več oblik in trenutkov molitve: molitev posameznikov na začetku in na koncu knjige (Tob 3; 13), skupno molitev zakoncev pred poroko, ki je morda najbolj znana (Tob 8), in zahvalno molitev očeta Tobita s sinom Tobijem na koncu (Tob 12,22). Pomenljivo je, da ta družina ne »govori o Bogu«, ampak »govori neposredno Bogu« in mu v zaupanju odpira ves čas vse svoje potrebe. To je tudi prvo sporočilo knjige in hkrati prva spodbuda, ki velja še posebej za mlade družine.
   …..

   DRUŽINA V NOVI ZAVEZI

   Sveto pismo nam posreduje nekaj trenutkov iz življenja nazareške družine, polnih svetlobe sredi preizkušenj, saj te tudi sveti družini niso bile prizanešene.

   Nazareška družina je doživela stiske že ob Jezusovem rojstvu, ko niso mogli dobiti prenočišča, in kasneje so bili tudi preganjani. V njej se tudi danes lahko prepoznava vsak zakonski par, ki sprejme novo življenje, tudi sredi brezbrižnosti in pomanjkanja sočutja sveta. Tudi danes sredi novih ovir, pritiskov in zaprtosti človeške zgodovine družina, ki sprejme dar Božjega življenja, ve, da je Bog Oče na njeni strani in jo varuje.

   V Mariji in Jožefu, ki sta tri dni iskala Jezusa in ga našla v templju v Jeruzalemu, v njunih stiskah, se lahko prepoznavajo starši, ko opazujejo svojega otroka, so zanj zaskrbljeni in se zavedajo, da otrok nosi v sebi veliko skrivnost življenja, ki vedno znova presega vse njune predstave. Sveta družina nas uči, da postavimo v središče vzgoje skrivnost življenja, ki je sveto, in ki potrebuje vso ljubezen staršev, da bi ga spoštovali, negovali, pa tudi oblikovali in usmerjali k dobremu in k Bogu.
   V krščanskem zakonu vsaka družina zaradi učlovečenja Božjega Sina postaja ne le čudovita podoba Boga v svetu, ampak razodeva tudi, da je nekaj več, saj je v vsakem otroku, v vsaki materi, v vsakem možu prisoten Jezus sam. V družinskem življenju nas Bog Oče zaupa drug drugemu, da bi se najprej v družini učili ljubiti, dati prostor drugemu, manjšemu, mlajšemu, bolnemu. Družina nas uči, da se darujemo drug drugemu, žena možu, mož ženi, oba otrokom, da dajemo prvo mesto ljubezni, omogočamo, da drugi raste. To je lepota ljubezni.

   https://gibanjezazivljenje.si/teden-za-zivljenje-2014/druzina-v-sv-pismu/

   Odgovori
   • Miro says:

     27. oktobra, 2022 at 8:08

     MOLIMO ZA DRUŽINE, ZAKONCA, STARŠE, OTROKE

     Več molitev na: http://www.zupnija-smlednik.si/molitev-za-druine-zakonca-stara-otroke.html

     BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
4. janez says:

   26. oktobra, 2022 at 20:57

   Papež Frančišek: Bog odpušča pod pogojem, da tudi mi odpustimo
   Bog je velik. Žal sem jaz grešil
   »Odlomek iz Knjige preroka Daniela (glej Dan 3,25.34-43) nam pripoveduje o Azariju, ki je bil vržen v ogenj, ker ni hotel zatajiti Gospoda. A Azarija se ne pritožuje pred Bogom zaradi prejete kazni, ne graja ga in se ne sklicuje na njegovo zvestobo. Nadaljuje z izpovedovanjem Božje veličine in gre do izvora zla ter pravi: ‘Ti si nas vedno rešil, a žal smo grešili.’ Azarija obtoži sebe in svoje ljudstvo. Obtožba nas samih je prvi korak k odpuščanju: Obtožiti sami sebe je del krščanske modrosti. Ne obtožiti drugih. Sami sebe. Jaz sem grešil. In ko pristopimo k zakramentu pokore, imejmo v mislih tole: ‘Veliki Bog nam je dal mnogo stvari. A žal sem jaz grešil, jaz sem užalil Gospoda in prosim odrešenja.’

   Gospodu je všeč skrušeno srce
   Neka gospa je pri spovedi na dolgo govorila o grehih tašče, da bi na ta način opravičila samo sebe, dokler ji duhovnik ni rekel, da je dovolj in naj sedaj prizna še svoje grehe. To je Gospodu všeč, kajti Gospod sprejme skrušeno srce, kajti – kakor pri Azariju – ‘ni razočaranja za tiste, ki zaupajo vate’. Skrušeno srce, ki Gospodu pove resnico: ‘To sem storil, Gospod. Grešil sem zoper tebe.’ Gospod mu zapre usta, kakor oče svojemu izgubljenemu sinu, ne pusti mu govoriti. Njegova ljubezen ga prekrije. Vse odpusti.

   Bog odpušča pod pogojem, da odpustimo
   Naj nas ne bo sram povedati svojih grehov, kajti Gospod nas opravičuje, ne samo enkrat, ampak vselej. A obstaja pogoj. Božje odpuščanje pride v nas z vso močjo pod pogojem, da mi odpustimo drugim. In to ni lahko. Zamera si namreč naredi gnezdo v našem srcu in tako vedno ostaja grenkoba. Velikokrat nosimo s sabo seznam stvari, ki so nam bile storjene: ‘Ta mi je naredil to, storil mi je tisto, storil mi je tole …’

   Ne pustimo se vkleniti hudemu duhu sovraštva
   Ne pustimo se vkleniti hudemu duhu sovraštva, kajti sovraštvo zasužnjuje. To sta dve stvari, ki nam bosta pomagali razumeti pot odpuščanja: ‘Ti si velik Gospod, a žal sem grešil’ in ‘Ja, odpuščam ti, sedemdesetkrat sedemkrat, pod pogojem, da ti odpustiš drugim’.

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 6.3.2018)

   Odgovori
5. janez says:

   26. oktobra, 2022 at 20:41

   Papež Frančišek: Homilija: Božja Beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
   Božja beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
   »Spodbujeni smo, da odpremo srce za srečanje z Božjo besedo, ki nas naredi radostne. Pozorno poslušajmo Božjo besedo in ne dopustimo, da bi na eno uho prišla notri, na drugo pa šla ven. Današnje berilo je iz Nehemijeve knjige (glej Neh 8,1-4.5-6.7-12). Gre za zgodbo o srečanju Božjega ljudstva z Božjo besedo. To je zgodba o obnavljanju.

   Dan za srečanje z Gospodom
   Povezana je s širšim okvirjem, v katerem se odvija pripoved, in sicer z obnovo templja in vrnitvijo iz izgnanstva. Nehemija, namestnik, govori z duhovnikom in pismoukom Ezdro, da bi »ustoličil« Božjo besedo. Vse ljudstvo se je zbralo na trgu pred Vodnimi vrati. In duhovnik Ezdra je bral. »Odprl je knjigo pred očmi vsega ljudstva, ker je stal višje kakor vse ljudstvo; ko jo je odprl, je vse ljudstvo vstalo.« Leviti so razlagali postavo. Lepa stva! Mi smo navajeni imeti to knjigo, kar je Božja beseda, ampak smo, rekel bi, slabo navajeni, medtem ko je ljudstvo pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede, in zato, ko je videlo knjigo, je vstalo. Pomislite samo, da se stoletja kaj takega ni dogajalo. To je srečanje ljudstva z njegovim Bogom, srečanje ljudstva z Božjo Besedo.
   »Nehemija, ki je bil namestnik, Ezdra, duhovnik in pismouk, ter leviti, ki so učili ljudstvo, so rekli vsemu ljudstvu: ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’ Za nas je to nedelja. Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom, dan srečanja moje družine z Gospodom. Dan mojega srečanja z Gospodom. Je dan srečanja. ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’

   Kaj se zgodi v srcu, ko slišim Božjo besedo?
   Zato so Nehemija, Ezdra in leviti pozivali ljudstvo, naj ne žaluje in ne joče. Berilo danes namreč govori o tem, kako je vse ljudstvo jokalo, medtem ko je poslušalo Božjo besedo. Jokalo je zaradi ganjenosti, jokalo iz veselja.
   Ko mi slišimo Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh, Božja beseda pa pride na eno uho notri, na drugo pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj jaz storim za pripravo, da bi Beseda prispela v srce? In ko Beseda pride v srce, sta v njem jok veselja in praznovanje. Ne razume se praznovanja nedelje brez Božje besede, ne razume se. Potem jim je Nehemija dejal: ‘Pojdite in praznujte.’ In jim da lepe napotke za praznovanje. ‘Jejte tolste jedi in pijte sladke pijače in pošljite deleže tem, ki nimajo nič’, torej revnim. Revni so vedno ministranti na krščanskih praznovanjih, reveži! ‘Zakaj ta dan je svet našemu Gospodu. Ne bodite žalostni! Zakaj veselje v Gospodu je vaša moč.’.

   Božja beseda daje veselje. To je naša moč
   V žalosti torej ni naše moči: Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi, ko mislimo: ‘Pa saj to so sanje.’ In: ‘Ne morem verjeti vsej tej lepoti.’Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.«

   (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.10.2019)

   Povzetek sporočila papeža Frančiška: Kako poslušam Božjo besedo? Žalost ni naša moč. Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. ‘Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo. Da bi bili hvaležni, radostni in verjeli v Božje Usmiljenje in Dobroto ter pregnali žalost in dvom iz naših src.

   Odgovori
6. Miro says:

   26. oktobra, 2022 at 18:41

   ZA GOSPODA NI DOVOLJ, DA GA POZNAM, AMPAK DA SE TUDI TRUDIM Z VSEMI MOČMI ŽIVETI PO NJEM

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 13,22-30)

   Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli.

   Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹ Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo: ›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹

   Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+13%2C22-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Jezus hodi v Jeruzalem. Med potjo ga nekdo vpraša, ali bo veliko zveličanih. Jezus mu ne pove števila, ampak ga spomni na ozka vrata, kar pomeni trud, ki je potreben. Za Gospoda ni dovolj, da ga poznam, ampak da se tudi trudim z vsemi močmi živeti po njem. Gospod, reši me zmotnih gotovosti, saj hočeš le, da uresničim Očetovo voljo. Naj bom zvest v malem. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   26. oktobra, 2022 at 14:52

   O TEM, ZAKAJ JEZUS SKRIVA SVOJE VELIČASTVO

   NEKOČ JE SV. FAVSTINA KOWALSKA TAKOLE VPRAŠALA GOSPODA: »JEZUS, KAJ JE
   VZROK, DA TI SKRIVAŠ SVOJE VELIČASTVO, DA SI ZAPUSTIL NEBEŠKI PRESTOL IN
   PREBIVAŠ Z NAMI?

   Odgovor Usmiljenega Jezusa si lahko preberete v njenem Dnevniku (odlomek št. 576).
   Daj, Jezus, da bi se v moči Svetega Duha lahko približali tej veliki skrivnosti in hodili po
   poti svetosti.

   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   26. oktobra, 2022 at 12:58

   EVHARISTIČNA MISEL SVETNICE

   BOG JE TAKO LJUBIL SVET, DA MU JE DAL JEZUSA. DANES TAKO LJUBI SVET,
   DA MU DAJE VAS IN MENE, DA BI BILI NJEGOVA LJUBEZEN. (sv. Mati Terezija)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva!

   Priporočimo se sv. Materi Tereziji, naj nam pri Bogu izprosi tistega evharističnega duha,
   katerega je ta svetnica z veseljem izžarevala v svojem življenju in tako tudi dejansko ljubila,
   molila in delala v moči Svetega Duha!

   Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

   Odgovori
9. Miro says:

   26. oktobra, 2022 at 12:46

   Nadaljevanje članka o EVHARISTIJI (tretji del), Ángel García Ibáñez

   TRANSSUBSTANCIACIJA

   Resnična, stvarna in bistvena Kristusova navzočnost v evharistiji predpostavlja spremenjenje, ki je izredno, nadnaravno, edinstveno. Temelj takšnega spremenjenja je v samih Gospodovih besedah: »Vzemite, jejte, to je moje telo … Pijte iz njega vsi. To je namreč moja kri zaveze …« (Mt 26,26-28). Te besede se dejansko uresničijo samo, če kruh in vino prenehata biti kruh in vino ter se spremenita v Kristusovo telo in kri, kajti ni mogoče, da bi kakšna stvar bila istočasno dvoje: kruh in Kristusovo telo, vino in Kristusova kri.

   V zvezi s tem nas Katekizem katoliške Cerkve spominja: »Tridentinski koncil povzema katoliško vero in izjavlja: “Ker pa je naš Odrešenik Kristus o tem, kar je nudil pod podobo kruha, rekel, da je v resnici njegovo telo, zato je v božji Cerkvi vedno obstajalo prepričanje, katero ta sveti cerkveni zbor znova izraža: s posvečenjem kruha in vina se izvrši spremenjenje vsega bistva kruha v bistvo telesa našega Gospoda, Kristusa, in vsega bistva vina v bistvo njegove krvi. To spremenjenje je katoliška Cerkev primerno in v pravem pomenu imenovala spremenjenje bistva (transubstantiatio)”« (Katekizem, 1376). Vendar pa videz kruha in vina, oz. “evharističnih podob” ostane nespremenjen.

   Kljub temu, da čuti dejansko zaznajo videz kruha in vina, nam luč vere da spoznati, da se pod “tančico” evharističnih podob resnično nahaja bistvo Gospodovega telesa in krvi. Zaradi obstoja zakramentalne podobe kruha lahko trdimo, da je Kristusovo telo — vsa njegova oseba — resnično navzoča na oltarju, v ciboriju ali v tabernaklju.

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-21-evharistija-3/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    26. oktobra, 2022 at 7:59

    MOLIMO, DA BI GOSPOD POŽIVIL NAŠO VERO!

    Gospod Bog,
    prosimo te, poživi našo vero vate.
    Naše zaupanje vate ni nikoli dovolj veliko.
    Vedno ga moramo poživljati.
    V zaupni veri lahko izročamo
    svoje težave in probleme Tebi
    in tako dosežemo mir srca,
    ki ga moreš dati samo ti.
    Pomagaj nam,
    da bomo imeli popolno zaupanje,
    da nas ne podnevi ne ponoči
    in ne v »temni dolini«
    ne pustiš samih,
    da nas ne pozabiš ter nas
    ne boš nikoli zapustil.
    Radi bi ti pokazali
    svojo vero tako,
    da bi tebi izročili
    sami sebe in vse svoje.
    (Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori