Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. janez says:

    Papež Frančišek: Božje Usmiljenje in Tolažba žalostnih
    V starozavezni knjigi preroka Jeremija, 30. in 31. Poglavje, je Božje usmiljenje predstavljeno z vso svojo zmožnostjo spodbujanja in odpiranja žalostnih src za upanje. Bog nikoli ne zapusti človeka, ampak ga ljubi z neskončno ljubeznijo ter spreobrnjenemu srcu vedno poklanja tolažbo. Ob svetopisemski zgodbi izgnanega Izraela, ki se vrača v svojo domovino, se spomnimo na migrante današnjega časa, ki se pogosto znajdejo pred zaprtimi vrati in zaprtimi srci.

    Kje je Bog? Kako je mogoče tolikšno trpljenje?
    Jeremija se obrne na Izraelce v tuji deželi in jim napove vrnitev v domovino. Vrnitev je znamenje neskončne ljubezni Boga Očeta, ki ne zapušča svojih otrok, ampak zanje skrbi in jih rešuje. Izgnanstvo je bilo za Izrael uničujoča izkušnja. Vera se jim je zamajala, kajti v tuji deželi brez svetišča in bogočastja, potem ko so videli uničeno deželo, je bilo težko še naprej verovati v Gospodovo dobroto. Ob tem lahko pomislimo na Albanijo, ki je po mnogih preganjanjih in uničenju uspela vstati v svojem dostojanstvu in veri. Tudi mi lahko včasih živimo neko vrsto izgona, ko zaradi osamljenosti, trpljenja, smrti mislimo, da nas je Bog zavrgel. Koliko krat slišimo osebe, ki trpijo in se čutijo zapuščene, reči: Bog me je pozabil. Koliko naših bratov in sester v tem času zares živi težke razmere izgona, ko so daleč od svoje domovine, ko imajo pred očmi razvaline svojega doma, v srcu pa strah in bolečino ob izgubi dragih oseb. V teh primerih se nekdo lahko vpraša: Kje je Bog? Kako je mogoče, da se toliko trpljenja lahko zgrne na nedolžne moške, ženske in otroke? Ko migranti poskušajo stopiti na drugo stran, se jim zaprejo vrata. In ostanejo tam, na meji, ker so zaprta mnoga vrata in mnoga srca. Današnji migranti, ki trpijo brez hrane in ne morejo vstopiti v drugo državo, ne čutijo sprejema. Zelo rad slišim, kadar narodi in vlade odprejo srce in vrata.

    Bog ni odsoten. Bog je blizu. Bog je zvest
    Na to vprašanje nam daje odgovor prerok Jeremija. Izgnano ljudstvo se bo lahko vrnilo v svojo deželo in izkusilo Gospodovo usmiljenje. To je veliko oznanilo tolažbe: Bog ni odsoten, niti v današnjih dramatičnih razmerah. Bog je blizu in opravlja velika dela zveličanja za tistega, ki vanj zaupa. Ni treba podleči obupu, ampak še naprej biti prepričani, da dobro premaga zlo in da bo Gospod obrisal vsako solzo ter nas osvobodil vsakega strahu. Po Jeremiju Gospod takole spregovori svojemu ljudstvu: ‘Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti tako dolgo izkazujem dobroto. Spet te bom pozidal in boš pozidana, devica Izraelova! Spet se boš krasila s svojimi pavkami in nastopala v rajalnem plesu’ (Jer 31,3-4). Gospod je zvest in ne zapušča v obupu. Bog ljubi z neskončno ljubeznijo, ki je ne more zaustaviti niti greh. Zahvaljujoč Njemu se človekovo srce napolni z veseljem in tolažbo.

    Zmaga življenja nad smrtjo in blagoslova nad prekletstvom
    Prerok Jeremija, ko govori o tolažilnih sanjah vrnitve v domovino, takole nadaljuje: ‘Prišli bodo in vriskali na Sionski višini, žareli od veselja zaradi Gospodove dobrote: zaradi žita, novega vina in svežega olja, zaradi mlade drobnice in goveda. Njihovo življenje je kakor obilno namakan vrt, onemoglost se jih ne loti več’ (Jer 31,12).

    V veselju in hvaležnosti se bodo pregnanci vrnili na Sion, se po sveti gori povzpeli v Božjo hišo. Tako bodo lahko ponovno peli hvalnice in molili Gospoda, ki jih je osvobodil. Ta vrnitev v Jeruzalem in k njegovim dobrinam je opisana z glagolom, ki dobesedno pomeni ‘pritekati, teči’. Ljudstvo vidimo v paradoksalnem trenutku, ko kakor polna reka teče proti Sionski višini, se vzpenja proti vrhu gore. S to drzno podobo je izpostavljeno, kako veliko je Gospodovo usmiljenje.

    Zemlja, ki jo je ljudstvo moralo zapustiti, je postala plen sovražnikov in pusta. Sedaj pa ponovno oživi in se razcveti. Tudi sami pregnanci bodo kakor namakan vrt, kakor rodovitna zemlja. Izrael, ki ga Gospod ponovno pripelje v domovino, je priča zmage življenja nad smrtjo in blagoslova nad prekletstvom. Tako je ljudstvo okrepljeno in potolaženo od Boga. V domovini bodo prejeli življenje iz izvira, ki jih bo namakal zastonj.

    Največja tolažba se uresniči na veliko noč
    Na tej točki prerok naznani polnost veselja in v imenu Boga reče: ‘Njihovo žalovanje spremenim v veselje, po stiski jih potolažim in razveselim’ (Jer 31,13). Tudi psalmist pravi, da kadar se bodo vrnili v domovino, se bodo njihova usta napolnila s smehom, z zelo velikim veseljem. To je dar, ki ga Gospod želi pokloniti tudi nam s svojim odpuščanjem, ki spreobrača in spravlja. Prerok Jeremija nam vrnitev izgnancev predstavlja kakor simbol tolažbe, ki je dana spreobrnjenemu srcu. Gospod Jezus pa je s svoje strani prinesel dopolnitev tega prerokovega sporočila. Prava in radikalna vrnitev iz izgnanstva ter tolažilna luč po temni krizi vere, se uresniči na veliko noč s polnim in dokončnim doživetjem Božje ljubezni, usmiljene ljubezni, ki daje veselje, mir in večno življenje.«

    (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 16.3.2016)

  2. Miro says:

    PREPOZNAVANJE GREHA IN SPOKORJENJE

    BOŽJA BESEDA: ČE SVOJE GREHE PRIZNAVAMO, NAM JIH BO ODPUSTIL IN
    NAS OČISTIL VSE KRIVIČNOSTI, SAJ JE ZVEST IN PRAVIČEN. (1 Jn 1,9)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1222&t=5#Prepoznavanje+greha+in+spokorjenje

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MOLIMO: MOJ BOG, VERUJEM VATE, MOLIM TE, UPAM VATE IN TE
      LJUBIM NADVSE! PROSIM TE ODPUŠČANJA ZA TISTE, KI NE VERUJEJO,
      NE MOLIJO, NE UPAJO IN TE NE LJUBIJO.

      (fatimska molitev za odpuščanje)

      Fatimska Mati Božja, prosi za nas!

  3. janez says:

    POSLEDNJI BODO MED PRVIMI IN PRVI MED POSLEDNJIMI Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 20,1-16)

    Povabilo Gospoda se za vse ljudi vseskozi nadaljuje. Danes stopa na poti in vabi v svoj vinograd zastonjske ljubezni, vabi v nenehno občestvo z Njim, kjer je vse, kar je Njegovo, tudi naše. Bog odhaja na ulice in išče človeka, da bi ga ponovno poklical v Odnos s seboj. Išče ga zgodaj zjutraj, ob devetih, ob poldne, ob treh in ob petih popoldne. Simbolno to pomeni vedno! Bog od prvega padca naprej ni nehal klicati in iskati človeka, ki poseda na trgih in ulicah, izgubljen in brez Očeta. Človek od greha naprej ne ve več, kaj pomeni biti sin, ne ve, kaj pomeni “biti najet” oziroma poklican. Klic je tisti milostni trenutek, ki se zgodi, ko Gospod vstopi v življenje posameznika in ga povabi v odnos širšega občestva. Konkretno in neizbrisno se je to zgodilo pri krstu, ker se pa radi izgubljamo in odhajamo v staro, Bog sam ne odneha prihajati na naše poti in v naše misli, četudi so te daleč od Njegovih in klicati nazaj v lepoto novega. Delavci v vinogradu simbolno predstavljajo ljudi, ki so že vstopili v Kristusovo Telo. In vendar ne pomeni, da so tisti, ki so “znotraj” tudi zares spoznali Očeta. Zakaj bi sicer godrnjali?

    Ti delavci, ki jih gospodar v priliki prve najame, imajo držo starejšega sina iz druge Jezusove prilike. So v tem, kar je Očetovega in vendar ne prepoznajo Očeta. Zanje ostaja gospodar, oni pa tisti, ki si morajo ljubezen prislužiti in se izkazati. V taki logiki je še kako pomemben vsak denarij, še bolj pa je pomembno ali je so-služabnik prejel več kakor jaz. Misel starega človeka, ki je daleč pod mislijo Boga, kakor beremo v prvem berilu. In Oče vnovič na zadnjih in izgubljenih, ki so najdlje posedali brez Očeta, pokaže, da je logika Ljubezni drugačna. On namreč hodi in kliče. In kdorkoli vstopi, vstopi v njegovo polnost, kjer si ni potrebno kupovati, ampak le sprejeti držo obdarovanih sinov in hčera.

    Ponovno nekaj, kar sodobnega človeka vznemirja, saj v tem ni štetja, ampak le veselje nad lastno obdarovanostjo, posledično pa tudi nad obdarovanostjo tistega, ki ga ta Ljubezen najde. Četudi šele ob “koncu dneva”. Kjer Nekdo daje, ni več prvega in zadnjega, ampak je samo obdarovani. Še več, prvi je ravno tisti, ki uspe dati sebe nazaj, na zadnje mesto in tako pripravi prostor milosti, ki je ne gre prehitevati ali celo ukazovati. Prvo in zadnje mesto v Božji misli tako vedno sovpadata. Pavel pravi: “Življenje je zame Kristus.” Ko človek to okusi, se preprosto hoče manjšati, da bi On rastel (prim. Jn 3,30). Nenazadnje pa je tudi pomembno izpostaviti dejstvo, da Gospod spoštuje čas čakanja in iskanja. Tisto celodnevno posedanje v odsotnosti Očeta, tisto dolgo in mučno čakanje, ko človek ne ve, kam spada in kje je njegovo mesto, Gospod ovrednoti tako zelo, da ga izenači s tistimi, ki so cel dan smeli delati v Njegovem vinogradu. Obojni so namreč prenašali težo dneva in vročino, tisti “zadnji” morda težjo kakor “najdeni”.

    Zato bodo poslednji prvi in prvi poslednji. Vsakemu od nas je potrebno nenehno spreobračanje iz logike naših misli in naših poti posameznika, ki rešuje sebe, v logiko Boga, njegovih misli in poti, ki vedno rešujejo drugega in zato vključujejo daritev sebe. Tu pa odpade štetje in kupovanje naklonjenosti, ostane pa polnost veselja nad Očetovim zagotovilom ljubezni: “Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.”(Lk 15, 31). Če se tega zavemo, se lahko tudi mi, skupaj z Očetom v polnosti veselimo vsega, kar milost dela v življenju drugega: “Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden” (Lk 15, 31).

    Na Tvojo Besedo, avtorica prispevka Anja Kastelic

    Addendum:
    Ko razmišljamo o raznih zadevah in se odločamo po človeški pameti, nas Jezusovi Nauki iz Evangelija vedno znova in znova presenetijo in obogatijo. Kristusov nauk pa korenini že v starozavezni tradiciji, ki je veličino človeka dojemala skozi njegovo ponižnost in krokost.

    Po Evangelistu Luku imamo primer ponižnega ponosa, ki sije kot nazoren primer tudi iz drže Gospoda Jezusa Kristusa na sobotni gostiji pri nekem farizeju, velikašu z vrha tedanje družbene lestvice v Palestini, kot je opisan v Evangeliju po Luku (Lk 14,1-14). Osupel nad komolčarstvom gostov, ki so si vsi izbirali prve sedeže, Kristus spregovori o popolnoma drugačni logiki: o izbiranju zadnjih sedežev na gostiji. Ni želel podati lekcije o bontonu ali spodobnih manirah obnašanja v družbi, marveč je razodel silovito novost o veličini ponižnosti. Evangelist Luka je namreč zapisal: »Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.« (Lk 14,11)

    »Čim večji si, tem bolj bodi ponižen, potem boš našel milost pri Gospodu.« (Sir 3,18)
    Podobe borbe veljakov in odrinjenih navadnih ljudi za prva mesta na gostiji pri farizeju si nam tudi danes ni prav težko predstavljati. Dovolj je odpreti kakšno spletno stran s političnimi (in drugimi novicami), prelistati časnik, poslušati in gledati ljudi ali se ozreti naokoli. Ponižnost je po drugi strani pogostoma veliko težje zaznati. A zato iz nje sije toliko večja veličina. Evangelist Luka je tudi zapisal: »Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke.« (Lk 1,52) Zadnjo Besedo in Odločitev pa ima vedno Bog, ne mi grešni ljudje, ki je Dober in Pravičen! In Živimo Ponižno, Pravično in razveseljujmo ljudi z Usmiljenjem in Dobroto, kakor nas Uči Bog ter dajmo zgled drug drugemu.

  4. Miro says:

    MOLITEV ZA SPREOBRNJENJE (Operando)

    Piše: Silva Volčič

    Jezus, ko opazujem svet in vse, kar smo v zadnjih letih zadali Tvojemu stvarstvu, tudi Tvojim najmanjšim, me razžalosti in navdajo me dvomi, ali je sploh mogoče kar koli spremeniti.

    A hkrati me napolni s tolikšno željo, da spremenim svoj pogled in odnos do trenutne situacije – do narave, do potrošništva, ljudi, ki trpijo posledice, in do tega, kar uporabljam vsak dan.

    Gospod, daj mi moč, da se zazrem in pogledam to stvarnost s Tvojimi očmi resnice. Tudi če bo bolelo, tudi če bom začasno še bolj žalostna in nemočna, tudi če se bom morala odpovedati stvarem in svojim navadam, ki povzročajo rane drugim in Tvojemu stvarstvu.

    O molitvi za spreobrnjenje več na: https://operando.org/molitev-za-spreobrnjenje/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  5. Miro says:

    Nadaljevanje članka o pokori (prvi del), Antonio Miralles

    NOTRANJA POKORA

    Spreobrnjenje se začne v naši notranjosti; kajti če bi bilo omejeno le na zunanji videz, to ne bi bilo resnično spreobrnjenje. Človek se lahko grehu, ki je žalitev Boga, upre edino z dejanjem, ki je resnično dobro, z dejanjem kreposti, s katerim se pokesa vsega, v čemer je nasprotoval božji volji, in si aktivno prizadeva odstraniti ta nered skupaj z vsemi njegovimi posledicami. V tem sestoji krepost, ki jo imenujemo pokora.

    »Notranja pokora je korenita preusmeritev vsega življenja, vrnitev, spreobrnjenje k Bogu z vsem svojim srcem, prenehanje greha, mrzitev zla, z odklanjanjem zlih dejanj, ki smo jih storili. Hkrati vsebuje željo in odločnost, da spremenimo življenje z upanjem na božje usmiljenje in zaupanjem v pomoč njegove milosti« (Katekizem, 1431).

    Pokora ni zgolj človeško dejanje, nekakšna notranja prilagoditev kot sad močnega samoobvladanja, ki bi vključevala vse zmožnosti spoznanja samega sebe in vrsto energičnih odločitev. »Spreobrnjenje je predvsem delo božje milosti, ki stori, da se naša srca vrnejo k Bogu: “Obrni nas, Gospod, k sebi, in se spreobrnemo!” (Žal 5,21). Bog nam daje moč, da znova začnemo« (Katekizem, 1432).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-22-pokora-1/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    SPREJETI BOŽJO VOLJO!
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    DANAŠNJI ČLOVEK POGOSTO GOVORI: “NI BOŽJA VOLJA, DA LJUDJE STRADAJO ALI SO PREGANJANI, DA SO VOJNE ipd.

    Ne, ni Božja volja, da se ljudje borijo drug proti drugemu.

    KER PA OBSTAJAJO TUDI HUDOBNI LJUDJE, KI KLJUB BOŽJI VOLJI SOVRAŽIJO IN UBIJAJO SVOJE BLJIŽNJE, BOG DOVOLJUJE. DA JE TUDI TO V NJEGOVEM NAČRTU.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

    POTREBNO JE RAZLIKOVATI SAMO DEJANJE NEKOGA, KI TE napr. OBREKUJE IN TAKO DELA PROTI BOŽJI VOLJI, OD SITUACIJE, KI NASTANE KOT POSLEDICA TEGA DELOVANJA IN KI JE BOG NE ŽELI.

    BOG NE ŽELI TEH POSLEDIC, A JE ŽE OD NEKDAJ RAČUNAL Z NJIMI V TVOJEM ŽIVLJENJU.

    BOG ŽELI, DA TI RASTEŠ RAVNO PREKO TEH TEŽKIH IN GROZNIH RAZMER, KI JIH POVZROČAJO DRUGI.

    SPOMNIMO SE SAMO JEZUSA. OČE NI ŽELEL, DA LJUDJE UBIJEJO NJEGOVEGA SINA, NITI NI SPODBUJAL LJUDI K TEMU. HOTEL JE, DA BO JEZUS PROSTOVOLJNA ŽRTEV ZA ČLOVEŠKO HUDOBIJO. HOTEL JE, DA SE JEZUS SAM PUSTI UBITI.

    JEZUS NI REKEL, KOT POGOSTO SLIŠIMO V NAŠEM ČASU.: ” TO NI BOŽJA VOLJA.”

    JEZUS JE REKEL:”ABA, OČE, TEBI JE VSE MOGOČE. VZEMI TA KELIH OD MENE, VENDAR NE, KAKOR JAZ HOČEM, AMPAK KAKOR TI (Mr 14,36).

    TEŽKO NAM JE PREPOZNATI NEKAJ KOT KELIH, KI NAM GA PONUJA OČE, KER JE VELIK DEL VSEBINE TEGA KELIHA
    GRENAK IN POGOSTO PRIHAJA OD LJUDI, KI SO NAM BLIZU.

    VENDAR NAS OČE PROSI, DA POPIJEMO TO GRENKOBO. TO VELJA ZA JEZUSA IN VELJA TUDI ZA NAS. (Iz knjige-Moje življenje je v tvojih rokah, napisal Wilfrid Stinissen).
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    O tem sem ž večkrat pisala iz te knjige. Če kdo želi podrobno proučiti Božjo voljo, naj prebere omenjeno knjigo.

    Treba je sprejeti, da je kelih res grenak, da ga moramo piti, ko nam ga ponuja Oče.

    Pri Bogu ni nič slučajno, tudi vojne ne.

    ČLOVEŠKA HUDOBIJA JE VELIKA. IN TUDI GOSPOD DOVOLJUJE GRENKI KELIH ČLOVEKU, DA RASTE V VERI.

    SVETA MARIJA JE POVEDALA TREM PASTIRCEM V FATIMI, NAJ DELAJO POKORO, MOLITVE, SKRATKA ŽRTVE, KAJTI ČE SE BODO LJUDJE OBRNINILI NA POT SPREOBRNENJA IN SLUŽILI BOGU, NE BO DRUGE SVETOVNE VOJNE.

    KER NISO V CELOTI IZPOLNILI NAROČILO IN UBOGALI SVETO MARIJO, JE BOG DOPUSTIL II. VSETOVNO VOJNO, TO JE BILA KAZEN ZA GREHE ČLOVEŠTVA.

  7. Hvala says:

    BOŽJA VOLJA!
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Velikokrat pišemo o BOŽJI VOLJI!

    BOG NAM GOVORI OD ZUNAJ IN ZNOTRAJ.

    SPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE OD ZUNAJ JE PREKO SVETEGA PISMA, KI VSEBUJE BOŽJO BESEDO. Brez proučevanja Božje besede in prenašanja v življenje, ni možno govoriti DA ČLOVEK IZPOLNJUJE BOŽJO VOLJO.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
    VSAK ČLOVEK MORA SLEDITI SVOJI VESTI. KRŠČANSKA VEST SE MORA OBLIKOVATI IN UČITI IZ SVETEGA PISMA IN IZ CERKVE.
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    ZA KRISTJANA JE CERKEV MATI IN UČITELJICA, OMOGOČA MU DA SE VZGAJA IN OBLIKUJE.

    Za vsem tem stoji sam JEZUS.

    Tako je rekel:

    Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo. Bog miru, ki je od mrtvih privedel našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze véliki pastir ovc, 21 naj vas izpopolni v vsem dobrem, da boste izpolnili njegovo voljo. Kar mu je po volji, naj v nas uresniči po Jezusu Kristusu, ki mu bodi slava na veke vekov. Amen! ( Heb 13).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Heb+13&id0=1&pos=0&set=6&l=sl

    JEZUS NAJ NAS IZPOLNI V VSEM DA BOMO IZPOLNILI NJEGOVO VOLJO, piše v pismu Hebrejcem.

    JEZUSU SE JE POTREBNO IZROČITI, POTEM NI BOJAZNI, KAJ BOMO DELALI IN KAJ NE, ČE BOMO POSLUŠALI NJEGA, BOMO IZPOLNJEVALI NJEGOVO VOLJO.

    Človek, ki se ne izroči popolnoma Gospodu, da ga On preoblikuje in naredi iz njega “NOVEGA ČLOVEKA”, ne more izpolnjevati Njegove volje. ČLOVEK SE MORA POPOLNOMA PODREDITI GOSPODU, to nam mora biti za vselej jasno! SEVEDA, ČE ČLOVEK PROSTOVOLNJO TO ŽELI.

    BOG NAVZVEN GOVORI PREKO OKOLIŠČIN IN PREKO NAŠIH VSAKODNEVNIH DOLŽNOSTI.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    TREBA JE POSLUŠATI BOŽJI GLAS, KI PRIHAJA OD ZNOTRAJ.
    ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

    Pustimo se voditi Duhu, ki je v nas.

    KAKO VEMO, KAJ BOG ŽELI? VEMO TAKO-DA MORAMO ISKATI KAJ PRAVI SRCE IN GA POSLUŠATI.

    SRCE JE RAZLAGALEC BOŽJE VOLJE V VSEH ŽIVLJENSKIH SITUACIJAH.

    Ker se Bog želi razodeti vsakemu , ustvarja človeka tako, da bo sposoben prejeti Njegovo razodetje.

    ČLOVEK NE MORE PREDATI SVOJEGA ŽIVLJENJA V BOŽJE ROKE DA BI PROSIL IN GOVORIL BOGU DA SE BOŽJA VOLJA URESNIČI TOČNO TAKO IN SAMO V ENI IZBIRI.

    EN DEL URESNIČITVE BOŽJE VOLJE PRI SEBI V SVOJEM ŽIVLJENJU BI DOVOLILI BOGU, DRUGI DEL PA NE. TO NE GRE.

    VČASIH ČLOVEK NE DOBI JASNEGA ODGOVORA OD BOGA, KER BOGA NE SMEMO NIKOLI ZAPUŠČATI. VSE MU IZROČITI, PUSTITI DA DELUJE, NIKOLI GA NE ZAPUŠČATI.

    TO PA TUDI VEČINA KRISTJANOV NE ZMORE, OZ. NE DOVOLI, OZ. IMA STRAH.

    Poanta življenja kristjana ni, da vidi rešitve načrtov vnaprej, oz. da hoče vse imeti pod kontrolo in načrtovati. POANTA JE, DA SVOJE ŽIVLJENJE IN VSE KAR POSEDUJE IN IMA , VSE BOGU IZROČI, DA GA BOG PREOBLIKUJE, SKRBI TUDI ZA NJEGOVO DELO IN STANOVANJE, OTROKE itd… IN PRIPRAVI ŽE ZA ŽIVLJENJE TUKAJ, KI BO IMELO POSLEDICE ZA VEČNO ŽIVLJENJE.

    NEKATERI NE RAZUMEJO, DA SE NE DA IZPOLNJEVATI BOŽJE VOLJE IN IZPOLNITI CELOTEN NAČRT BOGA, KI GA IMA S ČLOVEKOM, ČE NI IZROČITVE ŽIVLJENJA BOGU, DA ON V CELOTI VODI BARKO ŽIVLJENJA.

    JEZUS želi, da se popolnoma naslonimo na Njega, da ne vidimo rešitve za naprej, ampak da zaupamo Njemu. KDO BO PA UPAL IN ZAUPAL ČE BO VIDEL VSE REŠITVE IN DA BO VSE ZMNANO VNAPREJ itd..

    VERA JE, DA NE VIDIŠ NIČESAR, PA VERUJEŠ BOGU, DA TE PELJE KORAK ZA KORAKOM.

    VERA JE UPANJE IN ZAGOTOVILO STVARI, KI JIH NE VIDIMO. DANAŠNJI ČLOVEK HOČE VSE NAČRTOVATI, VIDETI, OTIPATI IN SE ZANAŠA NA ČLOVEŠKO MOČ.

    To pa ni vera.

    BOG JE USTVARIL ČLOVEKA KOT UNIKAT. VSAK JE DRUGAČEN, ZATO IMA Z VSAKIM ČLOVEKOM POSEBEN NAČRT, ZATO MORA VSAK POSAMEZNIK MOLITI, DA MU BOG POKAŽE SVOJO BOŽJO VOLJO ZA NJEGA.

    KER NISMO KOPIJE JE ZA VSAKEGA ČLOVEKA DRUGAČNA BOŽJA VOLJA.

    BOŽJA VOLJA ZA MENE NI TAKŠNA KOT JE BOŽJA VOLJA naprimer ZA MOJO SOSEDO.

    VELIKA NEVARNOST ZA KRISTJANA JE, DA NA LASTNO ROKO POSKUŠA NAREDITI VELIKE STVARI.

    ČLOVEK SE MORA DATI NA VOLJO ŠE NEPOZNANI BOŽJI VOLJI.

    ČLOVEK MORA ŽIVETI V POPOLNI SVOBODI DUHA.

    SAMO BOG LAHKO PREOBLIKUJE ČLOVEKA IN GA NA NOVO NAREDI; NAREDI MU NOVO SRCE IN VDAHNE SVOJEGA SVETEGA DUHA.

    Ne gre drugače. Vse ostalo je človeška miselnost, ne pa BOŽJA! Zato tudi večina kristjanov ne more izpolnjevati Božje volje po zamisli Boga.

    BOG JE REKEL PO PREROKU EZEKIELU:

    Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. 27 Svojega duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali. 28 Prebivali boste v deželi, ki sem jo dal vašim očetom, in boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog (Ezk 36,26-28).

    LJUBITI JEZUSA POMENI, DA SE POPOLNOMA PREDAMO!

  8. Miro says:

    PRI 20 LETIH PRISTALA V KOMI IN V SVETLOBNEM TUNELU SREČALA PATRA PIJA IN JANEZA PAVLA II. (Aleteia)

    ZDRAVNIKI SO MENILI, DA JE NJENEGA ŽIVLJENJA KONEC: NE BO PREŽIVELA ALI PA BO OSTALA V VEGETATIVNEM STANJU. VENDAR SE JE MONICA ZBUDILA, POČUTILA SE JE DOBRO IN SPREGOVORILA O SVOJEM IZJEMNEM OBSMRTNEM DOŽIVETJU

    Monica Petralia je pri 20 letih pristala v komi. Leta 2013 je v televizijski oddaji spregovorila o svojem obsmrtnem doživetju.

    PRIČEVANJE MONICE PETRALIA

    Bil je zabaven in brezskrben sobotni večer kot mnogi drugi, Monica je šla s prijatelji na večerjo v picerijo. Kot običajno je naročila pico z gobami in pršutom, a čez tri ure …

    “(…) komaj sem jo prebavila, nisem več mogla dihati, dušilo me je, jezik se mi je zvrnil nazaj, pomodrela sem (…), nikoli prej nisem imela astmatične reakcije, (…) vedno sem jedla vse (…), padla sem v nezavest.”

    PO ZAUŽITJU PICE JE PADLA V KOMO

    Prijatelji so jo nemudoma odpeljali v 50 kilometrov oddaljeno urgenco. Monica je bila v obupnem stanju: zdravniki niso vedeli, kaj naj storijo, nato so ugotovili, da je imela alergično reakcijo. Postala je alergična na nekatera običajna živila. Tisti večer je alergično reakcijo sprožil paradižnik.

    “Znašla sem se v hiperkapnični komi, kar pomeni, da ni bilo več izmenjave kisika in ogljikovega dioksida (…). Možnosti preživetja so bile nične. Zdravniki so celo rekli, da bom, če bom preživela, ostala v vegetativnem stanju.”

    V KOMI JE IZKUSILA OBSMRTNO DOŽIVETJE

    Monica je imela v času kome, ki je trajala tri dni, obsmrtno doživetje, ki je bilo hkrati dramatično in čudovito:

    “Bila sem neodzivna, vendar sem slišala vse, kar so govorili zdravniki. Slišala sem zdravnika, ki je govoril: ‘Izklopi naprave,’ ‘Ne, ohranimo jo še pri življenju.’ Videla in slišala sem vse in doživela sem čudovit svetlobni tunel. Popolnoma sem izstopila iz svojega telesa, videla sem zdravnike, kako so se trudili, da bi me rešili, jaz pa sem bila nad svojim telesom, nisem čutila telesne bolečine, videla sem vse in s prsti sem dajala znak, da je vse v redu.”

    V SVETLOBNEM TUNELU VIDELA PATRA PIJA IN JANEZA PAVLA II.

    Potem jo je obdala bleščeča luč, obšel jo je občutek neverjetnega miru in blagostanja, ki ga ni še nikoli doživela:

    “Videla sem čudovit svetlobni tunel, s čudovitimi barvami, čudovitimi melodijami (…), ki jih ne moreš doživeti niti ob najlepšem sončnem zahodu na tem svetu. Tam sem se počutila dobro, nisem zaznavala bolečine, niti sojenja (…), bilo je prelepo. Okrog mene so prihajale čudovite osebe, normalno oblečene, ki so se mi smehljale in me sprejemale.”

    Med temi osebami je Monica prepoznala patra Pija in papeža Janeza Pavla II.

    ZDRAVNIKI SVOJCEM NISO DAJALI UPANJA, A MONICA SE JE PREBUDILA IZ KOME

    Primarij na oddelku za reanimacijo je presodil, da je z Moniko konec, da zanjo ni več upanja, če pa si bo opomogla, bo živela v vegetativnem stanju:

    “Zdravniki so rekli, da ne bom več prišla k sebi, moja sestra pa je v čakalnici zame molila k Materi Božji, videla je njeno podobo, odeto v tančico, in jo prosila, če lahko še nekaj časa živim na tem svetu.”

    ŠTIRIDESET DNI OKREVANJA IN ŽELJA, DA BI POMAGALA DRUGIM

    V kratkem se je Monica prebudila iz kome in to brez nepopravljivih okvar na možganih. Njeno okrevanje je trajalo štirideset dni. To je bilo dolgo, zahtevno obdobje, a v tisti puščavi jo je Bog navdihnil z željo, da bi stala ob strani bolnim prav v bolnišnici, kjer so jo zdravili:

    “Počasi sem začutila, da je to moja pot, verjetno mi je Gospod želel poslati močan pretres, da bi me znova postavil na pravo pot. (…) Bilo je, kot da bi mi neki glas rekel: ‘Jaz sem te spet poklical v življenje, a zdaj moraš ti služiti meni prek svojih bratov, ki so najbolj potrebni pomoči.’”

    MONICA JE NAPISALA PISMO JANEZU PAVLU II., KI GA JE SREČALA MED OBSMRTNIM DOŽIVETJEM

    Tako je Monica veliko let delala kot negovalka in pomagala bolnikom prav na oddelku, kjer je bila tudi sama hospitalizirana.

    Kmalu potem, ko si je opomogla, je z dušo, polno hvaležnosti, na roko napisala pismo papežu Janezu Pavlu II., ki ji je odgovoril, čeprav tega ni pričakovala. Prejeti apostolski blagoslov svetega očeta je neizmerna sreča, dragocen dar, ki ga ne bo nikoli pozabila.

    “Želim si, da bi mi Sveti Duh vedno dal nasmeh in moč, da bom ljudem (…), ki so v slabšem položaju kot jaz, lahko rekla: ‘Pogumno, ne boj se tega zemeljskega življenja, tu smo le prehodno, končni cilj je Bog.’”

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/11/01/pri-20-letih-pristala-v-komi-in-v-svetlobnem-tunelu-srecala-patra-pija-in-janeza-pavla-ii/

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    POKORA (prvi del)

    Piše: Antonio Miralles

    KRISTUS JE POSTAVIL ZAKRAMENT POKORE IN NAM DAL NOVO PRILOŽNOST, DA SE SPREOBRNEMO IN DA PO KRSTU ZNOVA PRIDOBIMO MILOST OPRAVIČENJA.

    BOJ KRŠČENIH PROTI GREHU – POTREBA PO SPREOBRNJENJU

    Kljub temu, da krst izbriše vse grehe, da nas povzdigne v božje otroke in nas pripravi na prejem božjega daru nebeške slave, pa smo vseeno v tem življenju še vedno izpostavljeni temu, da zapademo v greh; nihče ni izključen iz tega, da se mora proti njemu boriti, in padci so pogosti. Jezus nas je naučil moliti očenaš: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom,« in to ne le kdaj pa kdaj, ampak vsak dan, zelo pogosto. Apostol Janez tudi pravi: »Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas« (1 Jn 1,8). Kristjane iz prvih časov v Korintu pa je sv. Pavel spodbujal: »Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom« (2 Kor 5,20).

    Tako torej Jezusov klic k spreobrnjenju: »Čas se je dopolnil in božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15), ni namenjen le tistim, ki ga še ne poznajo, temveč vsem krščanskim vernikom, ki se morajo ravno tako spreobrniti in poživiti svojo vero. »To drugo spreobrnjenje je neprenehna naloga za vso Cerkev« (Katekizem, 1428).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-22-pokora-1/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  10. janez says:

    KRISTJAN, kljub trpljenju in preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti Odrešenja k Njemu

    Če čutiš, da je Tvoje Srce polno skrbi in tesnobe, da si zbolel in imaš bolečine,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj biti prijazen ter bodrilen s sočlovekom v stiski.
    Če čutiš, da izgubljaš elan in pogum zaradi lastnih težav in problemov ,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj opogumiti druge, ki so malodušni in otopeli.
    Če čutiš, da je zanos Tvoje Vere v Boga nekoliko omagal,
    kljub temu zmoli k Bogu za navdih in poskušaj z zgledom in modro strpno in bodrilno besedo
    okrepiti Vero v Boga svojega bližnjega, ki je v krizi omagal in pomagal boš tudi sebi.
    Če začutiš in zaslutiš , da se v Tebi nabira neka nestrpna hudobija,
    kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj ostati miren in dober in priskoči drugemu v stiski na pomoč.
    Če te obhaja skušnjava in neodločnost, da bi kar odnehal v boju za obstanek in boljši jutri,
    kljub temu zmoli k Bogu in vztrajaj pri graditvi boljšega sveta, saj te tvoj bližnji potrebuje.
    Če te usoda in trpljenje pritisneta k tlom in poskušata zasužnjiti,
    kljub temu zmoli k Bogu in ne zamudi priložnosti za nov začetek in duhovno prenovo sebe in drugih
    ter se ozri v Nebo k Njemu, ki ti bo pomagal in stal ob strani,
    ker moliš, delaš in vztrajaš na Poti k Njemu.
    Ali morda veš, kakšen bi bil ta Svet brez Tebe in
    drugih dobrih, ljubeznivih in usmiljenih ter sočutnih ljudi,
    kjer bi prevladoval denar, egoizem, materializem in hudobija nestrpnosti ter izkoriščanja drugih?
    To bi bil svet Mamona in Hudobije, kjer ne bi bilo prostora za vero in Boga.
    Zato vztrajaj in kljub trpljenju ter vsem preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti k Njemu.
    Bolezen koronavirusa se širi v svetu in pri nas in ljudje obolevajo in umirajo.
    Sebičnost nas ne bo rešila ampak medsebojna pomoč, solidarnost, pomoč in služenje drugim,
    spokorna molitev za odpuščanje k Bogu, molitev k Bogu Rešitev in Odrešitev z obljubo za našo spreobrnitev.
    In Bog bo blagoslovil Tebe, Tvoje delo, Tvojo Dobroto, Tvojo Strpnost
    in vse napore da se poboljšamo, za boljši svet in rešitev naših preizkušenj zaradi bolezni in koronavirusa.
    Odslej se bom trudil, da bom boljši človek in boljši kristjan,
    da bom bolj dober človek, bolj usmiljen, da bom pomagal drugim in jim služil v bratski ljubezni,
    da bom umiril svoj delovni tempo in ne bom več nekam hitel,
    da bom potrpežljiv sam s Seboj in z drugimi ter da ne bom nervozen ampak miren,
    če mi delo in opravki ter hišna popravila ne bodo šla gladko od rok.
    Sprijaznil se bom z vsakdanjimi neuspehi, drobnimi in velikimi tako,
    da mi ne bodo vzeli dobre volje in ne bodo skalili dobre volje in veselja.
    Tako bom ostal miren in strpen, poln radosti in čudenja za vse stvari okoli nas,
    da bom v srcu ohranil radost in hrepenenje ter svetlobo vsakega dne, ki pride
    in bom vse to rad delil z vsemi okrog sebe.
    Brez razlik in izgovorov, vedno in takoj.
    In vsak dan bom naredil nekaj dobrega zase in za druge ter molil k Bogu
    in se prenovil kot Človek in kot Kristjan.
    Prosim za boljši jutri in za boljši svet brez hudobije in egoizma,
    vendar polnega Dobrote in Ljubezni med ljudmi, ki bodo podobni Tebi Jezus. Amen

    Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja , kapucini 1995.

    Z Vero v Njega pa sem preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. Molim in preberem Božjo Besedo v Svetem Pismu in prosim ter iščem, kaj je zame Božja Volja in kaj je prav da storim, da bo Bogu po Volji. Iščem Božji nauk, vodstvo in navdih, da delam kar je prav v Božjih Očeh. Prosim Boga za odpustitev mojih in naših grehov in rešitev vseh naših preizkušenj, da bomo rešeni koronavirusa po Božji Milosti. H komu pa naj gremo Jezus, Ti imaš Besede Večnega Življenja in vse kar obstaja bo prešlo, le Tvoje Besede in Nauki ne bodo nikoli prešli. Prosim pomagaj nam, da bomo s Tvojo Milostjo in Vodstvom hodili po Poti Odrešenja k Tebi in da ne bomo nikoli zašli na stranpoti. Naj nas vse preizkušnje in problemi okrepijo in nas prekalijo in utrdijo v Veri, da bomo stanovitno vztrajali na Poti k Jezusu.

    Jakob pravi: »Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost.« (Jak 1,2-3)

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja