Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    SV. FAVSTINA KOWALSKA O TEM, KAJ SE ZGODI, KO SE RESNIČNO PONIŽNA OSEBA
    POGLOBI V BREZNO SVOJE REVŠČINE

    Ko človek spozna, da je sam na sebi nič in sama revščina … O tem več v Dnevniku sv. Favstine
    (glej odlomek št. 593).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    USTANOVITELJICA MISIJONSKE DRUŽBE, KI JE Z DROBNIMI VSAKODNEVNIMI DEJANJI SPREMINJALA SVET (Aleteia)

    PAULINE-MARIE JARICOT JE ZASLUŽNA ZA NAJSTAREJŠO IZMED PAPEŠKIH MISIJONSKIH DRUŽB

    Laikinja Pauline-Marie Jaricot je bila prepričana, da lahko s skupno molitvijo in še tako majhnim dobrim delom po vsem svetu delimo Božjo ljubezen. Njeno življenje bodo otroci spoznavali tudi prek letošnjega adventnega koledarja, ki ga pripravlja Misijonsko središče Slovenije.

    Rodila se je leta 1799 kot najmlajši otrok v premožni francoski družini s sedmimi otroki. Njen oče je bil lastnik tovarne za pridelavo svile. Takratna družba je bila zaznamovana s francosko revolucijo, odraščala je v bogastvu in visoki družbi.

    PRI 17 SE JE POSVETILA BOGU

    Po hudem padcu, ki je vplival na njeno gibanje in govor, in materini smrti se je pri 17 letih odločila, da se bo posvetila Bogu in naredila zaobljubo čistosti. Posvečala se je skrbi za najranljivejše. Vsak dan je delala z revnimi ljudmi in v bolnišnici spremljala umirajoče.

    V letih 1819 in 1820 se je v polnosti posvetila pomoči misijonarjem. Po zaslugi svojega brata Philéasa, ki se je pripravljal za misijonarja na Kitajskem, se je seznanila s potrebami v misijonih. Med sorodniki in prijatelji je začela s t. i. akcijo Paulininih penijev. Njen načrt je bil oblikovati skupine po 10 ljudi, pri čemer bi vsak posameznik oblikoval drugo skupino po 10 udeležencev in tako naprej, vsak od njih pa bi na teden prispeval en peni za potrebe misijonov.

    Iz teh začetkov se je pozneje oblikovala Družba za širjenje vere, ki je bila uradno ustanovljena 3. maja 1822 v Lyonu. Pauline-Marie je imela takrat le 23 let.

    Stoletje pozneje, 3. maja 1922, je papež Pij XI. združenju podelil papeški naziv. Osrednjo pisarno so prenesli v Rim, da bi tesneje sodelovali s Kongregacijo za evangelizacijo ljudstva pri pospeševanju misijonskega dela.

    ŽIVI ROŽNI VENEC

    Približno leto pozneje po ustanovitvi Družbe je oblikovala še eno združenje in ga poimenovala Živi rožni venec. Temelji na ideji, da se skupina posameznikov zaveže, da bo vsak od njih vsak dan zmolil desetko rožnega venca, skupaj pa bodo tako vsak dan zmolili vse dele rožnega venca. Združenje danes podpira okoli 11 milijonov podpornikov po vsem svetu.

    Bila je tudi misijonarka v svoji okolici. Okoli leta 1845 je kupila neko tovarno, vključno z zgradbo ob njej, in tako priskrbela stanovanja delavcem in njihovim družinam. Želela je prikazati model krščanske družbene reforme. V bližini je dala zgraditi šolo in kapelo. Na žalost pa so nad objekti bdeli nepošteni ljudje in projekt je kmalu propadel.

    Kljub bogastvu, v katerem je odraščala, je Pauline-Marie leta 1862 umrla v revščini. S svojim življenjem dokazuje, da lahko prav vsak prispeva svoj kamenček v mozaik vesoljne Cerkve.
    Na njeno priprošnjo rešena deklica

    22. maja letos je bila razglašena za blaženo. Na slovesnosti v Lyonu je bila prisotna tudi 13-letna Mayline, ki je ozdravela na priprošnjo blažene Pauline-Marie Jaricot.

    Leta 2012, ko je imela Mayline tri leta, se je pri hranjenju začela dušiti s koščkom hrane in padla v komo. Odpeljali so jo na oddelek za intenzivno nego v Lyonu. Zdravniki so dekličinim staršem predlagali, naj jo zaradi nepopravljive poškodbe njenih možganov izklopijo z aparatov, ki so jo ohranjali pri življenju.

    Sočasno sta družinski znanki predlagali, da začnejo moliti devetdnevnico k Pauline-Marie Jaricot. Nekaj tednov pozneje se je začelo Maylinino stanje izboljševati in sčasoma je popolnoma okrevala. Dekletov oče Emmanuel je čudež opisal v knjigi Rešena s čudežem (Sauvée par un miracle).

    MOLITEV BLAŽENE

    Pauline-Marie Jaricot je avtorica spodnje molitve, ki so jo našli in objavili po njeni smrti:

    Moje upanje je v Jezusu, moj edini zaklad je križ. Vedno bom slavila Gospoda, njegova slava bo v mojih ustih. Častim voljo svojega Boga. Kaj mi je mar, o ljubljena Božja volja, če mi vzameš vse zemeljske dobrine, ugled, čast, zdravje in življenje; kaj mi je mar, da me spuščaš v globino ponižanj. Mar ni pomembno, da najdem skriti ogenj Tvoje nebeške ljubezni?

    Kako srečna bi bila, če bi lahko umrla Zate in za svoje bližnje. Jezus, duhovnik in žrtev, združujem daritev svojega življenja in križ, ki ga nosim, s tvojo krvjo, prelito zame. Zatekam se v Tvoje rane in od Tebe pričakujem vso moč. Moje srce je pripravljeno, o Gospod, moje srce je pripravljeno. Vse želim storiti za Tvojo večjo slavo. Ko pride najvišji trenutek, se zanašam na Tvojo moč in ne na svojo. Svoje upe sem položila v Tvoje usmiljenje.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2022/11/11/ustanoviteljica-misijonske-druzbe-ki-je-z-drobnimi-vsakodnevnimi-dejanji-spreminjala-svet/

  3. Miro says:

    KAKOR ŽARNICA SVETI, ČE JE POVEZANA Z GENERATORJEM,
    TAKO JE S TEBOJ, ČE SI PREKO MOLITVE V STIKU Z BOGOM.
    MOLITEV JE TEMELJ DUHOVNEGA ŽIVLJENJA.
    (Frančišek Van Thuan, Pot upanja)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    GODUJE SV. MARTIN, DEJAVEN ŠKOF IN ENERGIČEN RAZŠIRJEVALEC VERE

    Kot je razvidno iz obstoječih podatkov, je bila življenjska pot sv. Martina zelo razgibana. Bil je dejaven škof in energičen razširjevalec vere. Gorečnost za vero in strastno zavzemanje za pravičnost sta ga pripeljali do tega, da je postal misijonar med pogani, zaščitnik zatiranih in razsodnik v sporih med verniki, cesarskimi uradniki in samimi cesarji. Toda za evangelizacijo so bili potrebni dobro pripravljeni duhovniki. Zato je Martin v Marmoutieru ustanovil to, kar bi lahko imenovali prvo središče za vzgojo duhovnikov v Galiji.

    Med obiskom v podeželski župniji Condate, kamor je pozno jeseni 397 odšel mirit sprto duhovščino, so mu moči pošle in zbolel je za mrzlico. Umrl je 8. novembra 397. Njegovo truplo so po Loari z ladjo prepeljali nazaj v Tours in ga pokopali v skromen grob, kjer je kmalu zrasla velika bazilika. Baziliki, ki je zrasla v Toursu v čast Martinu, se je pozneje pridružil samostan, kamor je frankovsko in merovinško plemstvo pošiljalo vzgajat in izobraževat svoje otroke.

    Več o življenju in delu sv. Martina na: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-martina

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Sv. Martin, prosi za nas!

  5. Miro says:

    V NAŠEM ŽIVLJENJU JE ABSOLUTNO NAJPOMEMBNEJŠA
    ŽIVA BOŽJA BESEDA, PA ČE SE TEGA ZAVEDAMO ALI NE,
    ČE TO PRIZNAMO ALI NE, ČE PO TEM ŽIVIMO ALI NE …
    ČE BI GOSPOD V NAS LE ZA TRENUTEK ODTEGNIL SVOJO
    BOŽANSKO NAVZOČNOST, BI SE V HIPU RAZBLINILI V NIČ …

    ŽIVA BOŽJA BESEDA OSVETLJUJE VSE KOTIČKE NAŠE DUŠE …

    O TEM, KAJ NAM BOŽJA BESEDA GOVORI DANES, PRAV V TEM
    TRENUTKU več na:

    https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  6. Miro says:

    SVETI PAPEŽ LEON VELIKI

    V KATOLIŠKI CERKVI 10. NOVEMBRA PRAZNUJEMO GOD SVETEGA LEONA VELIKEGA, PAPEŽA.

    Izredna osebnost papeža in cerkvenega učitelja Leona Velikega potrjuje resničnost latinskega izreka ‘nomen est omen’, po naše: ‘ime vse pove’. Njegovo ime namreč pomeni ‘lev’ in ta mož je z levjim pogumom branil Cerkev pred notranjo nevarnostjo krivih ver in pred zunanjimi sovražniki: pred divjim hunskim poglavarjem Atilom in pred Vandali. S svojo odločnostjo je reševal ne samo Cerkev, kateri je bil postavljen za voditelja, temveč tudi Evropo in njeno kulturo.

    Več o življenju svetega papeža Leona Velikega na:

    https://katoliska-cerkev.si/sveti-papez-leon-veliki

  7. Miro says:

    Nadaljevanje članka o BOLNIŠKEM MAZILJENJU (Ángel García Ibáñez)

    DELIVEC BOLNIŠKEGA MAZILJENJA

    Delivec tega zakramenta je samo duhovnik (škof ali prezbiter).[11] Dolžnost pastirjev je, da vernike poučijo o koristnosti tega zakramenta. Verniki (še posebej družinski člani in prijatelji) morajo bolnike opogumljati, naj pokličejo duhovnika za prejem bolniškega maziljenja (prim. Katekizem, 1516).

    Dobro je, da se verniki zavedajo, da v sedanjem času obstaja težnja, da bi bolezen in smrt odrinili proč. V modernih klinikah in bolnišnicah težki bolniki pogosto umirajo v osamljenosti, četudi jih obdajajo druge osebe na “oddelku za intenzivno nego”. Vsi — še zlasti kristjani, ki delajo v bolnišničnem okolju — si morajo prizadevati, da bolnikom ne bi manjkalo sredstev, ki dajejo tolažbo in olajšanje telesu in duši, ki trpi; med ta sredstva pa poleg zakramenta pokore in svete popotnice spada tudi zakrament bolniškega maziljenja.

    PREJEMNIK BOLNIŠKEGA MAZILJENJA

    Bolniško maziljenje lahko prejme vsakdo, ki je krščen, ki je dosegel starost razsodnosti in se nahaja v smrtni nevarnosti zaradi težke bolezni ali pa zaradi starostne oslabelosti.[12] Pokojnim bolniškega maziljenja ni mogoče podeliti.

    Da bi prejel sadove tega zakramenta, je potrebno, da se prejemnik pred tem spravi z Bogom in s Cerkvijo, vsaj v želji, ki je neločljivo povezana s kesanjem za lastne grehe in z namenom, da bi se jih spovedal pri zakramentu pokore, ko je to mogoče. Zaradi tega je s strani Cerkve predvideno, da se pred maziljenjem bolniku podeli zakrament pokore in sprave.[13]

    Prejemnik mora imeti vsaj običajen in impliciten namen, da prejme ta zakrament.[14] Rečeno še drugače: potrebna je nepreklicana volja s strani bolnika, da umre, kakor umirajo kristjani, z nadnaravno pomočjo, ki je njim namenjena.

    Čeprav se bolniško maziljenje lahko podeli človeku, ki ni več pri zavesti, si je treba prizadevati, da ga prejme v stanju zavedanja, tako da se lahko bolnik bolje pripravi na prejem milosti tega zakramenta. Ne sme se podeljevati tistim, ki trdovratno ostajajo nespokorjeni v očitnem smrtnem grehu (prim. ZCP, kan. 1007).

    Če bolnik, ki je prejel maziljenje, ozdravi, lahko v primeru druge hude bolezni ponovno prejme ta zakrament; tudi v teku iste bolezni se lahko zakrament ponovi, če se stanje poslabša (prim. ZCP, kan. 1004, 2).

    Nazadnje je treba upoštevati še naslednjo usmeritev s strani Cerkve: »V dvomu, ali je bolnik že pri pameti, ali je res nevarno bolan oziroma ali je že umrl, naj se ta zakrament podeli« (ZCP, kan. 1005).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-24-1-bolnisko-maziljenje/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    V NAŠEM ŽIVLJENJU MORA BITI MOLITEV NA PRVEM MESTU, NA DRUGEM
    ŽRTVOVANJE, NATO (IN ŠELE NATO) NA TRETJEM MESTU JE DEJAVNOST.

    Frančišek Van Thuan, Pot upanja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    G. Miro, ne mine skoraj dan, da ne delite pripomb -da naj več molimo in ne pišemo dolgih člankov. PREGLEJTE SEDAJ TUDI SVOJE ČLANKE.

    Vsak dan imate obtožbe, vendar sama to jemljem z razumevanjem, kajti ko ne bo več ran, bo odnos pristni in pravi, ko to naroča Jezus.

    KAKO SPLOH VESTE KOLIKO IN KAJ MOLIM oz. MOLIMO? Če vam je dal Jezus spoznanje o tem- šele potem lahko govorite!

    • Miro says:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

      • Miro says:

        Na vsako našo sestro in brata na tem portalu, pa tudi v drugih naših okoljih, vedno kličimo obilen božji blagoslov v moči Svetega Duha! To je najbolj zanesljiva pot, da se bomo spet ujeli na Gospodovi »valovni dolžini« – tako, kakor On hoče. Le tako bomo lahko iz srca (kljub različnim mnenjem, ki nas, Bogu hvala, samo bogatijo in brusijo pri še izstopajočih bodicah), drug drugemu zaželeli najboljše po Božji milosti v svetopisemskem duhu:

        GOSPOD NAJ TE BLAGOSLOVI IN TE VARUJE.
        GOSPOD NAJ DA SIJATI SVOJE OBLIČJE NAD TABO IN NAJ TI BO MILOSTLJIV.
        GOSPOD NAJ DVIGNE SVOJE OBLIČJE NADTE IN TI PODELI MIR.

        https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=4+Mz+6%2C24-26&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

        Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    V BOŽJIH OČEH JE DEJAVNOST BREZ MOLITVE NEKORISTNA,
    SICER BI BIL ROBOT VEČ VREDEN KAKOR TI.

    Frančišek Van Thuan, Pot upanja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja