Članki za dušo

14.999 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   18. novembra, 2022 at 17:15

   Kateheza papeža Frančiška: Zgodi se tvoja volja – pogumna molitev, polna gorečega zaupanja in vere

   Božja volja
   »Pred skrbjo za svet s strani človeka, imamo neutrudno skrb Boga do človeka in sveta. Ves evangelij odseva ta preobrat perspektive. Grešnik Zahej spleza na drevo, ker hoče videti Jezusa, a ne ve, da je že mnogo prej Bog začel iskati njega. Ko prispe Jezus, mu pravi: ‘Zahej, hitro splezaj dol, danes moram namreč ostati v tvoji hiši’ (Lk 19,5). In na koncu pove: ‘Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno’ (Lk 19,10). To je Božja volja, za katero prosimo, naj se zgodi, in je utelešena v Jezusu – iskati in reševati, kar je izgubljeno. In mi v molitvi prosimo, da bi se Božje iskanje dobro končalo, da bi se njegov univerzalni načrt zveličanja izpolnil. Najprej v vsakem med nami in zatem v svetu. Ste kdaj pomislili, kaj pomeni, da vas Bog išče. Res je, Bog išče mene, išče tebe; vsakega osebno. Velik in Vseprisoten je Bog! Koliko ljubezni je v tem! Velika je Njegova Ljubezen in Usmiljenje do vseh nas grešnikov.

   Zveličanje človeka
   Bog ni dvoumen. Ne skriva se za ugankami. Prihodnosti sveta ni načrtoval na nerazvozljiv način. Bog je zelo jasen. Če tega ne razumemo, tvegamo, da ne bomo dojeli smisla tretje prošnje Očenaša. Sveto pismo je namreč polno izrazov, ki nam pripovedujejo o pozitivni Božji volji v odnosu do sveta. V Katekizmu katoliške Cerkve imamo zbirko navedb, ki pričujejo o tej zvesti in potrpežljivi božanski volji (glej KKC 2821-2827). Sv. Pavel v Prvem pismu Timoteju piše: ‘Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice’ (1 Tim 2,4). Brez sence dvoma je to Božja volja: zveličanje človeka, ljudi, vsakega med nami. Bog s svojo ljubeznijo trka na vrata našega srca, da bi nas pritegnil k sebi in nas za roko povedel k zveličanju. Koliko ljubezni je v tem!

   Pogumna in bojevita molitev
   Ko torej molimo ‘zgodi se tvoja volja’, nismo pozvani, naj hlapčevsko sklonimo glavo, saj nismo sužnji. Bog nas želi svobodne; njegova ljubezen nas osvobaja. Očenaš je namreč molitev otrok in ne sužnjev, otrok, ki poznajo srce svojega Očeta in so prepričani, da je njegov načrt načrt ljubezni. Gorje nam, če bi izgovarjali te besede in skomignili z rameni kot znamenje vdaje pred usodo, ki se nam upira in ki je ne uspemo spremeniti. Nasprotno, gre za molitev, ki je polna gorečega zaupanja v Boga, ki za nas hoče dobro, življenje, zveličanje. Je pogumna molitev in tudi bojevita, kajti v svetu je veliko, preveč stvarnosti, ki niso v skladu z Božjim načrtom. Če parafraziramo preroka Izaijo, lahko rečemo: Oče, tukaj je vojna, goljufija, izkoriščanje. A vemo, da nam Ti želiš dobro, zato te prosimo: naj se zgodi tvoja volja! Gospod, spremeni načrte sveta, sablje preoblikuj v pluge, sulice v kose, da se nihče več ne bo uril v veščini vojne. Bog želi mir.

   Bog lahko in hoče spremeniti stvarnost
   Očenaš je molitev, ki v skladu z Očetovo voljo v nas prižge Jezusovo ljubezen, plamen, ki vodi v spreminjanje sveta z ljubeznijo. Kristjan ne veruje v neizogibno usodo. V kristjanovi veri ni ničesar negotovega; je pa zveličanje, ki čaka, da se razodene v življenju vsakega moškega in ženske ter se dopolni v večnosti. Če molimo, je to zato, ker verjamemo, da Bog lahko in hoče spremeniti stvarnost z zmago dobrega nad zlom. In zato ima smisel poslušati Boga in se mu izročiti, tudi v največji uri preizkušnje.

   Bog nikoli ne zapušča
   Tako je bilo za Jezusa v vrtu Getsemani, ko je živel tesnobo in molil: ‘Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi’ (Lk 22,42). Na Jezusa pritiska zlo sveta, a se v zaupanju izroči oceanu ljubezni Božje volje. Tudi mučenci v svoji preizkušnji niso iskali smrti, ampak vstajenje. Bog nas iz ljubezni lahko popelje po težkih poteh, da doživljamo rane in boleče trne, a zapustil nas ne bo nikoli. Vedno bo z nami, ob nas, v nas. Za vernika je to prej gotovost kot upanje: Bog je z mano. Je ista gotovost, ki jo najdemo v priliki iz Lukovega evangelija, ki vabi k neprestani molitve. Jezus pravi: ‘Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice’ (Lk 18,7-8).

   Takšen je Gospod, tako nas ljubi, tako nas ima rad.Vse povabim, da skupaj, vsak v svojem jeziku, zmolimo Očenaš…«
   (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 20.3.2019)

   Odgovori
2. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 16:21

   TRIJE SLAVNI ZNANSTVENIKI, KI SO VEROVALI V BOGA (Operando)

   Piše: Johnathan Jaehnig

   V SODOBNI DRUŽBI OBSTAJA NAPAČNO PREPRIČANJE, DA SE VERA IN RAZUM IZKLJUČUJETA. NEKATERI MENIJO, DA STA VERA IN ZNANOST NEZDRUŽLJIVI, ZA MNOGE PA JE ZNANOST LE ŠE EN NAČIN ZA RAZUMEVANJE BOGA. ZA RAZMISLEK NAVAJAMO TRI SLAVNE ZNANSTVENIKE, KI SO ZDRUŽILI ZNANOST IN TEOLOGIJO

   NIKOLAJ KOPERNIK (1473–1543)

   Tega znanstvenika najbrž poznate, ker je utemeljil heliocentrični model osončja – idejo, da se planeti vrtijo okoli Sonca, kar je nasprotovalo takratnemu prepričanju, da je Zemlja središče osončja. Čeprav je bil to njegov največji dosežek, je bil Kopernik tudi predan in spoštovan sodelavec Cerkve.

   Kopernik je bil poleg poklica astrofizika in zdravnika tudi cerkveni upravitelj in doktor kanonskega prava. Cerkveni uradniki so se na Kopernika obrnili s prošnjo za pomoč, ko so želeli na novo določiti svete dneve v cerkvenem koledarju.

   Res je, da je Cerkev na začetku zavrnila njegovo idejo o heliocentričnem modelu osončja, vendar je bilo tako tudi z večino drugih znanstvenikov tistega časa. Še Kopernik sam je priznal v svojih knjigah, da so njegovi izračuni sicer pravilni, vendar so se odprla številna druga vprašanja, na katera ni imel odgovorov.

   V posvetilu svoje knjige je zapisal:

   “Zavedam se, da so zamisli filozofa zunaj presoje množice, saj je njegova ljubeča dolžnost, da v vseh stvareh išče resnico, kolikor jo je Bog podelil človeškemu razumu.”

   Opomba: Nikolaj Kopernik, iz knjige O gibanju nebesnih teles (angl. Nicolaus Copernicus, On the Revolutions of Heavenly Spheres (trans. Charles Glenn Wallis, slov. prev. Operando), Prometheus Books, 1995).

   GREGOR MENDEL (1822–1884)

   Gregor Mendel je bil opat avguštinskega samostana, vendar se ga ne spominjamo samo po tem. Tako kot Kopernik je tudi Mendel svojo vero uresničeval z molitvijo in znanstvenimi odkritji. Poleg tega da je bil predan menih, je bil tudi matematik, ki je preučeval biologijo in vreme.

   Na samostanskih vrtovih je Mendel izvajal poskuse, ki so pripeljali do njegovih zakonov o dedovanju lastnosti – zamisli, da ima nov organizem genetsko podedovane lastnosti, ki jih je biološko podedoval od svojih staršev.

   Ta zamisel je prispevala k Darwinovi teoriji evolucije, vendar je bil njegov največji dosežek sistem, ki ga je Mendel uporabil ob pripravi in predstavitvi svojih poskusov.

   GEORGES LEMAÎTRE (1894–1966)

   Lemaître je bil doktor, vendar ni bil povezan s Cerkvijo. Imel je doktorat iz fizike. Bil je tudi duhovnik in veteran artilerije. Podobno kot pri Mendlu ga ne poznamo zaradi njegovega verskega uresničevanja, ampak zaradi znanstvenih dosežkov.

   Lemaître je predvideval, da se vesolje širi, ker je bilo nekoč ena sama točka, ki je eksplodirala in nikoli več ni prenehala s tem.

   Kopernik je nakazal, da obstaja nekaj povsem novega, Mendel pa je dokazal, kar so številni že slutili. Lemaître bi se lahko uvrstil med njiju.

   Povzeto po: https://operando.org/trije-slavni-znanstveniki-ki-so-verovali-v-boga/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 16:14

   ALI TE PRESENEČA, DA SO DANES MNOGI LJUDJE IZGUBILI BOŽJO MILOST, IZGUBILI VERO ALI POSTALI NASPROTNIKI CERKVE? NAVEDLI BI LAHKO MNOGO RAZLOGOV ZA TA ŽALOSTNI POJAV, TODA RAZLAGA JE ZELO PREPROSTA: TI LJUDJE SO NEHALI MOLITI.

   Frančišek Van Thuan, Pot upanja

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 16:12

   POSVETITEV BAZILIKE SV. PETRA IN PAVLA, NEOBVEZNI GOD

   DANES OBHAJAMO SPOMIN POSVETITVE DVEH RIMSKIH BAZILIK, SVETEGA PETRA IN SVETEGA PAVLA IZVEN OBZIDJA

   Nad grobovoma svetega Petra in Pavla je že v 4. stoletju cesar Konstantin dal postaviti baziliki, katerih obletnici posvečenja so se že od 11. stoletja naprej spominjali na današnji dan. Prvotno baziliko sv. Petra v Vatikanu so v 16. stoletju nadomestili z novo in veličastno, ki so jo pa posvetili šele 18. novembra 1626. Prvotna bazilika sv. Pavla izven obzidja pa je v 19. stol. močno pogorela. Na novo zgrajeno baziliko sv. Pavla so posvetili 10. decembra 1854.

   Več o tem na: https://www.exodus.si/novice.php?id=2476

   Odgovori
5. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 9:10

   Poslušajmo, kaj nam govori živa Božja beseda in živimo v njeni moči

   BOŽJA BESEDA ZA DANES

   https://hozana.si/

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 8:52

   KATEHEZA: KO JE V TVOJEM SRCU TEMA, IŠČI GOSPODOVO SRCE

   SVETI OČE JE MED SPLOŠNO AVDIENCO, 16. NOVEMBRA 2022, IMEL OSMO KATEHEZO O RAZLOČEVANJU. TOKRAT JE SPREGOVORIL O DUHOVNI POTRTOSTI TER SPODBUDIL, NAJ V TRENUTKU NOTRANJE TEME IN ŽALOSTI IŠČEMO KRISTUSOVO SRCE – GOSPOD NAMREČ VEDNO ODGOVORI.

   Potrtost je priložnost za rast, je pojasnil papež Frančišek med katehezo. Zdrava mera žalosti, nezadovoljstva in samote »strese« dušo, človeka ohranja budnega, spodbuja čuječnost in ponižnost ter ga varuje pred muhavostjo. To so nujni pogoji za napredek v duhovnem življenju.

   Biti potrti nam ponuja priložnost za zrelejši in lepši odnos z Gospodom in ljubljenimi osebami, odnos, ki ni omejen zgolj na izmenjavo dajanja in jemanja. Pomembno je, da se naučimo biti z Gospodom brez kakršnegakoli drugega namena, je dejal sveti oče ter spodbudil, naj se ne bojimo potrtosti in ne bežimo pred njo, ampak naj raje iščemo Kristusovo srce. Božja milost namreč nikoli ne manjka.

   Celotna kateheza papeža Frančiška na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-11/kateheza-ko-je-v-tvojem-srcu-tema-isci-gospodovo-srce.html

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 8:40

   VEČNI

   PREDEN SO BILE ROJENE GORE IN SI OBLIKOVAL ZEMLJO IN SVET,
   OD VEKOV IN NA VEKE SI TI BOG. (Ps 90,2)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=27&t=5#Ve%E8ni

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 8:37

   SO SE TRIJE EVHARISTIČNI ČUDEŽI ZGODILI PO POSREDOVANJU BLAŽENEGA CARLA ACUTISA? (Aleteia)

   PREDEN JE CARLO PRI 16 LETIH UMRL, GA JE MAMA ANTONIA PROSILA, NAJ PRI JEZUSU IZPROSI ŠE VEČ EVHARISTIČNIH ČUDEŽEV

   Carlo Acutis naj bi bil povezan s tremi evharističnimi čudeži, ki so se zgodili po njegovi smrti leta 2006. Tako v knjigi Skrivnost mojega sina pravi njegova mama Antonia Salzano Acutis.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/11/12/so-se-trije-evharisticni-cudezi-zgodili-po-posredovanju-blazenega-carla-acutisa/

   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   18. novembra, 2022 at 8:37

   O POVEZANOSTI Z UMIRAJOČIMI

   Usmiljeni Bog je sveti Favstini Kowalski podaril čudovito povezanost z umirajočimi. Ko je bila
   v bolnišnici, se je ob enajsti uri ponoči nenadoma zbudila in jasno čutila, da je pri njej …

   Več o tem v Dnevniku sv. Favstine Kowalske (glej odlomka 834 in 835).

   http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, mir umirajočim, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    18. novembra, 2022 at 7:37

    KAJ JE BOŽJA VOLJA?

    https://www.gotquestions.org/Slovenscina/Bozja-volja.html

    Odgovori
    • Miro says:

      18. novembra, 2022 at 8:35

      ZGODI SE TVOJA VOLJA KAKOR V NEBESIH TAKO NA ZEMLJI

      https://marija.si/gradivo/kkc/iii-zgodi-se-tvoja-volja/

      Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

      Odgovori