Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   3. decembra, 2022 at 22:04

   NAD ČLOVEKOM, KI VZTRAJNO ŽIVI V GREHU, OSTAJA BOŽJA JEZA (Matjaž Črnivec )

   https://matjazcrnivec.wordpress.com/tag/milost/

   Odgovori
2. Hvala says:

   3. decembra, 2022 at 20:36

   SVETI DUH RAZODEVA PODROČJE, KI MORA BITI OZDRAVLJENO. V MOLITVI VIZUALIZACIJE “PRINESEMO” VIR, KI JE NAVZOČ PRI PREDNIKIH, V JEZUSOVO NAVZOČNOST.

   V IMENU JEZUSA KRISTUSA LOČIMO ŽIVE OD VSEH NEGATIVNIH VPLIVOV POKOJNIH.

   “BOLEČINA V VRATU”…………………….pripoved o nasilni prednikovi smrti.

   Neka ženska na delavnici je z nami podelila, kako je zaradi preščipnjenega živca v vratu morala nositi ovratnico. V dveh prstih je občutila odrevenelost.

   Med delavnico je občutila spodbudo, naj skupina moli za njene prednike.

   Ko so molili, so imeli videnje mladega moža v peti generaciji prednikov. Prijeli so ga in ga obsodili na smrt, bodisi z obglavljenjem ali z obešenjem, to ni bilo jasno. Med tem videnjem je njena bolečina v vratu postala zelo huda. Skupina je takrat molila za prednika.

   Pozneje, ko je šla k maši, je občutila navzočnost tega prednika. Gospoda je prosila, naj ga pripelje v občestvo s sabo. Istega popoldneva je odrevenelost izginila iz enega prsta, izboljšalo pa se je tudi stanje drugega.

   Naslednji teden, po dodatni molitvi, je odrevenelost zapustila še preostali prst.

   Še teden dni pozneje je lahko snela ovratnico in od takrat naprej nima nobenih težav. Kadar koli zdaj začuti kakšno bolečino v vratu, moli za člane svojega družinskega drevesa in bolečina izgine (Iz knjige-Kako ozdraviti rodovne korenine , p. Robert DEGRANDIS).

   Odgovori
3. Miro says:

   3. decembra, 2022 at 20:00

   GODUJE SVETI FRANČIŠEK KSAVERIJ: ZAVETNIK MISIJONARJEV, POLEG APOSTOLA PAVLA NAJVEČJI MISIJONAR

   SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ JE VELIK SVETNIK IN PRVI JEZUITSKI MISIJONAR. POLEG SV. PAVLA JE NAJVEČJI MISIJONAR V KATOLIŠKI CERKVI. VELJA ZA USTANOVITELJA MISIJONA NA DALJNEM VZHODU; APOSTOLA INDIJE IN JAPONSKE.

   Več o življenju sv. Frančiška Ksaverija na: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/

   Odgovori
4. Miro says:

   3. decembra, 2022 at 19:54

   KO PA JE VIDEL MNOŽICE, SO SE MU ZASMILILE, KER SO BILE IZMUČENE IN RAZKROPLJENE KAKOR OVCE, KI NIMAJO PASTIRJA. TEDAJ JE REKEL SVOJIM UČENCEM: »ŽETEV JE VELIKA, DELAVCEV PA MALO. PROSITE TOREJ GOSPODA ŽETVE, NAJ POŠLJE DELAVCEV NA SVOJO ŽETEV.«

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 9,35-38; 10,1.6-8)

   Tisti čas je hodil Jezus po vseh mestih in vaseh: učil je v njih shodnicah, oznanjal blagovest kraljestva in ozdravljal vse bolezni in vse slabosti. Ko pa je videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.« In poklical je svojih dvanajst učencev ter jim dal oblast, izganjati nečiste duhove in ozdravljati vsaktere bolezni in vsaktere slabosti. Naročil jim je: »Pojdite k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Gredé oznanjajte: ›Približalo se je nebeško kraljestvo.‹ Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hude duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.«

   ŽETEV JE VELIKA

   Jezus vidi množico in se mu zasmili. V njej prepozna goro potreb, na katere ne more sama odgovoriti. Zato nadaljuje: Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite, naj Gospod pošlje delavce. V tej luči pokliče apostole in jih razpošlje. Naroči jim: Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte. Vse se sliši zelo logično.

   BOLNIKE OZDRAVLJAJTE

   Nihče se nima za bolnega. Bolan si, če hočeš povedati, da so določene drže zgrešene oz. bolne. Označen si za nasilneža, če spodbujaš npr. starše, naj vendarle pogledajo globlje in vidijo, da bodo s svojimi držami okužili tudi otroke.

   Nihče se nima za bolnega, bolan je pastir, ki bolezen prepozna in hoče pomagati bolni ovci.

   MRTVE OBUJAJTE

   Jezus nam pravi: »Ne skrbite za svoje življenje, kaj boste jedli ali kaj boste pili, in ne za svoje telo, kaj boste oblekli. Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka?« (Mt 6, 25). Verjamem, da je življenje več kot jed in telo več kot obleka. A ko govorim o polnem življenju, za katerega je potrebno storiti kaj več, imajo mnogi kup opravičil in izgovorov: Za takšno življenje ni časa. Življenja v tem svetu ne razumeš. Danes tega ni mogoče živeti …

   GOBAVE OČIŠČUJTE

   Če je gobavost v preteklosti pomenila znamenja na koži, ki so pričala o kužni bolezni, danes vidim gobavost v hinavščini. Ta ni vidna na daleč in dejanski razkroj človeka prikriva in ne razkriva. Danes ne poznamo iskrenih odnosov. Vse je lep videz, za katerega je potrebno vztrajno skrbeti. Za lepimi fasadami pa trohnijo življenja posameznikov in črede.

   Če pastir razkriva gobavost tega časa, je prej ali slej ustavljen. Prepovedan mu je vstop, ker vdira v intimo in posega na čisto osebno področje. Pastir, ki opozarja na gobavost, ki bo okužila celotno čredo, je označen za nasilneža, volka, ki vdira, kolje in pobija.

   HUDOBNE DUHOVE IZGANJAJTE

   Jezus je jasno ločil med boleznijo in obsedenostjo. Nekatere bolezni so bile povezane tudi z obsedenostjo. Izganjal je tam, kjer je bila vera, kjer so ljudje verovali, da je on Bog in da je hudič hudič.

   Danes množica ne veruje ne v Boga, ne v obstoj hudega duha. Če je pastir vztrajen, hočeš nočeš naleti tudi na obsedenost. Prepozna ljudi, ki so s svojimi ranami tako hudo zvezani, da potrebujejo posebno pomoč od zgoraj. Če vztraja in izganja, doseže nasprotni učinek: le sam je označen za obsedenega in je izgnan.

   Kako naj danes prosimo Gospoda, naj pošlje delavcev na svojo žetev, če delavcev pravzaprav ne potrebujemo? Lahko molimo le: Bog povej nam, kje vidiš, da smo bolni, mrtvi, gobavi in obsedeni.

   Le če bo čreda prepoznala svoje potrebe, bo prošnja k Bogu za dobre pastirje iskrena. Iskreno prošnjo bo Bog gotovo uslišal.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     3. decembra, 2022 at 19:55

     https://portal.pridi.com/2022/12/03/zetev-je-velika/

     Odgovori
5. Miro says:

   3. decembra, 2022 at 14:20

   V ADVENTU SE ŠE BOLJ POSVETIMO MOLITVI, DA BOMO V GOSPODOVI MOČI
   Z VESELJEM URESNIČEVALI DELA USMILJENJA V ODNOSU DO BLIŽNJEGA!

   MOLIMO:

   O, da bi lahko rekel, Gospod, tako iskreno kot kraljevi prerok: “Moj Bog, še pred zoro
   bom vstal in Te željno iskal.” Hrepenim po tebi, mojo dušo z gorečo željo žeja po tebi.
   Toda vse predobro vem, da za svojo dušo ne skrbim dovolj, zato je kakor neobdelano
   polje, kjer se razrašča divji plevel slabih navad, globoko zakoreninjenih v moje srce, in
   postala je plen številnih neprimernih navezanosti ter izgubila mnoge milosti. Ko bi bili
   pastirji spali, jim angeli ne bi bili mogli oznaniti tvojega rojstva. O, moj Odrešenik,
   želim si, da bi bil buden kakor oni, da bi imel od tega kakšno korist. Gospod, prebudi
   mojo spečo dušo in jo napolni s krščansko čuječnostjo z močjo svoje Božje besede.
   Amen.

   Povzeto po spletni strani Aleteia (izvirno iz Vodnika za sveto doživetje adventa)

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
6. Miro says:

   3. decembra, 2022 at 14:00

   ZAČELO SE JE TAKO, DA JE SIMONA MATJAŽA MOLEDOVALA ZA BANČNO KARTICO. KAKO PA SE JE KONČALO?
   (Aleteia)

   SE TUDI VAS KDAJ POLASTI NAKUPOVALNA MRZLICA? PA RAVNO V ADVENTU …

   Veseli december ali advent? To dvoje včasih ali pa pogosto zamešamo tudi kristjani. Ta popust, ona akcija, tisto darilo, trije dobri možje … Lučke pa prav slepeče že konec novembra. Saj ni čudno, da zmanjka prostora za prihajajočega Jezusa. V vlogu si oglejte, kako smo se tega zavedli tudi v naši družini.

   https://si.aleteia.org/2022/12/03/zacelo-se-je-tako-da-je-simona-matjaza-moledovala-za-bancno-kartico-kako-pa-se-je-koncalo/

   Odgovori
7. Miro says:

   3. decembra, 2022 at 13:52

   BREZ MARIJE SE V ŽIVLJENJU NE MORE ZGODITI NIČ DOBREGA IN BOGA VREDNEGA

   ŽIVETI IN UMIRATI Z MARIJO …

   Iz otroštva se spominjam, kako smo za praznik Marijinega vnebovzetja od doma vsako leto peš romali v Turnišče. Name so napravili močan vtis ljudje, stari in mladi, ki so po kolenih drsali okrog Marijinega oltarja. Od takrat me spremlja močno prepričanje, da se brez Marije v življenju ne more zgoditi nič dobrega in Boga vrednega.

   Več o razmišljanju škofa Petra Štumpfa na:
   https://si.aleteia.org/2022/08/15/brez-marije-se-v-zivljenju-ne-more-zgoditi-nic-dobrega-in-boga-vrednega/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     3. decembra, 2022 at 13:57

     KAKO POSTATI JEZUSOV UČENEC? S POSNEMANJEM NJEGOVE MATERE (Aleteia)

     Obstaja preprosta pot, da postanemo zvesti Jezusovi učenci: posnemanje njegove matere Device Marije. Kot brezmadežna in najbolj dovršena kristjanka nam je dosegljiv vzor. Dovolj je, če vezi, ki družijo Marijo z njenim Sinom, prenesemo v naše življenje in se jim skušamo čim bolj približati. Marija je Jezusova mati, učenka in sodelavka.

     Njena duša je tako tesno združena s srcem njenega Sina, da dosega vrhunec krščanskega življenja: mistično združitev s Kristusom. Kristjani smo poklicani, da gojimo štiri vezi v šoli matere Marije, ki jih je v svojem življenju izpopolnila.

     Več o tem na: https://si.aleteia.org/2021/05/24/kako-postati-jezusov-ucenec-s-posnemanjem-njegove-matere/

     Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

     Odgovori
8. Miro says:

   3. decembra, 2022 at 13:43

   GOD SV. FRANČIŠKA KSAVERIJA

   Sv. Frančišek Ksaverij, duhovnik, pridigar in misijonar, se je rodil 7. aprila 1506 na gradu Ksaver (Javier, Xavier) v tedaj samostojni španski kraljevini Navarra. Njegov oče Juan je bil predsednik kraljevega sveta, mati Marija pa je za doto dobila grad Javier. Frančišek je bil peti in najmlajši otrok v družini. Devetnajstleten se je odpravil na študij na Sorbono v Pariz. Namestil se je v kolegiju sv. Barbare. Leto dni zatem mu je bil v isto stanovanje dodeljen Peter Faber in tri leta kasneje še ustanovitelj jezuitov Ignacij Lojolski.

   Leta 1543 je v kapelici na Montmartu sedem pariških študentov (med njimi tudi Frančišek) pod Ignacijevim vodstvom izreklo zaobljube uboštva in čistosti ter izrazilo željo po potovanju v Sveto deželo ter po posvetitvi apostolskemu življenju. Čez dve leti so se napotili proti Benetkam, kjer so bili posvečeni v novomašnike. Frančišek je apostolsko deloval najprej v Bologni, leta 1538 pa se je odpravil v Rim. Tam se je udeleževal zborovanj ob ustanavljanju Družbe Jezusove, ki jo je papež Pavel III. (1534–1549) leta 1540 tudi kanonično potrdil. V tem času je portugalski kralj Janez III. zaprosil Ignacija za več misijonarjev, ki bi bili pripravljeni oditi v Indijo. Ignacij se je obrnil na Frančiška, ki je ponudbo sprejel in 7. aprila 1541 se je kot apostolski nuncij z dvema mladima sobratoma vkrcal za Indijo in po trinajstih mesecih pristal v Goi, civilnem in verskem središču portugalskega imperija na vzhodu. V Goi je pridigal kolonistom, poučeval otroke, sužnje in gobavce.

   Iz Goe je odšel na jug Indije. V letih 1535–1537 je na vzhodni obali katoliško vero prejelo dvajset tisoč ribičev. Ob pomoči novih misijonarjev je v Indiji dobro uredil krščanske skupnosti. Romal je tudi v Madras na grob sv. Tomaža, da bi izprosil razsvetljenje za naslednje misijonske podvige. Preko Malake je odšel na otok Amboino in na Moluke.

   Aprila 1549 se je odpravil na tri tisoč milj dolgo pot proti Japonski, kjer so se izkrcali 15. avgusta 1549. Na povratku v Indijo se je Frančišku porodil nov načrt. Ker je Kitajska za Japonsko pomenila vir vse resnice in modrosti, jo je želel osvojiti za Kristusa in dati krščanstvu na Daljnem Vzhodu trden temelj. Preden se je vrnil v Goo, je bil imenovan za provinciala na novo ustanovljene indijske province. Zadeve je uredil tako, da je imenoval vice-provinciala, sam pa je po dveh mesecih odšel v Malako in se vkrcal za Kitajsko. Na otoku Sancinu, pred vrati Kitajske, je zbolel in umrl v noči z 2. na 3. december 1552. Ob njegovi smrti je bil navzoč samo kitajski kristjan Anton. Poldrugo leto po smrti so njegovo truplo prenesli v Goo in ga pokopali v cerkvi Bon Jesus. Njegova desna roka je kot relikvija shranjena v Rimu v cerkvi Al Gesú.

   Frančišek je stoletja veljal za izrednega čudodelnika v življenju in po smrti. Danes ga posebej častijo v Indiji, na Cejlonu, v Rimu in v njegovem rojstnem kraju Javier. Tudi na Slovenskem so ga svoj čas zelo častili, o čemer pričujejo mnogi njemu posvečeni oltarji ter cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Stražah pri Radmirju na Štajerskem. Za svetnika je bil razglašen 12. marca 1622, za zavetnika misijonov pa skupaj s sv. Terezijo Deteta Jezusa leta 1927. Njegov god praznujemo 3. decembra.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/god-sv-franciska-ksaverija

   Odgovori
9. Miro says:

   3. decembra, 2022 at 13:42

   Nadaljevanje članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

   POZITIVNI BOŽJI ZAKON

   Stara postava, ki jo je Bog razodel Mojzesu, »je prvo stanje razodete postave. Njeni nravni predpisi so na kratko povzeti v desetih zapovedih« (Katekizem, 1962), ki izražajo neposredne zaključke naravnega moralnega zakona. Celotna ekonomija stare zaveze je predvsem usmerjena k temu, da pripravlja, oznanja in ponazarja prihod Odrešenika.[12]

   Nova postava ali evangeljska postava ali Kristusova postava »je milost Svetega Duha, podarjena z vero v Kristusa. Zunanji predpisi, o katerih govori tudi evangelij, pripravljajo na to milost ali izkazujejo njene učinke v življenju.«[13]

   Glavni del Kristusove postave je milost Svetega Duha, ki ozdravlja celotnega človeka, in se kaže v veri, ki deluje po ljubezni.[14] V temelju je to notranji zakon, ki daje notranjo moč za izpolnjevanje tega, kar uči. Na drugem mestu pa je tudi zapisan zakon, ki ga najdemo v Gospodovem nauku (govor na gori, blagri itd.) in v moralnem poučevanju apostolov, ki ju je mogoče povzeti v zapovedi ljubezni. Ta drugi element pa ni drugotnega pomena, kajti milost Svetega Duha, vlita v vernikovo srce, nujno zahteva »življenje po Duhu« in se izraža po »sadovih Duha«, katerim se zoperstavljajo »dela mesa« (prim. Gal 5,16-26).

   Cerkev je s svojim učiteljstvom verodostojna razlagalka naravnega zakona (prim. Katekizem, 2036). To poslanstvo ni omejeno samo na vernike, temveč — po Kristusovem ukazu: euntes, docete omnes gentes (Mt 28,19) — zaobjema vse ljudi. Od tod izhaja odgovornost, ki jo imajo kristjani glede poučevanja naravnega moralnega zakona, saj ga po veri in s pomočjo učiteljstva zlahka in brez zmote spoznavajo.

   Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    3. decembra, 2022 at 12:34

    ZAKAJ ZLO?

    KAJ JE RESNIČNO ZLO? BEŽANJE JE RESNIČNO ZLO, KI GA POČENJAMO, BEŽIMO NAMREČ PROČ OD LJUBEZNI.

    Bog nas ljubi. Ter ker nas ljubi hoče, da bi dosegli določeno zrelost, modrost, izobrazbo, svobodno, srečno življenje, kakor to hoče vsak starš. Zato pošilja preizkušnje, dopušča skušnjave in ovire, kakor to počne čisto vsak trener, tudi v še tako provincialnem in obskurnem nogometnem klubu.

    Mi pa seveda, kot vsak otrok mislimo, da nas Bog Oče, Bog trener ne mara, sovraži, da je sklenil zaroto zoper vsak užitek. Nato mi, užaljeni otroci popokamo vse igrače in zbežimo na prvo drevo. In ravno to bežanje je pa resnično zlo, ki ga počenjamo. Bežimo namreč proč od ljubezni. Zlo je beg pred ljubeznijo, ter za to grešimo: lažemo, prešuštvujemo, krademo, obrekujemo, opravljamo, sodimo itd.

    Ko bežimo od ljubezni, se tako počasi od nas umika dobrota. Zato pravi sveti Avguštin da je: »zlo umanjkanje dobrega«. Postni čas je torej namenjen temu, da nehamo bežati, da se nehamo igrati z nekimi nadomestki, ter postnimi sredstvi: post, miloščina, dobra dela, obnovimo dobroto, ki je v našem življenju zaradi bežanja pred Božjo dobroto umanjkala.

    Zla ne bomo nikdar izkoreninili. Kajti tudi zlo je tukaj po Božji volji. Zakaj Bog na primer ne uniči hudiča. Ga noče, ga ne sme. Kajti Bog je hudiča ustvaril kot nekaj dobrega. A čeprav je hudiču dobro umanjkalo, ga ne sme uničiti, ker potem ne bi bil več Bog. Kajti vse, kar Bog ustvari najprej ustvari kot dobro. Ni Bog kriv, da se je dobro sfižilo. In zato vse, kar Bog ustvari ne more uničiti, ker potem bi uničil samega sebe. Lahko pa Bog tudi zlo, uporabi, spreobrne v nekaj dobrega, kakor to vidimo pri Jezusu in Njegovih skušnjavah v puščavi.

    Zlo je torej prisotno v tem svetu. Borba proti zlu je že v naprej obsojena na propad, »kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani« (Mt 26,52).

    Ne, mi kristjani se ne borimo proti zlu, mi se borimo za dobroto. Mi skušamo obnoviti dobroto, ki je zaradi zla pri nas umanjkala.

    Postni čas je čas remonta, da vidimo, kaj in kje smo in kaj nismo. Da vidimo in spoznamo, v katerih področjih našega odnosa z Bogom je nastalo pomanjkanje dobrega in se je razbohotilo zlo. To dobroto bomo skušali v svoje življenje povrniti preko posta, molitve in miloščine.

    Post – odpoved stvarem, dogodkom, užitkom, v našem telesu in umi povzročijo neko umanjkanje, krizo. Le to pa nas lahko odpre in požene proti Bogu. Človek, ki je sit, človek, ki uživa v življenju, delu, v raznih stvareh, ga ti užitki odvračajo od Boga. Po drugi strani nas nasičenost poleni, razvadi, ter ustvari iluzijo, da so stvari, dogodki samoumevni. Pa niso, kajneda? Post – odpoved, pa nas spomni na praznino, ki jo lahko dobimo, ko te minljive stvari, dogodki, užitki minejo. In ko minejo, kaj ostane? Če je nekje notri Bog, ostane Bog, če ga ni, ostane boleča praznina, pekel. S tem, ko se postimo, se odpiramo Bogu.

    Molitev je pomemben spremljevalec posta, odpovedi. Nobene krize, pa naj bo načrtna ali nenadna, ne moremo preživeti brez trdne zaslombe v Bogu.

    Če nas post, kriza odpirata presežnemu, nas molitev vodi k temu, utrjuje naš korak, ter daje smisel. Praznina, ki jo post povzroči, molitev posveti. Vendar s časoma ta praznina kliče k izpolnitvi.

    To izpolnitev pa napravimo preko miloščine – dobra dela. Ko se nečemu odpovemo, to nekako ostane. Če se npr. odpovemo belemu kruhu, drobnemu pecivo, le to ostane bodisi v naši špajzi, bodisi v denarnici. Ta presežek iz špajze ali denarnice pa lahko podarimo nekomu, ki tega v nobenem primeru nima. Tako postajamo počasi podobni Bogu. Kristjanovo življenje je imitatio Christi – posnemanje Kristusa, ki ima presežek ljubezni, zaradi katere se daruje na lesu križa, da mi živeli srečno, blagoslovljeno življenje.

    Bog ima presežek ljubezni, zaradi katere se Jezus sploh učloveči (Božič) in zaradi katere na koncu obudi Jezusa od mrtvih (Velika noč). Sveti Duh ima presežek ljubezni, zaradi katere mi lahko živimo življenje v milosti.

    https://zupnija-dolenjavas.si/zakaj-zlo

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Res je, bežanje proč od JEZUSA, KI JE LJUBEZEN, TO JE NAJVEČJE ZLO. Bog dopušča zlo, ZA NAS DOBRO, PREBRODITI JE POTREBNO SKUŠNJAVE, PREIZKUŠNJE, TRPLJENJE VSE VRSTE IN ITI SKOZI OGENJ PA NE ZGORIŠ, KER TE ČUVA JEZUS IN TI DAJE MOČ.

    Vseskozi govorim, da skozi STISKO in BOLEČINE JE POTREBNO ODITI Z MOČJO IN POMOČJO JEZUSA, BEŽATI PRED TRPLJENJEM NE PRINESE ZMAGE.

    Svetniki so dosegli svojo zmago-v trpljenju.

    Odgovori
    • Hvala says:

      3. decembra, 2022 at 12:44

      SAMO BOG NAS LAHKO REŠI

      Živimo v fekalni in toksični družbi, ki je onesnažena in zastrupljena. Družba nas poneumlja z
      odvisnostjo od instagrama, selfijev in všečkanja ter nas prepričuje, da nismo dovolj lepi, dobri, pomembni, uspešni, všečni
      … Človek, zaprt v internetno kletko, je izoliran od Božjega stvarstva, zato verjame zlodejevim lažem. Danes je celo prijateljstvo pogojeno z všečkanjem (Renata Salecl). Evropejce je trenutno najbolj strah, če ostanejo brez signala mobilnega filozof Martin Heidegger je pred smrtjo izjavil: »Samo Bog nas lahko še reši!«

      Drži, Bog je prišel k nam zato, da bi imelo naše življenje namen in cilj. Da bi imeli življenje v obilju (Jn 10,10). Kajti življenje brez Boga nima smisla in je absurdno. Vprašanje življenja ni v njegovi dolžini, ampak v njegovem smislu. Tudi če bi živeli večno, bi bilo življenje brez smisla absurdno. S pomočjo znanosti življenje podaljšujemo, ne moremo pa mu dati smisla, zato nujno potrebujemo Odrešenika.

      Kaj obožujejo moški? Šport, seks, denar, pivo, psa, avto, vinograd, zabave … Kaj obožujejo ženske? Otroke, ljubezen,
      nakupovanje, pogostitve, kozmetiko, TV nadaljevanke, kariero … Kaj obožujejo mladi? Računalnik, glasbo, svobodo …
      Vse to je legalno in potrebno, dokler ne poseduje nas. Kajti stari bogovi nočejo umreti. Neopazno postajamo njihovi sužnji. Pozorno preučimo televizijske reklame. Ponudbe in produkti na tržišču so koristni, a lahko postanejo predmet našega oboževanja. Tudi volilne, športne, verske in ostale kampanje. Na nas naredijo tak vtis
      omrežja, saj dobivamo panične napade, ker je čedalje več duševnih motenj. Francoski filozof in književnik Jean-Jacques Rausseau je zapisal, da se človek rodi svoboden, a je stalno in vsepovsod v verigah. Nemšk filozof Martin Heidegger je pred smrtjo izjavil: »Samo Bog nas lahko še reši!«

      Drži, Bog je prišel k nam zato, da bi imelo naše življenje namen in cilj. Da bi imeli življenje v obilju (Jn 10,10). Kajti življenje brez Boga nima smisla in je absurdno. Vprašanje življenja ni v njegovi dolžini, ampak v njegovem smislu. Tudi če bi živeli večno, bi bilo življenje brez smisla absurdno. S pomočjo znanosti življenje podaljšujemo, ne moremo pa mu dati smisla, zato nujno potrebujemo Odrešenika.

      Da bodo rešili naše težave, strahove, revščino, bolezen, utrujenost, nam olajšali delo, vrnili mladost, dali lepoto, nas
      osrečili in nas obogatili. V resnici postajamo sužnji vsega tega.

      http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/evc_02_GLASILO/VodePocitka_2022_1-2-3_E.pdf

      Odgovori