Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.001 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    Nadaljevanje članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

    VEST

    »Vest je sodba razuma, po kateri človek spozna nravno kakovost (nravnost) čisto določenega dejanja, katerega misli storiti, ga ravnokar izvršuje ali ga je storil« (Katekizem, 1778). Vest izoblikuje »nravno obveznost v luči naravne postave: je obveznost storiti to, kar človek z dejem svoje vesti spozna za dobro, ki mu je naloženo tu in sedaj.«[23]

    Vest je »poslednja odločujoča norma nravnosti«[24], zato je v primeru ravnanja zoper njo storjeno moralno zlo. Ta vloga odločujoče norme ne pripada vésti zato, ker bi le-ta bila najvišja norma[25], temveč zato ker ima za človeka lastnost, da je poslednja in neizogibna: »sodba vesti nazadnje potrdi skladnost kakega konkretnega ravnanja s postavo.«[26] Ko človek z gotovostjo presodi, potem ko je problem proučil z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, tedaj ne obstaja več nobena nadaljnja stopnja, nekakšna vest vestí, sodba o sodbi, kajti v nasprotnem primeru bi se to nadaljevalo v neskončnost.

    Pravilna ali resnicoljubna vest je tista, ki po resnici presoja o moralnosti nekega dejanja, zmotna vest pa tista, ki resnice ne doseže in ocenjuje kot dobro neko dejanje, ki je v resnici slabo, in obratno. Vzrok te zmote je nevednost, ki je lahko nepremagljiva (in je brez krivde), če v človeku prevlada do te mere, da ni nobene možnosti, da bi jo spoznal in zavrnil, ali pa premagljiva (in pomeni krivdo) v primeru, da bi jo bilo mogoče prepoznati in jo premagati, vendar človek noče ukrepati, da bi jo premagal, in nevednost ostane.[27] Vest, ki je zmotna po človekovi krivdi, ne opravičuje greha in ga lahko celo oteži.

    Vest je gotova, kadar presoja z moralno gotovostjo, da se ne moti. Pravimo, da je verjetna, kadar sodi s prepričanjem, da obstaja določena verjetnost za zmoto, ki pa je manjša od verjetnosti, da ima prav. Rečemo tudi, da je vest negotova, kadar se verjetnost zmote smatra za enako ali večjo od verjetnosti pravilne presoje. Nazadnje pravimo, da je vest zmedena, kadar si ne upa presojati, ker misli, da je grešno tako uresničenje nekega dejanja kot tudi njegova opustitev.

    V praksi se je treba ravnati samo po gotovi in resnicoljubni vesti ali pa po gotovi in nepremagljivo zmotni vesti.[28] Človek ne sme storiti dejanja z negotovo vestjo, temveč mora odstraniti dvom tako, da moli, da vprašanje prouči, da vpraša za nasvet itd.

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  2. janez says:

    Nekaj najlepših misli Svete Matere Terezije o ljubezni

    1. Kaj lahko narediš za mir na svetu? Pojdi domov in ljubi svojo družino.

    2. Ne moremo vsi delati velikih stvari. Lahko pa delamo majhne stvari z veliko ljubeznijo.

    3.Največja revščina je osamljenost, in občutek, da te nihče ne ljubi.

    4.Če sodiš ljudi, nimaš časa, da bi jih ljubil.

    5.Vsakič, ko se komu nasmehneš, je to dejanje ljubezni, prelepa stvar, dar drugi osebi.

    6.Veliko teže je potešiti lakoto po ljubezni kot lakoto po kruhu.

    7.Če želi ljubezen biti pristna, niso potrebna izredna dejanja. Moramo pa ljubiti, ne da se pri tem utrudimo. Bodi zvest v malih stvareh, kajti v tem je tvoja moč.

    8.Ne vem, kakšna natančno bodo nebesa. Vem pa, da nas Bog, ko bomo umrli in prišli predenj, da nas bo sodil, ne bo vprašal: »Koliko dobrih del si naredil v življenju?«, ampak raje: »Koliko ljubezni si vložil v to, kar si delal?«

    9.Preprosta pot:
    Tišina je molitev.
    Molitev je vera.
    Vera je ljubezen.
    Ljubezen je služenje.
    Sad služenja je mir.

    10.Sem majhen svinčnik v rokah Boga, ki piše ljubezensko pismo ljudem vsega sveta.

    Kjer je ljubezen, tam je Bog je čudovita knjiga Matere Terezije prav tako: Pridi, bodi moja luč. Slednja predstavlja življenje matere Terezije z vidika njenega odnosa z Bogom in njene predanosti tistim, za katere jo je Bog poklical, da jim služi – najbolj ubogim od ubogih. Poslani, da olajša trpljenje ubogih, je bilo namenjeno, da se poistoveti z njimi in v globini svoje duše izkusi njihovo bolečino in boj. Vztrajno in intenzivno trpljenje je sprejela z junaškim pogumom in zvestobo, kar priča o njeni nadnaravni veri v Boga in izročitvi Njegovi volji. Za mnoge je bilo opogumljajoče razkritje teh skritih vidikov življenja matere Terezije. To je vodilo do ideje, da bi naredili dostopnejši vpogled v njeno notranjost, ki nas lahko nauči, kako ravnati z našimi boji in trpljenjem. Rad Te Imam Sveta Mati Terezija. Tako kot nekatere druge svetnike in Joba, Te je Bog preizkušal, pa si ostala stanovitna in trdna v Veri in Ljubezni do Jezusa, do smrti. Hvala Mati Terezija. Prosim Moli za nas Boga in Marijo, da sliši in usliši naše molitve! Janez

  3. Miro says:

    SAMO DVEH VRST LJUDJE SO NAŠLI DETE: PASTIRJI IN MODRI. PREPROSTI IN UČENI. TISTI,
    KI VEDO, DA NE ZNAJO NIČESAR, IN TISTI, KI VEDO, DA NE ZNAJO VSEGA. NIKOLI ČLOVEK,
    KI MISLI, DA ZNA VSE. NITI SAM BOG NE MORE PREVZETNEŽU NIČESAR POVEDATI.

    Misel Fultona Sheena

  4. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK MED OPOLDANSKIM NAGOVOROM: Z JEZUSOM VEDNO OBSTAJA MOŽNOST ZAČETI ZNOVA (nedelja, 4. december 2022)

    Z Jezusom vedno obstaja možnost, da začnemo znova. Nikoli ni prepozno! Vedno je možnost začeti znova. Bodite pogumni. On je blizu nas v tem času spreobrnjenja. Vsakdo bi si lahko mislil: »V sebi imam to stanje, ta problem, ki se ga sramujem. Toda Jezus je ob tebi. Začni, vedno je možnost narediti naslednji korak. Čaka na nas in se nas nikoli ne naveliča. Nikoli se ne utrudi, tudi če smo nadležni. Prisluhnimo Janezovemu pozivu, naj se vrnemo k Bogu in ne pustimo, da ta advent milosti gre mimo kot dnevi na koledarju, kajti to je čas milosti za nas, zdaj, tukaj! (odlomek iz nagovora papeža Frančiška)

    Celoten nagovor svetega očeta na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2022-12/papez-francisek-z-jezusom-vedno-obstaja-moznost-zaceti-znova.html

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

  5. Miro says:

    Nadaljevanje članka Svoboda, postava in vest (piše: Ángel Rodríguez Luño)

    SVOBODA IN ZAKON

    Obstajajo načini za obravnavanje moralnih vprašanj, pri katerih se zdi, da predpostavljajo, da so etične zahteve, ki jih vsebuje moralni zakon, nekaj eksternega glede na svobodo. V tem primeru izgleda, da si svoboda in zakon nasprotujeta in se medsebojno omejujeta: kakor da bi se svoboda začela tam, kjer se konča zakon, in obratno.

    V resnici pa svobodno ravnanje ne izhaja iz nagona ali iz fizične ali biološke potrebe, temveč ga vsak človek uravnava skladno s svojim spoznanjem o dobrem in zlu: svobodno uresničuje dobro, ki je vsebovano v moralnem zakonu, in svobodno se izogiba zlu, ki ga po istem zakonu spoznava.

    Zanikanje dobrega, ki ga človek spozna po moralnem zakonu, ni svoboda, temveč greh. To, kar nasprotuje moralnemu zakonu je greh, ne svoboda. Zakon vsekakor nakazuje, da je treba popravljati želje po uresničevanju grešnih dejanj, ki jih človeška oseba lahko izkusi: želje po maščevanju, po nasilju, po kraji itd., toda to moralno navodilo ni v nasprotju s svobodo, ki vselej stremi k svobodni potrditvi dobrega s strani človeka, prav tako pa ne predstavlja prisile nad svobodo, ki vedno ohranja žalostno možnost, da greši. »Delati slábo ni osvoboditev, temveč suženjstvo (…). Morda [človek tako] dokaže, da je ravnal v skladu s svojim izborom, ni pa uspel izraziti glasú resnične svobode, saj je postal suženj tega, za kar se je odločil; odločil pa se je za najslabše, za odsotnost Boga, in tam ni svobode.«[20]

    Nekaj drugega pa je to, da človeški zakoni in predpisi zaradi splošnosti in strnjenosti izrazov, s katerimi so izraženi, lahko v kakšnem posebnem primeru tudi niso verni pokazatelj tega, kar mora določena oseba storiti. Dobro vzgojen človek ve, da mora v teh konkretnih primerih storiti to, kar z gotovostjo spozna kot dobro.[21] Ne obstaja pa noben primer, ko bi bilo dobro, da nekdo stori notranje slabo dejanje, ki ga prepoveduje negativna zapoved naravnega moralnega zakona ali pozitivnega božjega zakona (prešuštvo, premišljeni umor itd.).[22]

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-26-svoboda-postava-in-vest/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    ZAUPAJ V GOSPODA Z VSEM SVOJIM SRCEM, NA SVOJO RAZUMNOST PA SE NE ZANAŠAJ.
    NA VSEH SVOJIH POTEH GA SPOZNAVAJ IN ON BO URAVNAVAL TVOJE STEZE. (Prg 3,5-6)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=194&t=5#Prva+zapoved

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    ČE DOBRO MISLITE O DRUGIH, BOSTE TUDI DOBRO GOVORILI
    O DRUGIH IN DRUGIM. ČESAR POLNO JE SRCE, TO USTA RADA
    GOVORE. ČE JE VAŠE SRCE POLNO LJUBEZNI, BOSTE GOVORILI
    O LJUBEZNI. NASILJE JEZIKA JE ZELO RESNIČNO – OSTREJŠE
    OD VSAKEGA NOŽA, GLOBOKO RANI IN USTVARJA GRENKOBO.

    Misel sv. Matere Terezije

  8. Miro says:

    PRIPRAVITE GOSPODOVO POT, ZRAVNAJTE NJEGOVE STEZE!

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 3,1-12)

    Tiste dni se je pojavil Janez Krstnik in v Judejski puščavi oznanjal z besedami: »Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo!« To je tisti, o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze! Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij. Hranil se je s kobilicami in z divjim medom. Tedaj so prihajali k njemu ljudje iz Jeruzalema in vse Judeje in iz vse pokrajine ob Jordanu. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Ko pa je videl, da prihaja k njegovemu krstu precéj farizejev in saducejev, jim je rekel: »Gadja zalega! Kdo vam je pokazal, kako naj ubežite prihodnji jezi? Obrodite vendar sad, vreden spreobrnjenja. Ne domišljajte si, da lahko v sebi govorite: ›Abrahama imamo za očeta,‹ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov obuditi Abrahamu otroke. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj. Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju. Velnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+3%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    GLAS VPIJOČEGA V PUŠČAVI

    Ob današnjem evangeliju nas nagovarja lik Janeza Krstnika. Jezusov glasnik doživlja prezir: Kdo si in kako da krščuješ, če nisi ne Mesija ne Elija ne prerok? Janez Krstnik se ne boji teh vprašanj. Jasno pove, da je nič, da ni niti beseda, je le glas, ki ga daje za tistega, ki pride za njim in kateremu ni vreden biti niti služabnik, da bi mu odvezoval sandale.

    Tudi mi nismo kaj več kot nič, vsa naša moč je v Njem. Kljub naši nevrednosti pa Bog računa na nas. Želi, da vztrajno zastavljamo svoj glas zanj, ki se skriva v majhnih, ranljivih in brez imena.

    Kako naj to dosegamo? Biti blizu majhnim, je mogoče le, če sami sprejmemo svojo nemoč in si priznamo svoje meje. Čutiti z ranjenimi in ‘pretepenimi’ je mogoče, če ne bežimo pred svojo bolečino in ranjenostjo. Biti glas tistih, ki nimajo ne imena ne ugleda, je mogoče le, če ne skrbimo za videz, za to kako bomo izpadli, ampak nam je več vredna resnica kot dobro ime.

    Če hočemo biti pravi pričevalci in najti trajno veselje, se moramo odpreti Božjemu glasu. To je povabilo današnjega evangelija. Naše predstave, naše želje in naša hrepenenja so pogosto usmerjena v trenutno srečo. Da bi videli globlje, se moramo odpreti.

    Torej današnji evangelij zelo preprosto izraža osnovno resnico našega življenja. Poklicani smo k pričevanju, k temu, da pričujemo o luči, pa čeprav bomo zaradi tega zavrnjeni kot tisti, o katerem pričujemo. S čim naj pričujemo, pa nam je verjetno že jasno. S ponižnostjo, skromnostjo, darovanjsko ljubeznijo, pozornostjo za stisko bližnjega, zmernostjo, krotkostjo, marljivostjo in iskrenostjo.

    To bo prvo pričevanje, prihod luči v našo sivo vsakdanjost. Če bomo pričevali v najožjem krogu, bo mogoče pričevanje prenesti tudi na naša delovna mesta in v družbo, ki nas obdaja.

    Potrebno je verjeti, da nam je Gospod že podaril vse, kar za pričevanje potrebujemo. Nič nam ne manjka, le verjeti moramo, da nam je dal dovolj talentov, ravno prav. Talenti so tisto, kar nam je podaril v zibelko in ne tisto, kar smo že razvili. Dal nam je posluh, ne to da igramo kitaro; dal nam je vztrajnost, ki smo jo lahko razvili; dal nam je sočutje, iz katerega delamo drugim dobro. Talentov, danih v zibelko, nam ne more nihče vzeti! Z njimi smo že v polnosti Božji otroci, poklicani da z njimi trgujemo.

    Talente, ki smo jih prejeli, moramo množiti. V trgovanju, ki je služenje Bogu in ljudem, je naša sreča. V tem trgovanju se naši talenti množijo in razveseljujejo nas in naše bližnje.

    Neprestano se moramo prizadevati za pravo podobo Boga. Pomembno je, da v nas odganjamo misli, ki nas napolnjujejo s krivico, užaljenostjo in vsem slabim. To, kar se nam vriva, nam sporoča, da nismo prav razumeli ne darov, ne Darovalca.

    Veselje pričevanja je že v hrepenenju samem. Hrepenenj po neskončnem veselju in sreči ne bomo dosegli. Neizpolnjenost ni razlog za žalost, ampak še za globlja hrepenenja, ki nas vedno znova vabijo na pot čudovitega pričevanja.

    Torej pojdimo na pot pričevanja in ob jaslicah z veseljem pred Gospodarja položimo svoje talente in naj tudi mi slišimo: Glej si glas vpijočega!

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    SVETA TEREZIJA AVILSKA JE NAPISALA:

    HUDOBNI DUH VČASIH VDIHNE HREPENENJE PO VELIKIH DELIH Z NAMENOM, DA V GOSPODPVI SLUŽBI NE BI POČELE TEGA, KAR ZMOREMO, TEMVEČ BI SE ZADOVOLJILE S HREPENENJEM PO NEMOGOČEM. ČE MOLITE IN S TEM VELIKO POMAGATE, NI TREBA , DA POLEG TEGA HITITE VSEMU SVETU NA POMOČ.

    POMAGAJTE RAJŠI TISTIM S KATERIM ŽIVITE. TO BO VEČJE DELO LJUBEZNI, KER IMATE DO NJIH VEČJE DOLŽNOSTI.

    ALI MISLITE, DA JE MAJHNA STVAR, ČE STE GLOBOKO PONIŽNE IN SPOKORNIŠKE, USLUŽNE IN LJUBEZNIVE DP VSEH IN GOJITE ŠE DRUGE KREPOSTI; DA SPODBUJATE TUDI DRUGE K TEMU IN TUDI V NJIH VŽIGATE OGENJ LJUBEZNI DO GOSPODA, KI GORI V VAS?.

    To je nekaj velikega in Gospodu nadvse všečna služba. Če boste udejanjale to, kar zmorete, boste Njegovemu Veličanstvu dokazale, da bi bile voljne storiti še več, če bi mogle. ZATO VAS BO GOSPOD TUDI NAGRADIL KOT DA STE PRIDOBILE VELIKO DUŠ. (iz knjige -Notranji grad).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Sama sem velikokrat že to omenila. Zavajanje hudobca pride, da bi delali dobra dela po svojem načrtu, svoji volji, hlepenju po nečem vidnem-večjem, to je človeška želja velikokrat, ki pa včasih NIMA SKUPNE TOČKE Z GOSPODOVO ŽELJO.

    Gospod je vsakega človeka POSTAVIL TJA KJER MORA BITI IN TAM MORA DELATI IN IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, NE PA BEGATI PO SVOJIH ZAMISLIH.

    Če ima nekdo zakon, otroke mora dosledno izpolniti vse kar naroča JEZUS V TEM STANU, prav tako tisti, KI SO SAMSKI IN PA POSVEČENE OSEBE .

    Gospod je že od začetka stvarjenja sveta vedel in videl KJE BO VSAK POSAMEZNIK, KI GA JE USTVARIL DELOVAL.

    Sicer pa ni nobene bojazni, ČE NEKDO ŽELI NEKAJ DRUGEGA POČETI KOT TISTO, KAR MU JE GOSPOD PRIPRAVIL V SVOJEM NAČRTU, NAJ GA VPRAŠA IN PROSI DA MU POVE ČE JE TA NJEGOVA ŽELJA V SKLADU Z NJEGOVO VOLJO.

    Gospod vsakemu razodene načrt, ki ga prosi za to, SAMO POTRPLJENJE MORA IMETI.

    • Hvala says:

      TEREZIJA AVILSKA: NE ZIDAJMO STOLPOV BREZ TEMELJEV! GOSPOD NE GLEDA TOLIKO NA VELIKOST DEJANJ KAKOR NA LJUBEZEN, S KATERO JIH OPRAVLJAMO. STORIMO, KAR MOREMO, PA NAM BO NJEGOVO VELIČASTVO POMAGALO, DA BOMO ZMOGLE ČEDALJE VEČ.

      V tem kratkem življenju, ki bo morda krajše, kot si mislimo, darujmo GOSPODU ZUNANJO IN NOTRANJO DARITEV, KOLIKOR PAČ ZMOREMO. Njegovo Veličanstvo jo bo pridružilo daritvi , ki jo je na križu za nas darovalo Očetu; tako bo postala zaslužna zaradi naše LJUBEZNI, NAJSI SO NAŠA DELA ŠE TAKO SKROMNA.

      :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      Človek , ki želi služiti Bogu NAJ NAJPREJ PROSI ZA PONIŽNOST, POSLUŠNOST IN POTRPLJENJE. Kajti po tem BO DELAL z največjo ljubeznijo in služil v pravem pomenu Gospodu.

      KAKO PRIJETNA JE BOGU DARITEV, ČE NEKDO PONIŽNO SPREJME DELO, KI GA OPRAVLJA, PA NAJ BO TO SAMO POMETANJE JAVNE CESTE.

      Kako velik je človek v Gospodovih očeh, ki z veseljem pometa smeti. TA NJEGOVA LJUBEZEN DO DELA, KI GA OPRAVLJA Z VESELJEM, PREMAGA ŠE TAKO TEŽKE STISKE.

      Če ste postavljeni v družino in imate morda odvisnika- to je bolnik, invalida, nerazumevanje, vernega in nevernega skupaj itd…glejte v njem JEZUSA. KAKO VELIKO DELO JE TO, ČE SE Z LJUBEZNIJO PRENAŠA VSAK DAN, BOG GA BO BOGATO POPLAČAL.

      PRAVA LJUBEZEN DO BOGA IN DO LJUDI SE KAŽE V TEM, ČE Z VESELJEM SPREJMEŠ KAR TI JE POSLAL GOSPOD IN MU S TEM SLUŽIŠ IN TUDI LJUDEM.

      Ne iskati svojih zadovoljstev in užitkov v nekaterih delih, ki so po merilu človeka “velika” če je Gospod drugače odločil, GOSPOD GLEDA Z BOŽJIMI OČMI.

  10. Hvala says:

    V KNJIGI -KAKO OZDRAVITI RODOVNE KORENINE, SO NAPISANE MOLITVE ZA MEDGENERACIJSKO OZDRAVLJENJE

    JEZUS ZDRAVI, JEZUS VSTOPA…

    TU STA DVE METODI: Prvi proces je osebna molitev za družinsko zgodovino, drugo poglavje pa je osredotočeno okrog evharistije v ozdravljenju družinskih ran in vključuje vzorec očiščenja generacij prednikov po očetovi in materini strani.

    Predstavljeno je OZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNI:

    MEČ SVETEGA DUHA SEKA VSE VEZI Z VSAKOVRSTNIMI BOLEZNIMI -(vzorci telesnih bolezni zakodirani v našo dediščino-to je dediščino potomcev, da prenehajo obstajati).

    Nastopiti je potrebno zoper koreninski vzrok vseh fizičnih neredov in nerazložene slabosti.

    GOSPOD OSVOBAJA UČINKE TEH BOLNIH POTI, KI SO SE UKORENINILE MED PREDNIKE.

    ODPUŠČANJE: OČE ODPUSTI TISTIM V MOJI DRUŽINI, KI SO IZBRALI BOLEZEN, DA BI SE IZOGNILI ŽIVLJENJU, ZA VSE NAČINE, KAKO SO TO STORILI; IN ZA VSE NAČINE, KAKO SO SVOJE POTREBE POSKUŠALI ZADOVOLJITI NA NEZDRAVE NAČINE.

    • Hvala says:

      SEKIRA NA KORENINO: Nastopa se zoper vzorce neskončnega trpljenja, razdirajo se poti trpljenja zaradi občutka nekoristnosti, nevrednosti in brezupnosti, nastopa se zoper vse ponavljajoče vzorce strtih src, občutkov neukoreninjenosti in nepripadnosti, zoper vse poti obupa, nevrednosti, čustvene travme in ohromelosti,

      VSE UKORENINJENE VZORCE ZDRAVI JEZUS-VSAK VZOREC SRAMOTE, BOLEČINE IN ŽALOVANJA.

      Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Vsako drevo torej, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.«

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+3%2C9&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja