Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- Administrator na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- Kristina na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- janez na Zahvale
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Kristina na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Zahvale
- janez na Zahvale
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Zahvale
- Hvala na Članki za dušo
- Kristina na Zahvale
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Polona Golub na Zahvale
- Polona Golub na Članki za dušo
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- janez na Zahvale
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
Stare objave
- junij 2025
- maj 2025
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
Cookie | Duration | Description |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
»MARTIN GOLOB JE PRIČEVALEC, NE PREPRIČEVALEC« (Aleteia)
»NAMEN KNJIGE JE, DA VSAK ČLOVEK, PA NAJ BO VEREN, NEVEREN ALI KATERIKOLI ODTENEK VMES, DOBI V NJEJ ISKRICO VEDRINE, DOBRE VOLJE IN SPODBUDE. BODISI DUHOVNE ALI ŽIVLJENJSKE«
Novembra je izšla knjiga o duhovniku Martinu Golobu NA SPLETNI PRIŽNICI, ki jo je izdala založba Družina. O ideji, pisanju knjige in njeni vsebini več v zanimivem pogovoru z avtorjem Lojzetom Grčmanom, ki pri Aleteii zelo rad ustvarja intervjuje, povezane z navdihujočimi in družinskimi temami.
https://si.aleteia.org/2022/12/10/kako-je-nastajala-knjiga-z-martinom-golobom/
GOSPOD, DAJ MI PROSIM PRAVE BESEDE,
BESEDE LJUBEZNI, BESEDE RESNICE
Tudi dan, ki se zdajle začenja,
potrebuje besede pozdrava in zahvale;
potrebuje besede odločitve in odklonitve,
potrebuje besede preudarka.
Daj mi prave besede.
Živimo in mislimo, se odločamo in molimo,
kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami.
Te so lahko močnejše,
bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja.
Daj mi besede ljubezni.
Besede lahko povezujejo,
lahko zdravijo in tolažijo,
lahko pa tudi sejejo razdor,
sekajo rane in ubijajo.
Lahko učijo in pojasnjujejo,
lahko lažejo in zapeljujejo.
Daj mi besede resnice.
Ko sem govoril, je beseda izrečena
in tako nad njo nimam nobene moči več.
Zdaj živi svoje lastno življenje,
ki pomaga ali uničuje;
ne morem je več prijeti,
zvezati ali poklicati nazaj.
Daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer
ne bo treba obžalovati nobene besede.
(Paul Roth)
Božja beseda nas ozdravlja, posvečuje, rešuje, odrešuje …
BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
BLAGOR SLUŽABNIKU, KI SE NIMA ZA BOLJŠEGA, KADAR GA LJUDJE
POVELIČUJEJO IN POVIŠUJEJO, KAKOR PA TEDAJ, KADAR GA IMAJO ZA
NIČVREDNEGA TER GA OMALOVAŽUJEJO IN PREZIRAJO. ČLOVEK
NAMREČ TOLIKO VELJA, KOLIKOR VELJA PRED BOGOM IN NIČ VEČ.
Misel sv. Frančiška Asiškega
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Nadaljevanje članka Milost in kreposti (Paul O’Callaghan)
OPRAVIČENJE
Ker se vsi ljudje rodijo v stanju grešnosti, v »izvirnem grehu« (prim. Ef 2,3), je prvo delo milosti v nas opravičenje (prim. Katekizem, 1989). Opravičenje imenujemo prehod iz stanja greha v stanje milosti (ali “pravičnosti”, kajti milost nas naredi “pravične”).[6] To se zgodi pri krstu in vsakokrat, ko Bog odpušča smrtne grehe in vlije posvečujočo milost (običajno pri zakramentu pokore).[7] Opravičenje »je najbolj odlično delo božje ljubezni« (Katekizem, 1994; prim. Ef 2,4-5).
Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-28-milost-in-kreposti/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Spoštovani g. Administrator!
G. Miro mi je napisal: Predlagam, da se skrbno poglobite v osnovni namen rubrike PROSIM ZA MOLITEV, ki je dobro razložen na tej spletni strani (glejte čisto na vrhu!). Če se morda ne strinjate z vsebinsko zasnovo, se obrnite na g. Administratorja, sam za to prav gotovo nisem pravi naslov!
Prosim, če mi obrazložite ALI JE SMRTNA NAPAKA, ČE JE BILO BESEDILO NAPAČNO UVRŠČENO, oz, KAJ DELAM NAROBE?
JEZUS PRIMERJA JANEZA KRSTNIKA S PREROKOM ELIJEM. JANEZ JE NAPOVEDAL JEZUSOV PRIHOD, DA BO MORAL KOT ELIJA, S SMRTJO POTRDITI SVOJE OZNANILO
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 17,10-13)
Učenci pa so ga vprašali: »Zakaj torej pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« Odgovoril je: »Elija res prihaja in bo vse prenovil. Povem pa vam, da je Elija že prišel, a ga niso prepoznali, temveč so storili z njim, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih.« Tedaj so učenci doumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku.
https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+17%2C10-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl
Jezus primerja Janeza Krstnika s prerokom Elijem. Janez je napovedal Jezusov prihod, da bo moral kot Elija, s smrtjo potrditi svoje oznanilo. Čim raje imam Jezusa, tem bolj dojemam neizbežnost žrtve, s katero je povezana njegova ljubezen. Gospod, pomagaj mi, da bi te iskal z vsem srcem, premagoval svojo grešnost in ti pogumno služil v bratih in sestrah. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
NOVI ELIJA
Modri Sirah uporabi izvirno podobo za preroka Elija, ki je bil » kakor ogenj in njegova beseda je bila kakor goreča peč«. Živel je v času, ko se je zelo širilo češčenje Baala. Vsi Baalovi preroki so obljubljali materialno blagostanje.
V zahodnem svetu lahko rečemo, da je Baalovim prerokom uspelo. Nobena generacija še ni živela v takšnem blagostanju, kakor naša. A za kašno ceno in na čigav račun? Elija pa je takrat oznanjal Boga, ki ne mara, da so ljudje, potopljeni v materializem, potrošništvo in brezumen pohlep. Bog želi, da smo bogati v veri.
Zato je Elija po Gospodovem ukazu zaprl nebo, da ni deževalo. Zdi se, da Bog pokaže svojo jezo s tem, da ne da niti kapljice dežja več. V resnici pa gre za popolnoma drugačne razloge: »da utolažiš jezo, preden se vname, da nagneš srce očetov k sinovom in vzpostaviš Jakobove rodove.«
Glavni razlog pa je naveden v zadnjem stavku: da bi živeli in umrli v ljubezni. Elijeve besede so bile zapisane dolgo po njegovi smrti, ko njegova beseda ni več motila sodobnikov.
Preroka je težko sprejeti v sedanjosti, ko je živ in govori. Zakaj? Ker govori neprijetne reči, ker vabi k spreobrnjenju in kaže na napačen način življenja, ker nasprotuje našim ustaljenim in prevladujočim samoprevaram. Zato je neprijeten in ga je treba utišati. Tako se je dogajalo vsem prerokom vseh časov, še posebej pa Božjemu sinu Jezusu.
Jezus jim pove, da je Elija že prišel, a da so ga zavrgli, tako kot bodo tudi njega. Učenci so vedeli, da je govoril o Janezu Krstniku. Pismouki so bili sužnji svoje zaprtosti v svoj prav. Če bi bili odprti bi sprejeli že povabilo Janeza Krstnika k spreobrnjenju in bi razumeli, da se je Elija vrnil.
Če hočemo videti in spregledati moramo svoje noge usmeriti na pot spreobrnjenja. Veliko lažje verjamemo svojim strahovom, dvomom in utvaram, kakor pa Jezusu in njegovi dobri novici. Lažje ostajamo zaprti kakor pismouki. V svoj prav, v svoje gotovosti, v svoj materializem in pozabimo, da smo ustvarjeni da bi živeli in umrli v ljubezni.
Očetovi ljubezni do nas in naši do njega. Našo do njega pa lahko živimo le v odnosu do drugih, ki so vsak dan z nami. Prosimo Marijo in svetnike, da Bog Oče v moči Sinove besede spreobrne in zmehča naša srca, da bodo razpoložljiva za resnico ljubezni iz katere v resnici živimo in je Božja. Naj nam Bog pomaga prepoznati lažne preroke, ki so danes najmočnejši in nas držijo v šahu. Pandemija je našo vero postavila pod vprašaj in nas porinila v negotovost. Ali ni to milostni trenutek, da prisluhnemo resnici: da bi živeli in umrli v ljubezni, v podarjanju sebe kot Božjega daru nam in drugim?
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
https://portal.pridi.com/2022/12/10/novi-elija/
IZ ZAKLADOV SVETEGA PISMA
Gospodov oltar pokrivate s solzami, z jokom in vzdihovanjem, ker se nič več ne ozre na daritev in je ne sprejema z veseljem iz vaših rok. In pravite: »Čemu?« Ker je bil Gospod priča med teboj in ženo tvoje mladosti, proti kateri si nezvesto ravnal, čeprav je tvoja družica in žena tvoje zaveze. Mar ju ni za eno ustvaril in je ostanek duha njegov? In kaj išče eno? Božje potomstvo. Zato se varujte po svojem duhu: nihče naj proti ženi svoje mladosti ne ravna nezvesto! »Sovražim namreč ločitev, govori Gospod, Izraelov Bog, in njega, ki z nasiljem pokriva svojo obleko, govori nad vojskami. Varujte se po svojem duhu in ne ravnajte nezvesto!« (Mal 2,13-16)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=234&t=5#Sedma+zapoved
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MILOST IN KREPOSTI
MILOST JE VIR ZA DELO POSVEČENJA; OZDRAVLJA IN POVZDIGUJE ČLOVEŠKO NARAVO TER NAS NAREDI ZMOŽNE ŽIVETI KOT BOŽJI OTROCI.
Piše: Paul O’Callaghan
MILOST
Bog je od vekomaj, »pred stvarjenjem sveta« (Ef 1,4), poklical človeka k temu, da je deležen božjega trinitaričnega življenja, kar je poslednji cilj svobodnih ustvarjenih bitij. Gre seveda za povsem božjo iniciativo, se pravi, za milost. Zato v Katekizmu katoliške Cerkve beremo, da je »ta poklicanost k večnemu življenju nadnaravna« (Katekizem, 1998).[1] Da bi nas privedel do tega poslednjega nadnaravnega cilja, nam Bog že na tem svetu naklanja začetek te deležnosti, ki bo dosegla polnost v nebesih, kar sv. Tomaž imenuje »začetek slave«.[2] Ta dar je posvečujoča milost, ki:
— »je nezaslužen božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil« (Katekizem, 1999);
— »je delež pri božjem življenju« (Katekizem, 1997; prim. 2 Pt 1,4), ki nas pobožanstvuje (prim. Katekizem, 1999);
— je torej novo, nadnaravno življenje; kakor novo rojstvo, po katerem postanemo posinovljeni božji otroci, deležni naravnega sinovstva Božjega Sina: »sinovi v Sinu«[3];
— nas uvede v notranje življenje Trojice. Kot posinovljeni otroci po Svetem Duhu (prim. Rim 8,15; Gal 4,6), ki nas upodablja po edinorojenem Sinu, moremo Boga klicati »Oče« (prim. Katekizem, 1997);
— je »milost Kristusa«, ker jo prejemamo kot udeleženost pri Kristusovi milosti (Katekizem, 1997): »Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo« (Jn 1, 16). Milost nas upodablja po Kristusu (prim. Rim 8,29); ker je njen izvor v Kristusu, prihaja k nam po Cerkvi, ki je njegovo Telo, se pravi po božji besedi in po zakramentih, še posebej po krstu (prim. Katekizem, 1997);
— je »milost Svetega Duha«, ker je vlita v dušo po Svetem Duhu[4], ki prebiva v kristjanovi duši kakor v svetišču (prim. Rim 8,9; 1Kor 3,16 sl.; 6,19 sl.) skupaj z Očetom in Sinom.
Posvečujoča milost se imenuje tudi habitualna milost, ker je trajna dispozicija (voljnost), ki izpopolnjuje dušo preko vlitih kreposti, da bi jo napravila zmožno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni (prim. Katekizem, 2000).[5] Zaradi tega lahko govorimo o “stanju milosti” v kristjanu.
Milost ima dva glavna učinka v človeku: opravičenje in posvečenje.
Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-28-milost-in-kreposti/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
Marija je sama povedala: “Odslej naprej me bodo blagrovali vsi narodi.”
»Devica Marija je tudi naša draga Mati in Zaščitnica « (O njej poje tudi Dante, Božanska komedija).
Da bi razumeli Marijo, se moramo povzpeti k Božjim izvirom. Potrebno jo je videti v luči Božjega načrta, da bi lahko razumeli vlogo, ki ji jo je Bog namenil med vsem ustvarjenim. Angeli in ljudje so vnaprej določeni za milost in slavo. Sveta Devica Marija pa je posebej določena za Božje materinstvo: pripada svetu učlovečene Besede in je vključena v življenje troedinega Boga na edinstven način. Prav zaradi tega svojega edinstvenega poslanstva jo je Bog obogatil s posebnimi milostmi in dobrinami. Čudežno jo je napolnil, bolj kot vse angele in vse svetnike, z obiljem vseh nebeških darov iz zakladnice lastnega Božanstva. Mnogi teologi, svetniki in verniki v imenu vseh tistih, ki jih je lepota Device prevzela, priznavajo, da se pred veličino ponižne in neuke nazareške mladenke, ki je po Milosti Božji postala Božja Mati, razum izgubi, zmede in človek kar ne najde primernih besed, da bi spregovoril tako, kot bi moral.Težko bi bilo na lepši način izraziti vso nadčloveško veličino Božje Matere. Pesnik se je navdihoval v bogoslužju, v katerem Cerkev kakor nekoč sveta Elizabeta navdušeno vzklika: »Blažena si, o Devica Marija, ker si v svojem telesu nosila Stvarnika sveta in si rodila Njega, ki te je ustvaril, ter ostala vedno devica«. Te svete vsebine tako zelo presegajo zmožnost človeškega razumevanja, da razum obstane in besede spregovorijo na nerazumljivo vzvišen način: »O sveta in brezmadežna deviškost, za katere poveličevanje ne najdemo pravih besed: kajti Njega, ki ga Nebesa ne morejo obseči, si ti nosila v svojem naročju«.
Neopisljive in nepredstavljive veličine, v katero je zavita skrivnost naše Matere Device Marije, ni moč zaznati jn razumeti s človeškim z razumom in ne s čuti. Razodeva se le tistim, ki niso domišljavi: o njej že dvajset stoletij pričuje teologija; vanjo se poglablja vera; kontemplacija se ji čudi in jo občuduje ter daje hvaležno čast Vsemogočnemu, ker je v Devici Mariji storil tako neverjetne stvari. Kot mati učlovečene Besede Marija vstopa v skrivnost Svete Trojice z osebami Troedinega vzpostavlja najtesnejše vezi. Med Devico Marijo in Besedo se vzpostavi odnos resničnega materinstva, katerega veličina se lahko meri na osnovi Sinovega veličastva. Na mestu je beseda sv. Tomaža Akvinskega, da Marijino dostojanstvo meji na velik Božji Misterij in na nepredstavljivo neskončnost. Nobeno drugo dostojanstvo se ne more primerjati z dostojanstvom Božje Matere: ne dostojanstvo angelske narave, ne Božje posinovljenje, ki smo ga deležni in ne dostojanstvo katoliškega duhovništva. Z besedami bl. Corrada iz Saške ta trditev zveni takole: »Bog bi lahko ustvaril še lepši svet, Bog bi lahko ustvaril še bolj prostrano nebo, toda celo Bog ne bi mogel v bivanje poklicati matere večje od Božje Matere Marije«. Vsa Marijina veličina je v tem, da je Mati takšnega Sina! Od tu izvirajo vsi darovi in prednosti, ki jo krasijo. Vsa ostala bitja, angeli in ljudje, ljubijo Boga kot Stvarnika in Očeta; Marija, samo Marija, ga ljubi tudi kot Mati, kot najbolj ljubeča Mati ljubi najbolj ljubkega sina, ki je Pravi Bog in Pravi Človek, ki je Naš Učenik in Odrešenik Sveta.
Evangelist Luka pove, da je bil Jezus spočet v Marijinem telesu in tako postal Adamov potomec, eden izmed nas ljudi. To pomeni, da Marijino telo ni bilo samo neki inkubator za učlovečenje. Pomeni, da je Jezus Kristus, druga božja oseba, dobila svojo človeško naravo od Marije. Zakaj je to pomembno? Zato ker imamo lahko samo zaradi tega dejstva Jezusa za Odrešenika. Bog, ki ne more umreti, je postal človek, ki lahko umrje. Če Kristus nima človešek narave, potem tudi ni umrl na križu. Če pa Kristus ni umrl, tudi ni vstal od mrtvih. Če ni vstajenja tudi ni odrešenja. Brez Marije bi bili še vedno v grehu in stanju neodrešenosti. To pa pomeni, da se je Jezus po Marijinem telesu s svojim učlovečenjem za vedno pridružil človeški rasi. Tako je postal Odrešenik vseh ljudi in Marija je tako postala Mati vsega človeštva. Še več. S svojo privolitvijo ob angelovem oznanjenju je Bogu ponudila svoje srce in ljubezen vsemu človeštvu.
Medmrežje fejstbog pater Jaro
Vsakdanja molitev k Mariji
Marija, ljubljena hči Boga Očeta, svojo dušo zaupam v tvoje varstvo. Varuj Božje življenje v meni. Ne dovoli, da bi ga izgubil/a zaradi greha. Varuj moj um in mojo voljo, tako da bodo vse moje misli in želje všeč Gospodu.
Zdrava Marija …
Marija, ljubljena Mati Božjega Sina, svoje srce zaupam v tvoje varstvo. Naj te ljubim z vsem srcem. Naj si vedno prizadevam ljubiti svoje bližnje. Pomagaj mi, da se bom izognil/a ljudem – tudi »prijateljem« – ki bi me vodili stran od Jezusa in v grešno življenje.
Zdrava Marija…
Marija, ljubljena Nevesta Svetega Duha, svoje telo izročam v tvoje varstvo. Naj se vedno spominjam, da je moje telo dom Svetega Duha, ki prebiva v meni. Naj nikdar ne grešim proti Njemu z nečistimi dejanji – sam ali z drugimi – naj ohranim krepost čistosti.
Zdrava Marija…
Sveti Jožef, prosi za nas.
Sveti nadangel Rafael, prosi za nas.
Sveta Marija Goretti, prosi za nas.
Amen.