Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.003 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    »MARTIN GOLOB JE PRIČEVALEC, NE PREPRIČEVALEC« (Aleteia)

    »NAMEN KNJIGE JE, DA VSAK ČLOVEK, PA NAJ BO VEREN, NEVEREN ALI KATERIKOLI ODTENEK VMES, DOBI V NJEJ ISKRICO VEDRINE, DOBRE VOLJE IN SPODBUDE. BODISI DUHOVNE ALI ŽIVLJENJSKE«

    Novembra je izšla knjiga o duhovniku Martinu Golobu NA SPLETNI PRIŽNICI, ki jo je izdala založba Družina. O ideji, pisanju knjige in njeni vsebini več v zanimivem pogovoru z avtorjem Lojzetom Grčmanom, ki pri Aleteii zelo rad ustvarja intervjuje, povezane z navdihujočimi in družinskimi temami.

    https://si.aleteia.org/2022/12/10/kako-je-nastajala-knjiga-z-martinom-golobom/

  2. Miro says:

    GOSPOD, DAJ MI PROSIM PRAVE BESEDE,
    BESEDE LJUBEZNI, BESEDE RESNICE

    Tudi dan, ki se zdajle začenja,
    potrebuje besede pozdrava in zahvale;
    potrebuje besede odločitve in odklonitve,
    potrebuje besede preudarka.
    Daj mi prave besede.

    Živimo in mislimo, se odločamo in molimo,
    kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami.
    Te so lahko močnejše,
    bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja.
    Daj mi besede ljubezni.

    Besede lahko povezujejo,
    lahko zdravijo in tolažijo,
    lahko pa tudi sejejo razdor,
    sekajo rane in ubijajo.
    Lahko učijo in pojasnjujejo,
    lahko lažejo in zapeljujejo.
    Daj mi besede resnice.

    Ko sem govoril, je beseda izrečena
    in tako nad njo nimam nobene moči več.
    Zdaj živi svoje lastno življenje,
    ki pomaga ali uničuje;
    ne morem je več prijeti,
    zvezati ali poklicati nazaj.

    Daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer
    ne bo treba obžalovati nobene besede.

    (Paul Roth)

  3. Miro says:

    Božja beseda nas ozdravlja, posvečuje, rešuje, odrešuje …

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  4. Miro says:

    BLAGOR SLUŽABNIKU, KI SE NIMA ZA BOLJŠEGA, KADAR GA LJUDJE
    POVELIČUJEJO IN POVIŠUJEJO, KAKOR PA TEDAJ, KADAR GA IMAJO ZA
    NIČVREDNEGA TER GA OMALOVAŽUJEJO IN PREZIRAJO. ČLOVEK
    NAMREČ TOLIKO VELJA, KOLIKOR VELJA PRED BOGOM IN NIČ VEČ.

    Misel sv. Frančiška Asiškega

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

  5. Miro says:

    Nadaljevanje članka Milost in kreposti (Paul O’Callaghan)

    OPRAVIČENJE

    Ker se vsi ljudje rodijo v stanju grešnosti, v »izvirnem grehu« (prim. Ef 2,3), je prvo delo milosti v nas opravičenje (prim. Katekizem, 1989). Opravičenje imenujemo prehod iz stanja greha v stanje milosti (ali “pravičnosti”, kajti milost nas naredi “pravične”).[6] To se zgodi pri krstu in vsakokrat, ko Bog odpušča smrtne grehe in vlije posvečujočo milost (običajno pri zakramentu pokore).[7] Opravičenje »je najbolj odlično delo božje ljubezni« (Katekizem, 1994; prim. Ef 2,4-5).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-28-milost-in-kreposti/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  6. Hvala says:

    Spoštovani g. Administrator!

    G. Miro mi je napisal: Predlagam, da se skrbno poglobite v osnovni namen rubrike PROSIM ZA MOLITEV, ki je dobro razložen na tej spletni strani (glejte čisto na vrhu!). Če se morda ne strinjate z vsebinsko zasnovo, se obrnite na g. Administratorja, sam za to prav gotovo nisem pravi naslov!

    Prosim, če mi obrazložite ALI JE SMRTNA NAPAKA, ČE JE BILO BESEDILO NAPAČNO UVRŠČENO, oz, KAJ DELAM NAROBE?

  7. Miro says:

    JEZUS PRIMERJA JANEZA KRSTNIKA S PREROKOM ELIJEM. JANEZ JE NAPOVEDAL JEZUSOV PRIHOD, DA BO MORAL KOT ELIJA, S SMRTJO POTRDITI SVOJE OZNANILO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 17,10-13)

    Učenci pa so ga vprašali: »Zakaj torej pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« Odgovoril je: »Elija res prihaja in bo vse prenovil. Povem pa vam, da je Elija že prišel, a ga niso prepoznali, temveč so storili z njim, kar so hoteli. Tako bo tudi Sin človekov trpel od njih.« Tedaj so učenci doumeli, da jim je govoril o Janezu Krstniku.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+17%2C10-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus primerja Janeza Krstnika s prerokom Elijem. Janez je napovedal Jezusov prihod, da bo moral kot Elija, s smrtjo potrditi svoje oznanilo. Čim raje imam Jezusa, tem bolj dojemam neizbežnost žrtve, s katero je povezana njegova ljubezen. Gospod, pomagaj mi, da bi te iskal z vsem srcem, premagoval svojo grešnost in ti pogumno služil v bratih in sestrah. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    • Miro says:

      NOVI ELIJA

      Modri Sirah uporabi izvirno podobo za preroka Elija, ki je bil » kakor ogenj in njegova beseda je bila kakor goreča peč«. Živel je v času, ko se je zelo širilo češčenje Baala. Vsi Baalovi preroki so obljubljali materialno blagostanje.

      V zahodnem svetu lahko rečemo, da je Baalovim prerokom uspelo. Nobena generacija še ni živela v takšnem blagostanju, kakor naša. A za kašno ceno in na čigav račun? Elija pa je takrat oznanjal Boga, ki ne mara, da so ljudje, potopljeni v materializem, potrošništvo in brezumen pohlep. Bog želi, da smo bogati v veri.

      Zato je Elija po Gospodovem ukazu zaprl nebo, da ni deževalo. Zdi se, da Bog pokaže svojo jezo s tem, da ne da niti kapljice dežja več. V resnici pa gre za popolnoma drugačne razloge: »da utolažiš jezo, preden se vname, da nagneš srce očetov k sinovom in vzpostaviš Jakobove rodove.«

      Glavni razlog pa je naveden v zadnjem stavku: da bi živeli in umrli v ljubezni. Elijeve besede so bile zapisane dolgo po njegovi smrti, ko njegova beseda ni več motila sodobnikov.

      Preroka je težko sprejeti v sedanjosti, ko je živ in govori. Zakaj? Ker govori neprijetne reči, ker vabi k spreobrnjenju in kaže na napačen način življenja, ker nasprotuje našim ustaljenim in prevladujočim samoprevaram. Zato je neprijeten in ga je treba utišati. Tako se je dogajalo vsem prerokom vseh časov, še posebej pa Božjemu sinu Jezusu.

      Jezus jim pove, da je Elija že prišel, a da so ga zavrgli, tako kot bodo tudi njega. Učenci so vedeli, da je govoril o Janezu Krstniku. Pismouki so bili sužnji svoje zaprtosti v svoj prav. Če bi bili odprti bi sprejeli že povabilo Janeza Krstnika k spreobrnjenju in bi razumeli, da se je Elija vrnil.

      Če hočemo videti in spregledati moramo svoje noge usmeriti na pot spreobrnjenja. Veliko lažje verjamemo svojim strahovom, dvomom in utvaram, kakor pa Jezusu in njegovi dobri novici. Lažje ostajamo zaprti kakor pismouki. V svoj prav, v svoje gotovosti, v svoj materializem in pozabimo, da smo ustvarjeni da bi živeli in umrli v ljubezni.

      Očetovi ljubezni do nas in naši do njega. Našo do njega pa lahko živimo le v odnosu do drugih, ki so vsak dan z nami. Prosimo Marijo in svetnike, da Bog Oče v moči Sinove besede spreobrne in zmehča naša srca, da bodo razpoložljiva za resnico ljubezni iz katere v resnici živimo in je Božja. Naj nam Bog pomaga prepoznati lažne preroke, ki so danes najmočnejši in nas držijo v šahu. Pandemija je našo vero postavila pod vprašaj in nas porinila v negotovost. Ali ni to milostni trenutek, da prisluhnemo resnici: da bi živeli in umrli v ljubezni, v podarjanju sebe kot Božjega daru nam in drugim?

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2022/12/10/novi-elija/

  8. Miro says:

    IZ ZAKLADOV SVETEGA PISMA

    Gospodov oltar pokrivate s solzami, z jokom in vzdihovanjem, ker se nič več ne ozre na daritev in je ne sprejema z veseljem iz vaših rok. In pravite: »Čemu?« Ker je bil Gospod priča med teboj in ženo tvoje mladosti, proti kateri si nezvesto ravnal, čeprav je tvoja družica in žena tvoje zaveze. Mar ju ni za eno ustvaril in je ostanek duha njegov? In kaj išče eno? Božje potomstvo. Zato se varujte po svojem duhu: nihče naj proti ženi svoje mladosti ne ravna nezvesto! »Sovražim namreč ločitev, govori Gospod, Izraelov Bog, in njega, ki z nasiljem pokriva svojo obleko, govori nad vojskami. Varujte se po svojem duhu in ne ravnajte nezvesto!« (Mal 2,13-16)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=234&t=5#Sedma+zapoved

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    MILOST IN KREPOSTI

    MILOST JE VIR ZA DELO POSVEČENJA; OZDRAVLJA IN POVZDIGUJE ČLOVEŠKO NARAVO TER NAS NAREDI ZMOŽNE ŽIVETI KOT BOŽJI OTROCI.

    Piše: Paul O’Callaghan

    MILOST

    Bog je od vekomaj, »pred stvarjenjem sveta« (Ef 1,4), poklical človeka k temu, da je deležen božjega trinitaričnega življenja, kar je poslednji cilj svobodnih ustvarjenih bitij. Gre seveda za povsem božjo iniciativo, se pravi, za milost. Zato v Katekizmu katoliške Cerkve beremo, da je »ta poklicanost k večnemu življenju nadnaravna« (Katekizem, 1998).[1] Da bi nas privedel do tega poslednjega nadnaravnega cilja, nam Bog že na tem svetu naklanja začetek te deležnosti, ki bo dosegla polnost v nebesih, kar sv. Tomaž imenuje »začetek slave«.[2] Ta dar je posvečujoča milost, ki:

    — »je nezaslužen božji dar, ki nam ga daje Bog iz svojega življenja, vlitega po Svetem Duhu v našo dušo, da bi jo pozdravil greha in posvetil« (Katekizem, 1999);

    — »je delež pri božjem življenju« (Katekizem, 1997; prim. 2 Pt 1,4), ki nas pobožanstvuje (prim. Katekizem, 1999);

    — je torej novo, nadnaravno življenje; kakor novo rojstvo, po katerem postanemo posinovljeni božji otroci, deležni naravnega sinovstva Božjega Sina: »sinovi v Sinu«[3];

    — nas uvede v notranje življenje Trojice. Kot posinovljeni otroci po Svetem Duhu (prim. Rim 8,15; Gal 4,6), ki nas upodablja po edinorojenem Sinu, moremo Boga klicati »Oče« (prim. Katekizem, 1997);

    — je »milost Kristusa«, ker jo prejemamo kot udeleženost pri Kristusovi milosti (Katekizem, 1997): »Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo« (Jn 1, 16). Milost nas upodablja po Kristusu (prim. Rim 8,29); ker je njen izvor v Kristusu, prihaja k nam po Cerkvi, ki je njegovo Telo, se pravi po božji besedi in po zakramentih, še posebej po krstu (prim. Katekizem, 1997);

    — je »milost Svetega Duha«, ker je vlita v dušo po Svetem Duhu[4], ki prebiva v kristjanovi duši kakor v svetišču (prim. Rim 8,9; 1Kor 3,16 sl.; 6,19 sl.) skupaj z Očetom in Sinom.

    Posvečujoča milost se imenuje tudi habitualna milost, ker je trajna dispozicija (voljnost), ki izpopolnjuje dušo preko vlitih kreposti, da bi jo napravila zmožno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni (prim. Katekizem, 2000).[5] Zaradi tega lahko govorimo o “stanju milosti” v kristjanu.

    Milost ima dva glavna učinka v človeku: opravičenje in posvečenje.

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-28-milost-in-kreposti/

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  10. janez says:

    Marija je sama povedala: “Odslej naprej me bodo blagrovali vsi narodi.”

    »Devica Marija je tudi naša draga Mati in Zaščitnica « (O njej poje tudi Dante, Božanska komedija).
    Da bi razumeli Marijo, se moramo povzpeti k Božjim izvirom. Potrebno jo je videti v luči Božjega načrta, da bi lahko razumeli vlogo, ki ji jo je Bog namenil med vsem ustvarjenim. Angeli in ljudje so vnaprej določeni za milost in slavo. Sveta Devica Marija pa je posebej določena za Božje materinstvo: pripada svetu učlovečene Besede in je vključena v življenje troedinega Boga na edinstven način. Prav zaradi tega svojega edinstvenega poslanstva jo je Bog obogatil s posebnimi milostmi in dobrinami. Čudežno jo je napolnil, bolj kot vse angele in vse svetnike, z obiljem vseh nebeških darov iz zakladnice lastnega Božanstva. Mnogi teologi, svetniki in verniki v imenu vseh tistih, ki jih je lepota Device prevzela, priznavajo, da se pred veličino ponižne in neuke nazareške mladenke, ki je po Milosti Božji postala Božja Mati, razum izgubi, zmede in človek kar ne najde primernih besed, da bi spregovoril tako, kot bi moral.Težko bi bilo na lepši način izraziti vso nadčloveško veličino Božje Matere. Pesnik se je navdihoval v bogoslužju, v katerem Cerkev kakor nekoč sveta Elizabeta navdušeno vzklika: »Blažena si, o Devica Marija, ker si v svojem telesu nosila Stvarnika sveta in si rodila Njega, ki te je ustvaril, ter ostala vedno devica«. Te svete vsebine tako zelo presegajo zmožnost človeškega razumevanja, da razum obstane in besede spregovorijo na nerazumljivo vzvišen način: »O sveta in brezmadežna deviškost, za katere poveličevanje ne najdemo pravih besed: kajti Njega, ki ga Nebesa ne morejo obseči, si ti nosila v svojem naročju«.

    Neopisljive in nepredstavljive veličine, v katero je zavita skrivnost naše Matere Device Marije, ni moč zaznati jn razumeti s človeškim z razumom in ne s čuti. Razodeva se le tistim, ki niso domišljavi: o njej že dvajset stoletij pričuje teologija; vanjo se poglablja vera; kontemplacija se ji čudi in jo občuduje ter daje hvaležno čast Vsemogočnemu, ker je v Devici Mariji storil tako neverjetne stvari. Kot mati učlovečene Besede Marija vstopa v skrivnost Svete Trojice z osebami Troedinega vzpostavlja najtesnejše vezi. Med Devico Marijo in Besedo se vzpostavi odnos resničnega materinstva, katerega veličina se lahko meri na osnovi Sinovega veličastva. Na mestu je beseda sv. Tomaža Akvinskega, da Marijino dostojanstvo meji na velik Božji Misterij in na nepredstavljivo neskončnost. Nobeno drugo dostojanstvo se ne more primerjati z dostojanstvom Božje Matere: ne dostojanstvo angelske narave, ne Božje posinovljenje, ki smo ga deležni in ne dostojanstvo katoliškega duhovništva. Z besedami bl. Corrada iz Saške ta trditev zveni takole: »Bog bi lahko ustvaril še lepši svet, Bog bi lahko ustvaril še bolj prostrano nebo, toda celo Bog ne bi mogel v bivanje poklicati matere večje od Božje Matere Marije«. Vsa Marijina veličina je v tem, da je Mati takšnega Sina! Od tu izvirajo vsi darovi in prednosti, ki jo krasijo. Vsa ostala bitja, angeli in ljudje, ljubijo Boga kot Stvarnika in Očeta; Marija, samo Marija, ga ljubi tudi kot Mati, kot najbolj ljubeča Mati ljubi najbolj ljubkega sina, ki je Pravi Bog in Pravi Človek, ki je Naš Učenik in Odrešenik Sveta.

    Evangelist Luka pove, da je bil Jezus spočet v Marijinem telesu in tako postal Adamov potomec, eden izmed nas ljudi. To pomeni, da Marijino telo ni bilo samo neki inkubator za učlovečenje. Pomeni, da je Jezus Kristus, druga božja oseba, dobila svojo človeško naravo od Marije. Zakaj je to pomembno? Zato ker imamo lahko samo zaradi tega dejstva Jezusa za Odrešenika. Bog, ki ne more umreti, je postal človek, ki lahko umrje. Če Kristus nima človešek narave, potem tudi ni umrl na križu. Če pa Kristus ni umrl, tudi ni vstal od mrtvih. Če ni vstajenja tudi ni odrešenja. Brez Marije bi bili še vedno v grehu in stanju neodrešenosti. To pa pomeni, da se je Jezus po Marijinem telesu s svojim učlovečenjem za vedno pridružil človeški rasi. Tako je postal Odrešenik vseh ljudi in Marija je tako postala Mati vsega človeštva. Še več. S svojo privolitvijo ob angelovem oznanjenju je Bogu ponudila svoje srce in ljubezen vsemu človeštvu.

    Medmrežje fejstbog pater Jaro

    Vsakdanja molitev k Mariji
    Marija, ljubljena hči Boga Očeta, svojo dušo zaupam v tvoje varstvo. Varuj Božje življenje v meni. Ne dovoli, da bi ga izgubil/a zaradi greha. Varuj moj um in mojo voljo, tako da bodo vse moje misli in želje všeč Gospodu.
    Zdrava Marija …
    Marija, ljubljena Mati Božjega Sina, svoje srce zaupam v tvoje varstvo. Naj te ljubim z vsem srcem. Naj si vedno prizadevam ljubiti svoje bližnje. Pomagaj mi, da se bom izognil/a ljudem – tudi »prijateljem« – ki bi me vodili stran od Jezusa in v grešno življenje.
    Zdrava Marija…
    Marija, ljubljena Nevesta Svetega Duha, svoje telo izročam v tvoje varstvo. Naj se vedno spominjam, da je moje telo dom Svetega Duha, ki prebiva v meni. Naj nikdar ne grešim proti Njemu z nečistimi dejanji – sam ali z drugimi – naj ohranim krepost čistosti.
    Zdrava Marija…
    Sveti Jožef, prosi za nas.
    Sveti nadangel Rafael, prosi za nas.
    Sveta Marija Goretti, prosi za nas.

    Amen.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja