Članki za dušo

15.122 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   17. decembra, 2022 at 16:22

   “JEZUS ZNA BITI ZAJEDLJIV, HKRATI IMA TUDI ZELO DOBRODUŠEN IN POTRPEŽLJIV HUMOR” (Aleteia)

   “VČASIH PRIČAKUJEMO, DA JE SVETO PISMO ZBIRKA LEPIH MISLI, AMPAK TO NI. JE ZGODBA O BOGU IN LJUDEH”

   JANEZ JEROMEN je zadnjih deset let župnik v Velikem Gabru. V duhovnika je bil posvečen leta 2005. Ne le, da je velik ljubitelj Svetega pisma, k branju katerega z žarom spodbuja tudi vse kristjane, v prostem času ga tudi prevaja. Je pomemben člen projekta Življenje z Jezusom pri Svetopisemski družbi, s katerim si prizadevajo za t. i. dinamičen prevod knjige vseh knjig.

   Pove, da za prvi uporaben osnutek prevoda zgolj ene svetopisemske vrstice v povprečju porabi dve uri. Kar mu ostane prostega časa, ga rad preživlja stran od računalnika, če je mogoče, v hribih ali na jadranju, veselijo pa ga tudi dejavnosti, pri katerih dela z rokami.

   Na povabilo Hiše na skali se je lotil raziskovanja humorja v Svetem pismu, kar je tudi vsebina tokratnega pogovora. Posamične šale, ob katerih se še posebej nasmeje, rad tudi slikovno ponazori.

   Več o tem v zanimivem pogovoru na: https://si.aleteia.org/2022/12/17/jezus-zna-biti-zajedljiv-hkrati-ima-tudi-zelo-dobrodusen-in-potrpezljiv-humor/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     17. decembra, 2022 at 16:28

     JE V SVETEM PISMU KAJ DOBRIH ŠAL? (Aleteia)

     SVETO PISMO JE PRESENETLJIVO POLNO HUMORNIH EPIZOD, OB KATERIH SE ČLOVEK HAHLJA ALI PA CELO SMEJE NA VES GLAS

     Knjiga pregovorov je polna modrosti, med njimi pa je tudi ta globok vpogled v koristnost humorja:

     “VESELO SRCE PODARJA ZDRAVJE, POTRT DUH PA SUŠI KOSTI” (Prg 17,22).

     Čeprav mnogi Sveto pismo jemljejo kot knjigo suhoparnih teoloških zgodb, pa vsebuje dobršno mero humorja, čeprav ne vedno na način, kakršnega bi pričakovali v današnjem svetu.

     Več o tem na: https://si.aleteia.org/2018/06/26/je-v-svetem-pismu-kaj-dobrih-sal/

     Odgovori
2. Miro says:

   17. decembra, 2022 at 16:13

   Nadaljevanje članka OSEBNI GREH (Pau Agulles Simó)

   POSLEDICE SMRTNEGA GREHA

   Smrtni greh »ima za posledico izgubo ljubezni in izginjenje posvečujoče milosti, tj. stanja milosti. Če ni popravljen s kesanjem in božjim odpuščenjem, povzroči izključitev iz Kristusovega kraljestva in večno smrt pekla« (Katekizem, 1861).[9] Kadar nekdo stori smrtni greh in dokler ostane zunaj “stanja milosti” — brez da bi ga znova pridobil pri zakramentu spovedi —, ne sme prejeti obhajila, kajti ni mogoče istočasno hoteti oddaljenosti in zedinjenosti s Kristusom: v tem primeru bi bilo storjeno bogoskrunstvo.[10]

   Z izgubo življenjske zedinjenosti s Kristusom zaradi smrtnega greha se obenem izgubi tudi zedinjenost z njegovim skrivnostnim telesom, s Cerkvijo. Človek v tem primeru ne preneha biti član Cerkve, vendar je kakor bolan ud, brez zdravja, kar povzroča škodo celotnemu telesu. To pomeni tudi škodo za človeško družbo, ker človek preneha biti luč in kvas, čeprav lahko to ostane neopazno.

   S smrtnim grehom se izgubi pridobljeno zasluženje — čeprav ga je mogoče po prejemu zakramenta pokore znova pridobiti — in oseba postane nesposobna za pridobivanje novih zasluženj; človek postane podvržen sužnosti hudiča; zmanjša se naravna želja delati dobro in povzročen je nered v človekovih sposobnostih in nagnjenjih.

   Celotni članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-30-osebni-greh/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   17. decembra, 2022 at 16:07

   KRŠČANSTVO JE RAZLIČNOST RAZLIČNIH LJUDI, KI VSI SKUPAJ VZKLIKAJO IN PRIZNAVAJO:” TI SI KRISTUS, SIN ŽIVEGA BOGA

   BOG NE TRPI RAZDELJENOSTI

   RAZLIČNOSTI SE PRIVLAČIJO IUN DOPOLNJUJEJO

   PETER IN PAVEL STA SI RAZLIČNA

   Različnosti se privlačijo in dopolnjujejo. To je tema današnjega praznika. Peter in Pavel sta si različna: eden je preprost ribič, drugi pa je doktor teologije. Prvi je bil z Jezusom od začetka, ga je vmes sicer zatajil, toda kljub temu je prvi izmed apostolov, z razliko od Pavla, ki je kristjane od vsega začetka kruto preganjal, pa je postal njihov največji zagovornik – apostol poganov. Vendar tu ne gre za nekakšen dualizem, kajti čeprav sta si tako različna in drugačna, sta v bistvu enakovredna.

   Bog ne trpi razdeljenosti. Bog ne trpi tega, da bi nekdo sedel na dveh stolih, prav tako ne trpi vzvišenosti enega nad drugim, prenaša pa in sprejema pa različnost v enosti. Troedini Bog je vseeno en Bog v treh različnih osebah. To je krščanstvo. Različnost različnih ljudi, ki vsi skupaj vzklikajo in priznavajo: »Ti si Kristus, sin živega Boga.«

   Različnost je pomembna, saj se tako omogoča da bi se »oznanjevanje dopolnilo in bi ga slišali vsi narodi.« Vsak človek je namreč na svoj način omejen: kulturno, sociološko, psihično in podobno. In ta omejenost je različna od posameznika do posameznika. In vsak posameznik ima svoj doprinos k oznanjevanju Jezusovega nauka. Peter lahko nagovori samo določen krog ljudi. Pavel zopet drug krog ljudi, ki je za Petra nedosegljiv, zaradi njegovih omejenosti. Sta pa oba enakovredna in nenadomestljiva.

   https://portal.pridi.com/2020/06/27/sveti-peter-in-pavel/

   Odgovori
4. Miro says:

   17. decembra, 2022 at 12:44

   SVETI LAZAR: MARTIN BRAT IN JEZUSOV PRIJATELJ

   17. DECEMBRA GODUJE JEZUSOV PRIJATELJ SV. LAZAR, KI JE PREBIVAL SKUPAJ S SESTRAMA MARIJO IN MARTO V BETANIJI BLIZU JERUZALEMA. PRI NJIH SE JE JEZUS RAD USTAVIL IN UŽIVAL NJIHOVO GOSTOLJUBJE.

   Sveto pismo poroča, da je Lazar zbolel in kmalu nato tudi umrl. Potem ko je bil že štiri dni mrtev, ga je Jezus obudil. Preden ga je obudil, je jokal … Tako rad ga je imel. Kako pa se je potem končalo njegovo življenje?

   Več o tem na: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lazar/

   Odgovori
5. Miro says:

   17. decembra, 2022 at 12:40

   JEZUSOV RODOVNIK – BOG SE TAKO PONIŽA, DA SE Z NAMI POISTOVETI CELO V TEM, DA IMA SVOJO ČLOVEŠKO ZGODOVINO, SVOJ RODOVNIK. KAKO KONKRETNA JE NJEGOVA LJUBEZEN!

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 1,1-17)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+1%2C1-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Ob današnjem evangeliju sem se vrsto let spraševal, čemu vsa ta imena. Ob misli, da je Bog konkreten, pa je to naštevanje zelo smiselno. Bog se tako poniža, da se z nami poistoveti celo v tem, da ima svojo človeško zgodovino, svoj rodovnik. Kako konkretna je njegova ljubezen! Ne gre za neke visokoleteče obljube, ampak za obljubo, dano prerokom, ki jo zelo konkretno uresniči.

   Če se ustavimo ob celotni božični zgodbi, kaj bi rekli o njej: Ali je konkretna ali ne? Odrasli moramo priznati, da doživljamo vse dokaj abstraktno, v mislih in v daljavi, ne dovolj oprijemljivo. Za otroke je božična zgodba čista konkretnost. Kaj je dejansko res?

   Ali je bila Marijina drža konkretna ali je zasanjano čakala na namige od zgoraj? Poglejmo. Marija se je očitno čisto zares odločila, da se zaroči z Jožefom. Ni čakala. Odločila se je in to tudi storila. V tej konkretni odločitvi, jo je presenetil nenavaden obisk angela. Tudi v pogovoru z njim Marija ne sanja in ne plava v oblakih. Angelu zastavi čisto konkretno vprašanje: Kako se bo to zgodilo, ker je še le zaročena? In angel ji da konkreten odgovor: Sveti Duh bo prišel nadte in boš spočela.

   Bog torej prihaja med nas vedno zelo konkretno in od nas zahteva konkretne odgovore. Pristna vera, ni vera praznih besed, ampak tista, ki je po Bogu postala meso in ki se utelesi tudi v naših dejanjih.

   Tudi pri Jožefu ni bilo nič drugače. Kaj je naredil on? Ko je izvedel, da je Marija noseča, se je odločil, da jo skrivaj odslovi. Bil je zelo konkreten, nikakor medel ali zasanjan. Ker je Jožef jasen in odgovoren v svojih mislih, ga tudi Bog more nagovoriti tako konkretno kot beremo.

   Ko se bližamo praznovanju božiča, pomislimo, ali tvegamo jasnost misli, besed in dejanj. Prepričan sem, da bo božič za vsakega od nas veliko lepši, če se ne bomo skrivali za lepim videzom, ampak si bomo prizadevali za iskrenost. Začnimo v odnosu do sebe in si priznavajmo, kje resnično smo. Bog z resničnostjo o nas samih nima težav, saj nas pozna. Potrudimo se, da sebe v vsej konkretnosti prinesemo pred Boga v zakramentu spovedi. In ne nazadnje bodimo konkretni tudi v izražanju svojih želja in pričakovanj za praznike. Le v konkretnosti naše revščine in našega bogastva se lahko resnično srečamo in obdarimo. Naj nam Bog s svojim zgledom in milostjo pri tem pomaga in naj nas bodri Marijina priprošnja.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
6. janez says:

   17. decembra, 2022 at 12:05

   NEKAJ MISLI IN RAZMISLEKOV O NAŠIH PROŠNJAH IN MOLITVAH K BOGU
   Velikokrat molimo in prosimo Boga da nas sliši in usliši. Vsekakor nam Kristus dostikrat zagotavlja uslišanje prosilne molitve, vendar ne avtomatično. Uslišal bo vsakega, ki bo tako prosil, kakor je on in za kar je on prosil, če živi pravično in moli goreče iz srca za blagor drugih ljudi in zase, da bo dober človek. Vsakemu molivcu bo dal Svetega Duha, če ga bo zanj prosil, vsakemu podelil pravico, če si jo bo iskal, vsakemu zmagoslavje, če bo vztrajal v veri do konca tega časa. Bog daje molivcu po navadi več od tega, kar si sam prosi, daje mu svojega duha, moč, milost, da ve, kaj naj in kako naj prosi. Noče uslišati molivca tako, kot si večkrat v svoji naivnosti predstavlja, da bi se zavedal, da z Bogom ne more razpolagati in z njim manipulirati v svojih večkrat čudnih željah. Z Bogom ni moč trgovati. Bog pa vse vidi in vse ve, tudi ko mi ne mislimo da je temu tako. Z grehi žalimo Božjo Ljubezen, ki nam hoče dobro. Tudi neuslišanje prosilca ima svojo vrednost, takrat ko Boga ne prosimo Boga za kaj lepega, dobrega in plemenitega ter zase, da bi se ozdravili, našli službo, da bo operacija zdravniku uspela v korist bolniku, da bi misijonarjem uspelo ljudem približati Kristusa, ko bi mati v porodnišnici srečno rodila novorojenčka itd. Prosite in se vam bo dalo, trkajkte in se vam, bo odprlo, pravi Jezus. Molivec postaja z Vero, Molitvijo in Vztrajnostjo vedno bolj nesebičen in bolj odprt za Božje delovanje, da živimo po Božji Volji in ne zatavamo. Šele takrat v stiski in preizkušnjah človek spozna, kako je Brez Boga in Božje Milosti ter Vodstva sam slaboten, kako je vse skupaj ničevo, kako malo je potrebnio, da pademo v greh in da potrebujemo Boga. Zavedajmo se, da človek sam iz sebe na koncu koncev ne more ničesar storiti, če pa kaj zmoreš, je pač temu zato, ker mu je bilo podarjeno iz Božje Dobrote in Usmiljenja. Človek je grešnik in včasih nam Bog Oče da potrebno spokoritveno lekcijo ter Božjo Vzgojo, kjer nam pove odločno, hoče od nas; to je da se spreobrnemo in poboljšamo ter Vrnemo na Pot Odrešenja h Kristusu tako, da sledimo Božjo Voljo, molimo, prosimo Boga za Vodstvo, delamo in služimo vližnjim ter tako pomagamo sebi. Bog je Ljubezen, Usmiljenje in Dobrotra, ki nam hoče vse dobro, le mi zatavamo in se izgubimo. Spoznati moramo zato nujnost trpljenja in križa, s katerim je bil deležen vsak človek in kristjan Kristusovega trpljenja in vstajenja v odkupitev za naše grehe in Odrešenje. Pa ne zaradi trpljenja samega, marveč zaradi doseganja obljubljene dobrine Jezusovega Vstajenja, po katerem vzdihuje ne samo on, temveč tudi vse stvarstvo. Pavel je trikrat prosil Boga, da ga reši trpljenja. Toda Gospod ga ni rešil, temveč mu je dal moč – milost, da je razumel nujnost trpljenja za svoj apostolat (prim. str. 63-64). Dalje se moramo zavedati, da Bog uslišuje na čisto navaden način, skoraj banalen. Deluje in uslišuje po srednikih – po ljudeh, ki pomagajo tistim, ki so v stiski. Bog nas uslišuje po ljubezni ljudi, ki so naši bratje in sestre v Kristusu gter Božji Otroci, ki jih Oče ljubi. Podobno se dogaja tudi v doseganju naravnih dobrin. Uslišuje nas posredno po naravnih zakonih in naši dejavnosti, „ki jih pa Bog zaradi predvidene molitve tako usmerja, da so v korist molivcu in prosilcuu, ki pravično živi in se kesa grehov ter prosi odpuščanja“. Bog hoče, da iščemo pomoč pri stvareh v svoji dejavnosti in pri ljudeh, ki nam lahko pomagajo. Bog hoče da se spokorimo in spreobrnemo ter poboljšamo ter da popravimo, kar smo zagrešili tako, da se opravičimo, povrnemo izgubljeno, se povrnbemo na Pot Odrešenja k Jezusu in začnemo vse znova z Njegovim Blagoslovom in Vodstvom. Bog nam odpušča sedemkrat sedemdesetkrat in nas čaka, da skesani in spokorjeni pridemo nazaj k Očetu, tako kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Pomoč, da bodo vsi tsti problemi, ki so po človeški pameti nerešljivi, po Božji Milosti postali rešljivi, ker nam bo Bog Pomagal in nas Vodil. Kesanje in spreobrnitev pa pomeni, da se bomo odslej z Božjo Pomočjo odvračali vseh skušnjav hudobca, ki nas vabi v greh in hudobijo, ker smo majhni, šibki in nemočni brez Boga; z Bogom pa premoremo vse in vse se z Božjo Pomočjo spet postavi na svoje mesto, ker nas Bog Ljubi in je pri nas in v nas, tudi ko smo mi nezvesti in grešimo.

   MOLIMO K BOGU ZA VODSTVO IN PODUK, DA GREMO IN HODIMO PO POTI K JEZUSU
   Gospod prosim odpusti nam grešnikom in nam vedno stoj ob strani ter nas Vodi in Poduči, da ne zaidemo na stranpoti, kamor nas vabi skušnjavec in mamon egoizma, kjer ni Boga. Bodimo stanovitrni v Veri in Molitvi! Gospod Bog prosim pomagaj v svojem Božjem Usmiljenju vsem nam, da ne bomo več grešili in da se bomo spokorili za grehe, se spovedali, prosili za odpuščanje in popravili z pridnim delom in molitvijo ter spreobrnitvijo vse, kar smo narobe storili v svoji človeški grešni naravi narobe ter da bomo vse popravili, se opravičili, spreobrnili in se poboljšali. Odpusti nam Vsemogočni in Ljubeči Oče naše grehe in žalitve! Naj se iz teh primerov grešnih napak nekaj naučimo, da ne bomo več hodili po dosedanjih poteh greha in jih ponavljali. Pomagaj nam prosim, da bomo s pridnim in zavzetim delom priuspevali k boljšemu življenju nas in drugih, ki živijo v pomanjkanju in ki iščejo Boga!. Pomagaj nam Bog, da odslej ne bomo več delali ničesar podobnega, ampak da bomo kot Božji Otroci na osnovi Božje lekcije in opozorila spregledali svoje grehe in napake in se jih odslej izogibali in zaživeli v Veri do Kristusa kot pravičen, deloven, pošten človek, ki veliko moli in dela ter pomaga in služi svojim bližnjim tako, kot nas uči Jezus v Evangeliju. Pridi k nam Gospod in Nas Poduči, Vodi in nam Pomagaj, da bomo Vedno Hodili za Teboj. Ti Veš Gospod, da Te pogtrebujemo, da ne zaidemo! Vsem bratom in sestram v Kristusu iskreno želim, da nam vsem Bog prisluhne, nas sliši in usliši, nam pomaga, pripomore in nas podpira ter blagoslovi tako, da se bo spet vse uredilo po Njegovi Milosti in Ljubezni. Naj nam to pomaga, da se bomo iz tega naučili, da je treba hoditi po Poti Odrešenja h Kristusu in se izogobati vseh stranpoti in labirintov, kjer ni Boga, da ne bomo deležni Božje Vzgoje ampak Božje Milosti in Usmiljenja! In vedimo, da nas Bog Neskončno Ljubi in da nam vedno hoče le vse Dobro! Naš Bog je Ljubezen in ni kontrolor, ki pregleduje in preverja kaj delamo Njegovi otroci na Zemlji. Dal nam je svobodno voljo, vendar nam je podal tudi zapovedi in Nauke, po katerih se moramo ravnati, da bomo Bogu v Veselje! Vedno nam Pomaga in nam odpušča, ko se skesamo, spovemo in spokorimo za grehe. Bog je naš Oče, ki se veseli vsakega grešnika, ki se vrne nazaj k Očetu! Odrešeni smo, zato pa moramo biti veseli in hvaležni kristjani, dobri v srcu, Sočutni in Usmiljeni kot naš Nebeški Oče ter v vsem podobni Jezusu. Amen.

   Božja Ljubezen vate zaupamo.
   Božje Usmiljenje vate zaupamo.
   Božja Dobrota vate zaupamo.
   Slava Bogu na višavah in na zemlji Božji Mir vsem ljudem, ki so blage Volje!
   Amen.

   Odgovori
7. Miro says:

   17. decembra, 2022 at 7:51

   Nadaljevanje članka OSEBNI GREH (piše: Pau Agulles Simó)

   SMRTNI GREH IN MALI GREH

   Grehe lahko delimo na smrtne ali velike in na male grehe (prim. Jn 5, 16-17) glede na to, ali človek popolnoma izgubi božjo milost ali ne.[4] Smrtni greh in mali greh je mogoče med seboj primerjati tako kot smrt in bolezen duše.

   »Smrtni greh je dejanje, katerega predmet je tehtna vsebina in ki je poleg tega storjeno s polno zavestjo in s premišljeno privolitvijo.«[5] »Sledeč cerkvenemu izročilu imenujemo smrtni greh dejanje, s katerim človek svobodno in zavestno zavrne Boga, njegov zakon, zavezo ljubezni, ki mu jo Bog ponuja [aversio a Deo], in se raje obrne k samemu sebi, k nečemu, kar je ustvarjeno in končno, k nečemu, kar nasprotuje božji volji (conversio ad creaturam). To se lahko zgodi na neposreden in formalen način, npr. pri grehih malikovanja, krivoverstva in ateizma; ali pa na enakovreden način, kot je to v primeru vseh dejanj nepokorščine do božjih zapovedi, kjer je vsebina tehtna.«[6]

   — Tehtna vsebina: pomeni, da je dejanje sámo po sebi nezdružljivo z ljubeznijo in zato tudi z neobhodnimi zahtevami moralnih in teologalnih kreposti.

   — Polna zavest (ali spoznanje) razuma: to pomeni, da človek ve, da je dejanje, ki ga izvršuje, grešno, se pravi, v nasprotju z božjim zakonom.

   — Premišljena (ali popolna) privolitev volje: se pravi, da človek prostovoljno hoče storiti to dejanje, za katero ve, da nasprotuje božjemu zakonu. To ne pomeni, da je pogoj za smrtni greh to, da hoče človek neposredno žaliti Boga: dovolj je, da hoče storiti nekaj, kar resno nasprotuje božji volji.[7]

   Vsi trije pogoji morajo biti izpolnjeni istočasno.[8] Če kateri izmed njih manjka, je to lahko mali greh. To se zgodi, na primer, kadar vsebina ni tehtna, je pa dejanje storjeno s polno zavestjo in premišljeno privolitvijo; ali pa kadar ni polnega zavedanja ali premišljene privolitve, čeprav gre za tehtno vsebino. Če ni niti zavedanja niti privolitve, potem seveda ne moremo govoriti o grehu, ker to pravzaprav ne bi bilo človeško dejanje.

   Celotni članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-30-osebni-greh/

   Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   17. decembra, 2022 at 6:59

   BOG JE VELIK

   …
   SPRAVLJA V ZMEDO ZEMELJSKE SODNIKE

   Mar ne poznate, ali ne slišite?
   Ali vam ni oznanjeno od začetka,
   mar ne razumete temeljev sveta?
   22 On je, ki prestoluje nad zemeljskim krogom,
   katerega prebivalci so kakor kobilice,
   ki razprostira nebo kakor pregrinjalo,
   ga razpenja kakor šotor za prebivanje.
   23 On, ki daje v nič kneze,
   spravlja v zmedo zemeljske sodnike.

   24 Komaj so vsajeni, komaj vsejani,
   komaj se njihovo steblo ukorenini v zemlji,
   že pihne vanje, da se posušijo
   in vihar jih odnese kakor strnje.

   25 »Komu me torej hočete primerjati,
   da bi mu bil enak?« govori Sveti.
   26 Povzdignite kvišku svoje oči in poglejte:
   kdo je ustvaril te reči?
   On, ki izpeljuje njihovo vojsko po vrsti
   in kliče vse po imenu:
   zaradi njegove vrhovne oblasti
   in silne moči
   nobena ne manjka.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+40%2C21-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Odgovori
9. Hvala says:

   17. decembra, 2022 at 6:48

   ZDI SE NAM DA VČASIH VPIJEMO K GOSPODU IN NAŠE MOLITVE OSTAJAJO NEUSLIŠANE…

   TUDI MOLITEV, KI JO JEZUS V GETSEMANIJU NAMENI OČETU, SE ZDI, DA OSTANE NEUSLIŠANA: “OČE, ČE JE MOGOČE, ODDALJI OD MENE TO, KAR ME ČAKA.” ZDI SE, DA GA OČE NI USLIŠAL…

   Obstaja radikalen ugovor proti molitvi, ki izhaja iz opažanja, ki ga imamo vsi: molimo, prosimo, pa vendar se včasih zdi, da naše molitve ostanejo neuslišane: kar smo prosili – zase ali za druge – se ni uresničilo. Velikokrat imamo takšno izkušnjo. Če je bil razlog, zaradi katerega smo molili, plemenit (kot je lahko prošnja za zdravje bolnika ali za konec vojne), se nam neuslišanost zdi pohujšljiva. Na primer, za vojne: molimo, da bi se končale vojne na različnih koncih sveta, pomislimo na Jemen, Sirijo, države, ki so že leta in leta v vojni, mučene, in mi molimo, a se ne nehajo. Kako to? ‘Nekateri celo nehajo moliti, ker – tako mislijo – njihova prošnja ni uslišana’ (Katekizem katoliške Cerkve, 2734). Če je Bog Oče, zakaj nas ne posluša? On, ki nam je zagotovil, da daje dobre stvari otrokom, ki ga prosijo (prim. Mt 7,10), zakaj ne odgovori na naše prošnje? Vsi imamo to izkušnjo: molili smo, molimo za ozdravitev nekega prijatelja, za očeta, za mamo, in potem umre. Bog nas ni uslišal. To je izkušnja vseh nas.

   Tudi za molitev, ki jo Jezus v Getsemaniju nameni Očetu, se zdi, da ostane neuslišana: ‘Oče, če je mogoče, oddalji od mene to, kar me čaka.’ Zdi se, da ga Oče ni uslišal. Sin bo moral do konca izpiti kelih trpljenja. A velika sobota ni zadnje poglavje, saj tretji dan, v nedeljo, pride do vstajenja. Zlo je ‘gospod predzadnjega dne’, to si zapomnite. Zlo ni nikoli ‘gospod zadnjega dne’; predzadnjega, ko je noč najbolj temna, tik pred svitom. Na predzadnji dan je skušnjava, ko nam zlo hoče dati vedeti, da je zmagalo: ‘Si videl? Jaz sem zmagal.’ Zlo je gospod predzadnjega dne, zadnji dan pa je vstajenja. Zlo ni nikoli gospod zadnjega dne. Bog je Gospod zadnjega dne. Ta namreč pripada samo Bogu. In to je dan, ko se bodo izpolnila vsa človeška hrepenenja po odrešenju.
   …………

   https://mirenski-grad.si/sl/duhovna-ponudba/papezevi-nagovori-in-spodbude/imejmo-vero-in-molimo-ponizno-kajti-bog-slisi-nase-prosnje/

   Odgovori
10. Miro says:

    16. decembra, 2022 at 17:56

    BOŽJA BESEDA NAS ODREŠUJE

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
    • janez says:

      16. decembra, 2022 at 20:11

      ODPRI SVOJE SRCE VESELJU

      Kdor hoče razveseljevati ljudi,
      mora veselje imeti v sebi.
      Kdor želi v svet prinesti toplino,
      mora v sebi nositi ogenj.
      Kdor hoče pomagati ljudem,
      mora imeti srce, polno ljubezni.
      Kdor hoče na zemlji ustvariti mir,
      mora najprej najti mir v svojem srcu. Amen

      Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim

      Odgovori