Članki za dušo

15.014 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   13. januarja, 2023 at 18:35

   TEDAJ SO PRIŠLI IN K NJEMU PRINESLI HROMEGA, KI SO GA ŠTIRJE NOSILI. KER GA ZARADI MNOŽICE NISO MOGLI PRINESTI PREDENJ, SO NAD MESTOM, KJER JE BIL, ODKRILI STREHO; NAREDILI SO ODPRTINO IN SPUSTILI POSTELJO, NA KATERI JE LEŽAL HROMI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 2,1-12)

   Ko je čez nekaj dni spet prišel v Kafarnáum, se je razvedelo, da je v hiši. Veliko se jih je zbralo, tako da še v preddverju ni bilo več prostora, in jim je govoril besedo. Tedaj so prišli in k njemu prinesli hromega, ki so ga štirje nosili. Ker ga zaradi množice niso mogli prinesti predenj, so nad mestom, kjer je bil, odkrili streho; naredili so odprtino in spustili posteljo, na kateri je ležal hromi. Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: »Otrok, odpuščeni so ti grehi!« Sedelo pa je tam nekaj pismoukov, ki so v svojih srcih premišljevali: »Kaj ta tako govori? To je bogokletje! Kdo more odpuščati grehe razen enega, Boga?« Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel: »Kaj tako premišljujete v svojih srcih? Kaj je laže: reči hromemu: ›Odpuščeni so ti grehi‹ ali reči: ›Vstani, vzemi posteljo in hôdi‹? Ampak da boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« je rekel hromemu, »ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!« Ta je vstal in takoj dvignil posteljo ter šel ven vpričo vseh, tako da so bili vsi iz sebe in so slavili Boga ter govorili: »Kaj takega še nikoli nismo videli.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+2%2C1-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. januarja, 2023 at 18:35

     JEZUS OZDRAVI HROMEGA, KI GA SPUSTIJO SKOZI STREHO

     Danes smo slišali čudovito pripoved o ozdravljenju hromega v Kafarnaumu. Medtem ko Jezus uči pri vhodu v hišo, štirje možje k njemu prinesejo svojega hromega prijatelja; in ker zaradi velike množice niso mogli vstopiti, so na strehi naredili luknjo in spustili nosila predenj. Jezus, ki pridiga, vidi, kako se nosila spuščajo pred njim. ‘Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: “Otrok, odpuščeni so ti grehi!”‘ In nato, kot vidno znamenje, je dodal: ‘Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!’

     Kako čudovit primer ozdravljenja! Kristusovo dejanje je neposreden odgovor na vero tistih mož, na upanje, ki ga polagajo Vanj, na ljubezen, ki jo pokažejo drug do drugega. In Jezus ozdravi, vendar pa ne ozdravi le ohromelosti. Jezus ozdravi vse, odpušča grehe, prenavlja življenje hromega in njegovih prijateljev. Lahko bi rekli, da ga prerodi. Gre za fizično in duhovno ozdravljenje, oboje skupaj. Predstavljajmo si, kako sta se to prijateljstvo in vera vseh prisotnih v tisti hiši povečala zahvaljujoč Jezusovemu dejanju.

     Vprašajmo se torej: na kakšen način lahko danes mi pomagamo pri ozdravljanju našega sveta? Kot učenci Jezusa Kristusa, ki je zdravnik duš in teles, smo poklicani nadaljevati njegovo delo, ‘delo ozdravljanja in zveličanja v fizičnem, družbenem in duhovnem smislu.

     Farizeji se ob ozdravljanju pohujšujejo. Ko Jezus gre k bistvenemu, se pohujšujejo, kajti tam je preroštvo, tam je moč.

     Bistven je naš odnos z Bogom. Mi pa na to velikokrat pozabimo, kakor da bi nas bilo strah ravno tam, kjer je srečanje z Gospodom, z Bogom. Veliko se ukvarjamo s svojim fizičnim zdravjem, posvetujemo se o zdravnikih in zdravilih, kar je dobro. Ampak ali razmišljamo o zdravju srca?

     Pri poročilu o ozdravljenju hromega smo slišali Jezusovo besedo, ki pa bo morda pomagala tudi nam: ‘Odpuščeni so ti grehi.’ Ali smo navajeni razmišljati o tem zdravilu odpuščanja naših grehov, naših napak? Vprašamo se: ‘Ali moram Boga prositi odpuščanja za kakšno stvar?’ ‘V splošnem smo vsi grešniki.’ In danes Jezus vsakemu med nami pravi: ‘Hočem ti odpustiti grehe.’

     Morda kdo v sebi ne najde grehov, ki bi se jih spovedal, ker mu manjka zavedanje o grehih, o konkretnih grehih, o dušnih boleznih, ki jih je treba ozdraviti. In zdravilo, da bi ozdraveli, je odpuščanje.

     Preprosta je stvar, ki nas jo uči Jezus, ko gre k bistvenemu. Bistveno je celotno zdravje: telesa in duše. Dobro varujmo zdravje telesa, a tudi duše. In pojdimo k Zdravniku, ki nas lahko ozdravi, ki lahko odpusti grehe. Jezus je za to prišel, za to je dal življenje.

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     https://portal.pridi.com/2023/01/13/jezus-ozdravi-hromega-ki-ga-spustijo-skozi-streho-2/

     Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

     Odgovori
2. Miro says:

   13. januarja, 2023 at 18:26

   Kar smo čuli in zvedeli,
   kar so nam pripovedovali naši očetje,
   bomo pripovedovali prihodnjemu rodu
   o Gospodovih slavnih delih.
   (iz Ps 78)

   BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

   Odgovori
3. janez says:

   13. januarja, 2023 at 16:06

   ČE JE BOG VEDEL, DA SE BO HUDIČ UPRL, ZAKAJ GA JE POTEM USTVARIL? TEŽKO VPRAŠANJE IN ŠE TEŽJI JE ODGOVOR S ČLOVEŠKO PAMETJO! POMAGAJ NAM BOG IN NAS VODI!
   To je vprašanje iz dveh delov. Prvi del je: »Ali je Bog vedel, da se bo hudič uprl?« Iz Svetega pisma vemo, da je Bog vseveden, kar dobesedno pomeni, da vse ve. Job 37,16; Psalm 139,2–4; 147,5; Pregovori 5,21; Izaija 46,9–10 in Prvo Janezovo pismo 3,19–20 ne puščajo dvoma, da je Božje védenje neskončno in da ve vse, kar se je zgodilo v preteklosti, kar se dogaja zdaj in kar se bo zgodilo v prihodnosti. Presežniki v teh vrsticah – »popoln v spoznanju,« »njegovo razumevanje je brez meja,« »vse ve« – jasno povedo, da Božje védenje ni le veliko večje od našega, ampak je neskončno večje. Ve vse stvari v celoti. Če Božje védenje ni popolno, potem je v njegovi naravi pomanjkljivost. Kakršnakoli pomanjkljivost v Božji naravi pa pomeni, da ne more biti Bog, saj sámo Božje bistvo zahteva popolnost vseh njegovih lastnosti. Zato je odgovor na prvo vprašanje: »Da, Bog je vedel, da se bo hudič uprl.«

   Odgovoriti na vprašanje: »Zakaj je Bog ustvaril hudiča, če je vnaprej vedel, da se bo uprl?« je malo težje, ker je to vprašanje »zakaj«, na katerega Sveto pismo in bogoslovje običajno ne daje dovolj izčrpnih odgovorov. Kljub temu lahko pridemo do zadovoljivega, a omejenega razumevanja. Bog je vseveden in vsemogočen. Ker je Bog vedel, da se bo hudič uprl in padel iz nebes, a ga je vseeno ustvaril, mora to pomeniti, da je bil hudičev padec del Božjega suverenega, vnaprej določenega in odločenega načrta iz pretekle večnosti. Noben drug odgovor ni smiseln glede na to, kar vemo do zdaj. Najprej moramo razumeti, da védeti, da se bo hudič uprl, ni isto kot prisiliti hudiča, da se bo uprl. Angel Lucifer je imel svobodno voljo in se je sam odločal (Izaija 14,12-15; Ezekiel 28,15-16). Bog ni ustvaril Luciferja kot hudiča; ustvaril ga je dobrega (Prva Mojzesova knjiga 1,31; Ezekiel 28,11-19).

   Ko skušamo razumeti, zakaj je Bog ustvaril hudiča, ko je vedel, da se bo uprl, moramo upoštevati tudi naslednja dejstva:

   1) Lucifer (angel luči) je imel dober in popoln namen pred padcem. Ezekiel 28,16 o njem v prispodobi govori kot o »kerubu varuhu«. Luciferjev upor ne spremeni Božje izvirne namere iz nečesa dobrega v nekaj slabega. Bog je Neskončna Ljubezen!

   2) Božja suverenost sega do hudiča, celo v njegovem padlem stanju. Bog lahko uporabi hudičeva hudobna dejanja, da na koncu uresniči svoj sveti načrt (gl. Prvo pismo Timoteju 1,20 in Prvo pismo Korinčanom 5,5). V okviru Božje dopustne volje Bog uporabi hudičevo svobodno voljo, da doseže svojo vnaprej določeno dokončno odločilno voljo. Papež Frančišek pravi npr. da je Satan lahko včasih orodje Boga v naloženih preizkušnjah za človeštvo, oziroma da Bog včasih dopusti preizkušnje, kot orodje Božje Vzgoje, ker smo grešili in žalili Boga.

   3) Božji načrt odrešitve je bil določen v pretekli večnosti (Apostolska dela 4,27-28; Razodetje 13,8). Odrešitev zahteva nekaj, česar bi bili rešeni, zato je Bog dovolil hudičev upor in širjenje greha. Božja odločilna volja in dopustna volja popolno delujeta skupaj. Tega s človeško pametjo ne moremo tolmačiti in razumeti sploh brez dobre teološke izobrazbe in bogoslovne kvalifikacije profesorjev, škofov in duhovnikov! Zaupajmo tolmačenju pristojnih!

   4) Trpljenje, ki ga je hudič prinesel na svet, je pravzaprav postalo sredstvo, po katerem je Jezus v svoji človeškosti postal izpopolnjen in popoln Odrešenik vseh odrešenih: »On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč veliko sinov pripeljal v slavo. Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, izpopolnil s trpljenjem« (Pismo Hebrejcem 2,10). Na ta način je Božja vnaprej določena volja izpolnjena z njegovo dopustno voljo. Bog nam hoče le dobro in hoče, da se grešniki Vrnemo Nazaj k Njemu v Objem!

   5) Od pretekle večnosti je Božji načrt v Kristusu vključeval uničenje hudičevega dela (gl. Prvo Janezovo pismo 3,8). Jezus bo premagal hudobijo in Odrešil vse ljudi in svet pred hudičem. Verujmo v Boga, ki nam hoče le dobro in Zaupajmo Gospodu Bogu, ker vse, kar se zgodi, se zgodi z Božjo Voljo in Božjim Načrtom ter Razlogom!

   Navsezadnje ljudje z našo pametjo ne moremo popolnoma razumeti, zakaj je Bog ustvaril hudiča, če je vedel, da se bo uprl. Nekateri Božji odloki so skriti pred nami in jih ne moremo popolnoma spoznati (Peta Mojzesova knjiga 29,28). Obstaja skušnjava, da bi predpostavljali, da bi bilo »boljše«, če hudič ne bi bil nikoli ustvarjen, ali da bi rekli, da bi moral Bog drugače ravnati. A takšne predpostavke in izjave so nespametne v luči naših čkoveških omejitev in človeške pameti kot padlih in grešnih ter nepopolnih bitij. Pravzaprav pomeni, da bomo, če trdimo, da vemo bolje od Boga, kako voditi svoje vesolje, padli v hudičev greh, ko se je povzdignil nad Najvišjega (Izaija 14,13–14). O Bogu vemo ljudje premalo, da bi lahko kaj sklepali in razumeli. Marsikaj je Božja Skrivnost, ki jo s človeško pametjo brez Božjega navdiha in modrosti ne moremo razumeti. Zato zaupajmo Bogu in ga prosimo, da nas poduči in nas razsvetli, če je taka Božja Volja in je to dobro in prav za nas ljudi!

   Jezus, luč sveta, je edini, ki lahko razsvetli temo hudobije in ki je prinesel Luč Odrešenja za vse ljudi. Jezus sam je vrata k zadovoljivemu življenju in odpuščanju vseh naših grehov. Jezus je prijatelj in pastir, ki te išče in Ti želi Pomagati. Kliče tebe, ga slišiš? Jezus je življenje tega sveta in onostranstva (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je pot odrešenja! Razlog, da se počutimo duhovno lačne, izgubljene v temi, razlog, da ne moremo sami najti pravega smisla življenja je to, da smo zaradi greha in naše nepopolnosti ločeni od Boga. Sveto pismo nazorno pravi, da smo vsi ljudje grešili in smo zato ločeni od Boga. »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil (Pridigar 7,20), saj smo vsi grešili in smo brez Božje slave« (Pismo Rimljanom 3,23). Praznina, ki jo čutimo brez Boga v srcu, je praznina življenja brez Boga, njegove Ljubezni, Miru in Usmiljenja. Ustvarjeni smo bili, da bi imeli razmerje z Bogom in živeli po Božji Volji in Načrtu. Toda zaradi naših grehov nismo upravičeni do tega razmerja. »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši« (Izaija 59,2). Še huje; greh je vzrok, zaradi katerega smo duhovno mrtvi in bomo večno ločeni od Boga na tem in na drugem svetu. (Pismo Rimljanom 6,23a; Pismo Efežanom 2,1). Moramo se spokoriti in prositi Boga odpuščanja grehov.

   Kdo nas lahko reši tega problema (Pismo Rimljanom 7,24-25)? Jezus je edina prava pot! Samo Jezus nas lahko reši. Jezus je umrl na križu, ker je nase prevzel vse grehe Svojega ljudstva, ki verujejo Vanj kot Gospoda in Zveličarja od božjega srda proti grehu. Zanje se je namesto njih prostovoljno žrtvoval, da bi poplačal ves njihov dolg greha (Evangelij po Janezu 3,36; Drugo pismo Korinčanom 5:21). Na križu je Jezus nase prevzel kazen za grehe božjih izbranih ljudi—Svoje ovce, ki jih on sam kliče k sebi (Evangelij po Janezu 10,3-5.11.27-28; Pismo Rimljanom 5,8). Umrl je namesto nas in tri dni kasneje vstal od mrtvih ter premagal greh in smrt (Prvo pismo Korinčanom 15,3-4; Pismo Rimljanom 6,4-5). Zakaj je to storil? Na to vprašanje odgovarja Jezus sam: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Evangelij po Luku 15,1-32. 19,10; Prvo pismo Timoteju 1,15). Jezus je umrl, da bi odkupil svoje izgubljeno ljudstvo od greha (Pismo Titu 2,14). Kadar koli se človek pokesa od greha nevere in začne verovati v Jezusa ter zaupati v Njegovo smrt kot popolno plačilo za svoje grehe, je to dokaz, da ga je Bog Sveti Duh že duhovno prebudil od mrtvih in odrešil. Je bil že na novo rojen od zgoraj (Evangelij po Janezu 3,3. 8. 14-16). Njegovi grehi so že odpuščeni in oprani, ter zato veruje (Prvo pismo Korinčanom 6,9-11). Tudi njegova duhovna lakota je potešena. Prižgale so se luči. Ima popolno življenje (Evangelij po Janezu 5,24, 6,47). Spozna njegovega resničnega Prijatelja in Pastirja. Ve, da ga po smrti čaka večno življenje—življenje vstajenja, na veke z Jezusom! Ve, da ga Bog Oče Neskončno Ljubi in da mu hoče le vse Dobro. Ve, da je zaradi Neskončne Božje Ljubezni in Usmiljenja Odrešen, ker je taka Božja Volja. In da mora Hoditi po strmi in naporni Poti K Jezusu. Slaviti Boga in se mu Zahvaljevati ter Verovati v Božje Usmiljenje in Dobroto.

   Pridi k nam Gospod in Obvaruj nas Hudobije in Preizkušenj, Pomagaj nam, da bomo ostali stanovitni v Veri in Spolnjevanju Božje volje. Tvoja presveta Volja naj se zgodi in ne naša. Ti si vse Gospod kar imamo, smo in premoremo!

   Gotquestions et altro

   Addendum
   Vsi ljudje se moramo zavedati, da ni dovolj le moliti in brati Sveto Pismo. Molitev naj nam pomaga, da bomo boljši ljudje in verniki. Vero in naše molitve moramo preliti v naše Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo dobri ljudje in če nes sledimo Jezusa. Krščanstvo bo preživelo zaradi Dobrih, Usmiljenih in Pravičnih Ljudi, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Vero, z Ljubeznijo in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji in apostoli našega Boga in Ljubezni. Molimo da pride k nam po Božji Milosti in po našem pravičnem in bogaboječem življenju Božje kraljestvo, ki je stanje okolja med nami, ki vodi po Poti k Jezusu, ki je naše Odrešenje! Božje Usmiljenje, Ljubezen in Dobrota Vate Zaupamo! Zgodi naj se Božja in ne naša Volja. Hudič prinaša kreganje in delitev med ljudmi, ne Bog, ki uči Ljubezni in Odpuščanje! Ko bomo zapustili poti sovraštva in krenili po Poti Ljubezni in Odpuščanja bomo hodili k Jezusu in se Odrešili! In Boge je tam, kjer se ljudje Ljubijo, se spoštujejo, si pomagajo in si medsebojno odpuščajo! Kjer je sovraštvo in hudobija, kjer je prepir in sovraštvo, tam ni Boga! Bog je Usmiljenje in Ljubezen! Bog nam hoče le vse Dobro! Zato je prišel na svet, da bi nas Odrešil brez naših zaslug!

   Odgovori
4. Hvala says:

   13. januarja, 2023 at 16:06

   ODNOSI SO VSE IN NAJVEČ, KAR IMAMO

   Največ, kar imamo

   Že dolgo vemo, da je prva, najpomembnejša zapoved, ki jo imamo kristjani, “ljubiti Boga iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe” (Mr 12,33). Pa nam jo evangelij vseeno kar naprej ponavlja. Morda zato, da ne bi pozabili. Morda pa tudi zato, da bi vsakič znova premislili, ali v svoji prepričanosti, da ljubimo, delamo morda kaj drugega …

   Kajti moramo si priznati, da dandanes kar malce prelahkotno ravnamo z ljudmi okoli sebe. Hočem reči, da nam zadnje čase ni prav nič težko koga nahruliti, ga prebutati ali ga mimogrede ozmerjati, da se nam torej ne zdi nič kaj hudega, če se nekomu, ki se ne strinja z nami, kratko malo odrečemo, ga izločimo iz svojega sveta. Kakor da bi bilo povsem vseeno, ali je ali ga ni, kakor da bi bilo celo bolje, če ga sploh ne bi bi­lo …

   Povrniti vrednost Drugemu

   Ta čudna lahkotnost v obravnavanju naših odnosov kaže na žalostno resnico, da nam človek ob nas danes ne pomeni prav dosti ali nič. To v bistvu niti ni tako čudno, kajti ko se v neki družbi ne potrebuje več Boga, ki smo ga tudi povsem izrinili iz relevantnih argumentov svojega odločanja, potem se prav kmalu ne potrebuje niti človeka. Ker sta oba lahko samo nekaj, kar postavlja nepotrebne omejitve vladarju naše sedanjosti, vsemogočnemu Jazu.

   In ker sta tako človek kot Bog ob nas ostala povsem brez vrednosti, je torej lažje razumeti, zakaj sta Jezusova “prva” in “druga” zapoved tako zelo potrebno nasprotje prevladujočemu mišljenju. Tudi našemu. Ne samo, da ju rešujeta iz pozabljenosti, ne, še veliko več, dajeta jima neko posebno, izjemno vrednost in dragocenost. Postavljata ju na prvo mesto “srca, duše, mišljenja in moči” (Mr 12,30), na prvo mesto premišljevanja, življenja in odločanja, da bi torej Jezusov učenec razumel, da je pri vsem, kar počne, Bog in bližnji nekaj, kar v celoti poganja in usmerja njegovo življenje in delovanje. Ker bo šlo sicer vse narobe.

   POMEMBNOST ODNOSOV

   Kajti ko Jezus govori o ljubezni do Boga in bližnjega, ki ga je treba ljubiti “kakor samega sebe”, hoče posebej podčrtati, da sta ta druga dva v tvojem življenju enako pomembna za tvoje obstajanje kakor ti sam. Rečeno drugače, da je to dvoje nekaj, brez česar ne moremo živeti. Da smo si na jasnem, ne z Bogom in bližnjim po človekovem okusu, temveč točno s takim, kakršnega človek potrebuje. Tudi če se z njim ne strinja.

   Odnosi so vse in največ, kar imamo, “več kakor vse žgalne daritve in žrtve” (Mr 12,33), to je sporočilo Jezusovega naročila. In pri tem ne govorimo samo o tistih, ki so nam všeč, ne govorimo samo o tistih, s katerimi se strinjamo, ne, o vseh ljudeh govorimo, torej o vsakem bližnjem, ki je del našega življenja. Ker sta torej Bog in bližnji človek največ, kar imamo, ju je treba posebej varovati in ščititi – najprej pred samim sabo.

   https://si.aleteia.org/2021/11/06/odnosi-so-vse-in-najvec-kar-imamo/

   Odgovori
5. Miro says:

   13. januarja, 2023 at 12:26

   V UKRAJINI JE 100.000 OSIROTELIH OTROK

   Piše: Nace Volčič, Operando

   Vojna v Ukrajini res da ni več na prvih straneh časopisov, ali med prvimi novicami na TV poročilih, a to še ne pomeni, da je nasilja manj. Pomeni samo to, da ni več toliko zanimiva za medije in so druge novice ‘pomembnejše’.

   In še ko poročajo o njej, v glavnem gledamo statistike in poslušamo številke; koliko raket, koliko mest, koliko porušenih zgradb …

   A vojna je za nas toliko realna, kolikor so realne zgodbe prizadetih ljudi. In teh je veliko. Milijoni.

   Med njimi skorajda ni govora o najbolj ranljivi skupini žrtev: otrocih, ali še bolj natančno, osirotelih otrocih.

   Po ocenah je v Ukrajini 100.000 osirotelih otrok. Večina teh je t. i. socialnih sirot; to so otroci, ki sicer živijo brez staršev (v sirotišnicah ali v rejništvu), ampak še vedno do neke mere ohranjajo stik z njimi, recimo hodijo na vikend obiske ali pa jih občasno obiščejo starši oz. sorodniki.

   Več o tem na: https://operando.org/v-ukrajini-je-100-000-osirotelih-otrok/

   Kraljica miru, prosi za nas!

   Odgovori
6. Miro says:

   13. januarja, 2023 at 8:26

   SVETI OČE: NAKLONJENOST, BLIŽINA IN MOLITEV ZA UKRAJINO

   Sveti oče je med splošno avdienco ponovno spomnil na »mučeno Ukrajino«. »Temu ljudstvu, ki doživlja kruto trpljenje, izražamo svojo naklonjenost, bližino in molitev,« je dejal in se za nekaj trenutkov v tišini ustavil pred podobo Matere ljudstva, ki je zelo čaščena v Belorusiji, ter molil za mir. Zbrane je povabil, da se mu v molitvi pridružijo.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-01/sveti-oce-naklonjenost-blizina-in-molitev-za-ukrajino.html

   Kraljica miru, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. januarja, 2023 at 8:31

     MOLIMO ZA VSE DUŠEVNO IN TELESNO TRPEČE LJUDI V UKRAJINI IN ZA MIR
     V TEJ HUDO PREIZKUŠANI DEŽELI:

     POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

     Pod tvoje varstvo pribežimo,
     o sveta božja Porodnica,
     ne zavrzi naših prošenj
     v naših potrebah,
     temveč reši nas
     vselej vseh nevarnosti,
     o častitljiva in blagoslovljena Devica,
     naša gospa, naša srednica,
     naša besednica!
     S svojim Sinom nas spravi,
     svojemu Sinu nas priporoči,
     svojemu Sinu nas izroči!

     Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

     Odgovori
7. Hvala says:

   12. januarja, 2023 at 21:11

   PRIČEVANJE KANADSKEGA MISIJONARJA O IZKUŠNJI OB KLINIČNI SMRTI

   https://casnik.si/kanadski-duhovnik-priceval-o-izkusnji-ob-klinicni-smrti/

   Odgovori
8. Hvala says:

   12. januarja, 2023 at 20:00

   O FAVSTINI KOVALSKI

   Vemo, da je sveta Favstina, ki se
   ji je razodeval Usmiljeni Jezus,
   umrla mlada (bilo ji je komaj
   33 let). Tudi ona je imela svoj
   »koronavirus«, torej tumor, ki je
   zelo na hitro izčrpal njeno telo,
   kar je povzročilo prezgodnjo
   smrt.

   Piše: Niko Rupnik-duhovnik

   PRENOVA V DUHU-JUNIJ 2020 (Kako je Jezus svetnici Favstini dal dve hostiji)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1773&t=5#Trpljenje+in+preizku%9Anje

   Odgovori
   • Hvala says:

     12. januarja, 2023 at 20:03

     https://drive.google.com/file/d/1cGTmYXEj-e0-SAubgQIGJ34yCNYcVxpD/view

     V TEJ PRILOGI JE REVIJA PRENOVA V DUHU 2020 JUNIJ

     Odgovori
9. Miro says:

   12. januarja, 2023 at 17:54

   JEZUS OZDRAVI GOBAVCA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MARKU (Mr 1,40-45)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+1%2C40-45&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   ČE HOČEŠ ME MOREŠ OČISTITI

   Dogodek ozdravljenja gobavca se zgodi v treh kratkih korakih: bolnikova prošnja, Jezusov odgovor in posledice čudežnega ozdravljenja. Gobavec je Jezusa na kolenih prosil in mu rekel: ‘Če hočeš, me moreš očistiti’ . Gobavčeva prošnja dokazuje, da kadar se postavimo pred Jezusa, ni treba imeti dolgih govorov. Dovolj je le nekaj besed, če jih le spremlja zaupanje v njegovo vsemogočnost in njegovo dobroto. Zaupati Bogu namreč pomeni, da se prepustimo njegovemu neskončnemu usmiljenju.

   Na to ponižno in zaupljivo molitev se je Jezus odzval z najglobljo držo svoje duše, s sočutjem. Sočutje je zelo globoka beseda in pomeni ‘čutiti z drugim’. Kristusovo srce razodeva očetovsko sočutje Boga do človeka, ki se mu približa ter se ga dotakne. Ta podrobnost je zelo pomembna. Jezus je ‘iztegnil roko, se ga dotaknil… in takoj je gobavost izginila in bil je očiščen’. Božje usmiljenje gre preko vsake pregrade in Jezusova roka se je dotaknila gobavca. Ni se držal varnostne razdalje in tudi ni pooblastil koga drugega, temveč se je neposredno izpostavil okužbi našega zla. S tem je naše zlo postalo kraj stika: On, Jezus, sprejme od nas našo bolno človeškost, mi pa od njega prejmemo zdravo in ozdravljajočo človeškost. To se zgodi vsakič, ko z vero prejmemo zakrament. Jezus se nas ‘dotakne’ in nam podari svojo milost. V tem primeru pomislimo predvsem na zakrament sprave, ki nas ozdravi gobavosti greha.

   Še enkrat nam evangelij pokaže, kako se odzove Bog na naše zlo. Ne pride nam ‘predavat’ o bolečini, prav tako ne pride, da bi odstranil s sveta trpljenje in smrt, temveč pride ter sprejme nase težo naše človeške pogojenosti in jo nosi vse do konca, da bi nas tega korenito in dokončno osvobodil. Kristus se bojuje z zlom in trpljenjem sveta tako, da si ju naloži nase in ju premaga z močjo Božjega usmiljenja.

   Nam danes evangelij ozdravljenja gobavca pravi, da, če hočemo biti resnični Jezusovi učenci, smo poklicani postati združeni z Njim – orodje njegove usmiljenje ljubezni ter prerasti vsakovrstno izključevanje. Da bomo ‘Kristusovi posnemovalci’ do revnega in bolnega, se ga ne smemo bati pogledati v oči ter se mu približati z nežnostjo in sočutjem, se ga dotakniti in ga objeti. Sprašujem vas: Ko pomagate drugim, jih gledate v oči? Jih sprejmete brez strahu, da se jih boste morali dotakniti? Jih sprejmete z nežnostjo? Pomislite na to, kako jim pomagate, ali z distanco ali z nežnostjo in bližino?

   Koliko krat srečamo reveža, ki nam pride naproti! Lahko smo velikodušni, lahko se nam zasmili, a običajno se ga ne dotaknemo. Damo mu kovanec, a izogibamo se, da bi se dotaknili njegove roke. In tako pozabljamo, da je tisti človek Kristusovo telo! Jezus nas uči, naj se ne bojimo dotakniti se reveža in izključenega, ker v njiju je On. Dotakniti se reveža nas lahko očisti hinavščine in v nas povzroči skrb za njegov položaj.

   Potem ko Jezus ozdravi gobavca, mu naroči, naj o tem z nikomer ne govori To Jezusovo naročilo nam kaže da milost, ki deluje v nas, ne išče senzacionalnosti. Običajno deluje diskretno in brez hrupa. Da bi ozdravila naše rane in nas vodila po poti svetosti, potrpežljivo oblikuje naše srce po Gospodovem Srcu, da bi tako vedno bolj prevzemali njegove misli in čustva.

   Spodbujam vas, da z iskrenostjo pomislimo nase, na svojo revščino, vsak ima svojo. Koliko krat jih prekrijemo s hinavščino ‘lepih manir’. In ravno takrat je pomembno, da ostanemo sami, pokleknemo pred Boga in molimo: ‘Gospod, če hočeš, me moreš očistiti’. Storimo tako vsak večer pred spanjem.

   Če je zlo nalezljivo, je nalezljivo tudi dobro. Zaradi tega je potrebno, da je v nas vedno več dobrega. Pustimo se ‘okužiti’ dobremu in ‘okužujmo’ z dobrim.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Odgovori
   • Miro says:

     12. januarja, 2023 at 17:56

     https://portal.pridi.com/2023/01/12/ce-hoces-me-mores-ocistiti/

     Odgovori
10. Miro says:

    12. januarja, 2023 at 17:42

    »Pridite, padimo na kolena in se priklonimo,
    pokleknimo pred Gospodom, ki nas je naredil.
    Zakaj on je naš Bog,
    mi ljudstvo njegove paše,
    čreda njegove roke.
    Ko bi danes poslušali njegov glas!«
    (Ps 95,6-7)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori