Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.011 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  2. Miro says:
    23. januarja, 2023 at 14:03

    PAPEŽ VABI K MOLITVI ZA MJANMAR, PERU, KAMERUN, UKRAJINO

    SVETI OČE JE V NEDELJO, 22. JANUARJA, PO MOLITVI ANGELOVO ČEŠČENJE SPOMNIL NA RAZMERE V VEČ DRŽAVAH PO SVETU TER POZVAL K MIRU IN MOLITVI: ZA MJANMAR, KJER JE BILA UNIČENA KATOLIŠKA CERKEV, ZA PERU, KJER ŠE VEDNO VLADA NASILJE, ZA KAMERUN, KJER OBSTAJA UPANJE ZA RAZREŠITEV KONFLIKTA, IN ZA UKRAJINO, KJER LJUDJE ŠE VEDNO ZELO TRPIJO.

    Papež Frančišek je spomnil na nedavni požar, ki je uničil cerkev Marije Vnebovzete v mestu Chan Thar v Mjanmaru, »eno najstarejših in najpomembnejših svetišč v državi«. »Blizu sem nemočnemu civilnemu prebivalstvu, ki je v mnogih mestih podvrženo težki preizkušnji. Naj Bog kmalu konča ta konflikt in odpre novi čas za odpuščanje, ljubezen in mir,« je dejal in zatem povabil vse, ki so se zbrali na Trgu svetega Petra, k skupni molitvi Zdravamarije za Mjanmar.

    NE NASILJU V PERUJU

    Prav tako je pozval k molitvi za Peru, kjer že dolgo časa poteka nasilje. »Nasilje ugaša upanje na pravično rešitev problemov. Opogumljam vse vpletene strani, da se podajo na pot dialoga med brati istega naroda v polnem spoštovanju človekovih pravic in pravne države,« je dejal sveti oče in dodal, da se pridružuje perujskim škofom, ki so odločno rekli: »Ne nasilju, ne glede na to, od kod prihaja. Nič več smrtnih žrtev!«

    UPANJE ZA KAMERUN

    Papeževe besede so bile namenjene tudi Kamerunu, od koder prihajajo pozitivne novice, ki »dajejo upanje na napredek pri reševanju konflikta v anglofonskih regijah«. »Vse podpisnice sporazuma spodbujam, da vztrajajo na poti dialoga in vzajemnega razumevanja, kajti samo v srečanju je mogoče načrtovati prihodnost.«

    MOLITEV ZA UKRAJINO

    Seveda pa je spomnil tudi na Ukrajino: »V teh dneh, medtem ko molimo za polno edinost vseh kristjanov, ne pozabimo prositi za mir v mučeni Ukrajini. Gospod naj tolaži in podpira ta narod, ki zelo trpi.«
    Bog nam govori po Svetem pismu

    Sicer pa je ob včerajšnji nedelji Božje besede papež Frančišek ponovno pozval, naj s sabo vedno nosimo majhen evangelij, saj nam Jezus po njem govori in nas vodi: »Ponovno s čudenjem odkrijmo, da nam Bog govori, zlasti po Svetem pismu. Berimo ga, ga proučujmo, premišljujmo ob njem in molimo. Vsak dan preberimo en odlomek iz Svetega pisma, predvsem iz evangelija.«

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-01/papez-vabi-k-molitvi-za-mjanmar-peru-ukrajino.html

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      23. januarja, 2023 at 14:10

      Na pobudo svetega očeta molimo za mir v svetu, še posebej za mir v navedenih državah.

      POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

      Pod tvoje varstvo pribežimo,
      o sveta božja Porodnica,
      ne zavrzi naših prošenj
      v naših potrebah,
      temveč reši nas
      vselej vseh nevarnosti,
      o častitljiva in blagoslovljena Devica,
      naša gospa, naša srednica,
      naša besednica!
      S svojim Sinom nas spravi,
      svojemu Sinu nas priporoči,
      svojemu Sinu nas izroči!

      Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

      Odgovori
      • Miro says:
        23. januarja, 2023 at 14:14

        MOLITEV JANEZA PAVLA II. K MARIJI, KRALJICI MIRU

        Prosimo te, Kraljica miru,
        pomagaj nam, da se bomo odzvali z močjo resnice in ljubezni
        novim in vznemirljivim izzivom sedanjega trenutka.
        Pomagaj nam tudi prebroditi to težko obdobje,
        ki moti mir tolikih ljudi,
        in brez odlašanja neutrudno vsak dan in povsod graditi
        pristno kulturo miru.

        Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

        Odgovori
  3. Miro says:
    23. januarja, 2023 at 12:41

    ŠESTA BOŽJA ZAPOVED

    BOG JE LJUBEZEN IN NJEGOVA LJUBEZEN JE RODOVITNA. HOTEL JE, DA JE TE RODOVITNOSTI DELEŽNO ČLOVEŠKO BITJE, IN JE RODITEV VSAKEGA NOVEGA ČLOVEKA ZDRUŽIL S SPECIFIČNIM DEJANJEM LJUBEZNI MED MOŠKIM IN ŽENSKO.

    Piše: Pablo Requena

    1. USTVARIL JU JE MOŠKEGA IN ŽENSKO

    Poklicanost moškega in ženske, naj bosta »rodovitna in se množita«, je vedno treba obravnavati z vidika stvarjenja »po podobi in sličnosti« Trojice (prim. 1 Mz 1). Zaradi tega porajanje človeškega življenja, znotraj širšega okvira spolnosti, ni nekaj »zgolj biološkega, temveč prizadeva najbolj notranje jedro človeške osebe kot take« (Katekizem, 2361); in zato se bistveno razlikuje od porajanja, ki je značilno za življenje živali.

    »Bog je ljubezen« (1 Jn 4, 8), in njegova ljubezen je rodovitna. Hotel je, da je te rodovitnosti deležno človeško bitje, in je roditev vsakega novega človeka združil s specifičnim dejanjem ljubezni med moškim in žensko.[1] Zaradi tega »spolnost ni nekaj sramotnega, ampak božji dar, ki je po čistosti usmerjen k življenju, ljubezni, plodnosti.«[2]

    Ker je človek oseba, sestavljena iz telesa in duše, zahteva ljubeče dejanje porajanja udeleženost vseh njegovih razsežnosti: telesnosti, čustev in duha.[3]

    Izvirni greh je prelomil harmonijo človeka s samim sabo in z drugimi. Ta razpoka je imela posebne posledice na človekovo zmožnost, da racionalno živi spolnost. Po eni strani se je v razumu zameglila neločljiva povezanost med afektivno in roditveno razsežnostjo zakonskega združenja; po drugi strani pa je oslabela prevlada, ki jo volja izvaja nad afektivnim in telesnim dinamizmom spolnosti.

    Potreba po prečiščenju in dozorevanju, ki jo spolnost v takšnih razmerah zahteva, nikakor ne pomeni njenega zavračanja ali negativnega gledanja na ta dar, ki sta ga moški in ženska prejela od Boga. Predstavlja pa potrebo po »ozdravitvi, da bi prišel do svoje resnične veličine.«[4] Pri tej nalogi igra temeljno vlogo krepost čistosti.

    2. POKLICANOST K ČISTOSTI

    Katekizem govori o poklicanosti k čistosti, ker je ta krepost pogoj in bistveni del poklicanosti k ljubezni, k podarjanju sebe, s katero Bog kliče vsakega človeka. Čistost doseže, da je ljubezen v telesnosti in preko nje nekaj možnega.[5] Na nek način lahko rečemo, da je čistost krepost, ki človeško osebo usposablja in jo vodi v umetnosti dobrega življenja, v dobrohotnosti in notranjem miru glede drugih moških in žensk ter glede samega sebe; človeška spolnost namreč obsega vse zmožnosti, od najbolj fizičnega in materialnega do najbolj duhovnega, ter obarva različne sposobnosti skladno z moško ali z žensko naravo.

    Krepost čistosti torej ni preprosto zdravilo zoper nered, ki ga greh vnaša v sfero spolnosti, temveč vesela potrditev, saj človeku omogoča ljubiti Boga in po Njem druge ljudi z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem in z vso močjo (prim. Mr 12,30).[6]

    »Krepost čistosti se daje voditi glavni kreposti zmernosti« (Katekizem, 2341) in »pomeni uspelo integracijo (vključitev) spolnosti v osebo in s tem notranjo enoto človeka v njegovem telesnem in duhovnem bitju« (Katekizem, 2337).

    Pomembno je pri izobraževanju posameznikov, predvsem pri vzgoji mladih, govoriti o čistosti, razložiti globoko in tesno povezanost med sposobnostjo ljubiti, spolnostjo in posredovanjem življenja. V nasprotnem primeru bi se lahko zdelo, da gre za negativno krepost, kajti velik del boja za življenje čistosti je zagotovo zaznamovan s prizadevanjem za obvladanje strasti, ki v določenih okoliščinah težijo k delnim dobrinam, ki pa jih ni mogoče racionalno usmeriti v dobro osebe z vidika njene celovitosti.[7]

    V sedanjem stanju ne more živeti po naravnem moralnem zakonu in zato tudi ne more živeti čistosti brez pomoči milosti. To ne pomeni, da ni mogoča človeška krepost, ki bi zmogla doseči določen nadzor nad strastmi na tem področju, ampak je ugotovitev o velikosti rane, povzročene z grehom, ki zahteva božjo pomoč za popolno vnovično integracijo osebe.[8]

    3. VZGOJA V ČISTOSTI

    Čistost prinaša obvladovanje poželenja, ki je pomemben del samoobvladanja. To obvladanje je naloga, ki traja vse življenje ter znova in znova predstavlja trud, ki je lahko v nekaterih obdobjih posebej intenziven. Čistost mora rasti vedno, s pomočjo božje milosti in z asketskim bojem (prim. Katekizem, 2342).[9]

    »Ljubezen je lik (forma) vseh kreposti. Pod njenim vplivom se čistost izkazuje kot šola podarjanja osebe. Obvladovanje samega sebe je naravnano na podarjanje samega sebe« (Katekizem, 2346).

    Vzgoja v čistosti je mnogo več od tega, kar nekateri omejevalno imenujejo spolna vzgoja, ki se v bistvu ukvarja s posredovanjem informacij o fizioloških vidikih posredovanja človeškega življenja in o kontracepcijskih metodah. Prava vzgoja v čistosti se ne ustavi pri informiranju o bioloških vidikih, ampak pomaga razmišljati o osebnih in moralnih vrednotah, ki so povezane z rojstvom človeškega življenja in z osebnim dozorevanjem. Istočasno spodbuja tudi velike ideale ljubezni do Boga in do drugih preko udejanjanja kreposti velikodušnosti, razdajanja samega sebe, spodobnosti, ki varuje intimnost itd., ki človeku pomagajo premagati egoizem in skušnjavo, da bi se zaprl v samega sebe.

    Pri tem prizadevanju imajo zelo veliko odgovornost starši, saj so prvi in glavni učitelji v vzgoji čistosti svojih otrok.[10]

    V boju za to krepost so pomembna naslednja sredstva:

    a) molitev: prošnja k Bogu za krepost svete čistosti[11]; pogosto prejemanje zakramentov, saj so to zdravila za našo šibkost;

    b) intenzivno delo, izogibanje brezdelju;

    c) zmernost pri hrani in pijači;

    d) skrb za spodobnost in skromnost, npr. glede oblačenja itd.;

    e) zavračanje neprimernih knjig, revij in časopisov; izogibanje nemoralnim prireditvam;

    f) velika iskrenost v duhovnem vodstvu;

    g) pozabljanje na samega sebe;

    h) globoka pobožnost do presvete Marije, ki je Mater pulchrae dilectionis.

    Čistost je izrazito osebna krepost. Istočasno pa »vključuje kulturni napor« (Katekizem, 2344), kajti »napredovanje človeške osebe in rast družbe same sta v medsebojni odvisnosti.«[12] Spoštovanje pravic človeške osebe zahteva spoštovanje čistosti; to še posebej vključuje pravico, da oseba »dobi informacijo in vzgojo, ki spoštujeta nravne in duhovne razsežnosti človeškega življenja« (Katekizem, 2344).[13]

    Konkretni načini izražanja, s katerimi se ta krepost oblikuje in raste, bodo različni glede na posameznikovo poklicanost. »Poročene osebe so poklicane, da živijo zakonsko čistost, drugi uresničujejo čistost v vzdržnosti« (Katekizem, 2349).

    4. ČISTOST V ZAKONU

    Spolno združenje »je naravnano na zakonsko ljubezen moškega in ženske« (Katekizem, 2360), se pravi, da »se na resnično človeški način uresničuje le, če je vključena v tisto ljubezen, s katero se mož in žena brezpogojno do smrti zavežeta drug drugemu.«[14]

    Veličina dejanja, s katerim moški in ženska svobodno sodelujeta pri božjem stvariteljskem delovanju, zahteva stroge moralne pogoje ravno zaradi antropološke pomembnosti, ki jo vsebuje: zaradi zmožnosti porajanja novega človeškega življenja, poklicanega k večnosti. To je razlog, zaradi katerega človek ne sme samovoljno ločevati združitvene in roditvene razsežnosti tega dejanja, kot se dogaja v primeru kontracepcije.[15]

    Čista zakonca bosta znala odkriti najprimernejše trenutke za to telesno združitev, da bi le-ta vselej, pri vsakem dejanju, izražala podarjanje samega sebe, pomen, ki ga nosi v sebi.[16]

    Za razliko od roditvene razsežnosti, ki se lahko na resnično človeški način uresničuje samo s spolnim dejanjem, pa se združitvena in afektivna razsežnost tega dejanja more in mora izražati še na mnogo drugih načinov. Zato v primeru, ko zaradi določenih zdravstvenih ali drugačnih pogojev zakonca ne moreta uresničiti zakonskega zedinjenja, ali če se odločita, da je bolje, da se začasno (ali v posebej težkih situacijah dokončno) vzdržita zakonskega dejanja, moreta in morata še naprej udejanjati to podarjanje samega sebe, ki daje rast resnično osebni ljubezni, katere izraz je telesna združitev.

    5. ČISTOST V CELIBATU

    Bog nekatere pokliče, da svojo poklicanost k ljubezni živijo na poseben način, v apostolskem celibatu.[17] Način življenja krščanske poklicanosti v apostolskem celibatu predpostavlja vzdržnost.[18] Ta izključitev uporabe zmožnosti porajanja nikakor ne pomeni izključitev ljubezni ali afektivnosti.[19] Nasprotno, če človek Bogu svobodno daruje možnost zakonskega življenja, ga to usposobi, da lahko ljubi in se razdaja mnogim drugim moškim in ženskam, ter jim pomaga najdi Boga, ki je razlog tega celibata.[20]

    Ta način življenja je treba vedno obravnavati in živeti kot dar, kajti nihče si ne more pripisovati zmožnosti biti zvest Gospodu na tej poti brez pomoči milosti.

    6. GREHI PROTI ČISTOSTI

    Kreposti čistosti nasprotuje luxuria ali nečistost, ki je »neurejena želja po spolni nasladi ali neurejeno uživanje le-te. Spolna naslada je nravno neurejena, če jo človek išče zaradi nje same, ločeno od namenov roditve in združitve« (Katekizem, 2351).

    Ker spolnost obsega eno od osrednjih razsežnosti človeškega življenja, so grehi zoper čistost vedno težki glede na vsebino in zato povzročijo izgubo dediščine v božjem kraljestvu (prim. Ef 5,5). Ti grehi pa so kljub temu lahko majhni, kadar ni polnega spoznanja ali popolne privolitve.

    Pregreha nečistosti ima številne in težke posledice: zaslepitev razuma, zaradi katere se zamegli naš cilj in naše dobro; oslabitev volje, ki postane skoraj nezmožna kakršnegakoli napora in se navda s pasivnostjo, brezvoljnostjo pri delu, pri služenju itd.; navezanost na zemeljske dobrine, zaradi česar človek pozablja na večne; naposled pa lahko nastopi tudi sovraštvo do Boga, ki se nečistosti prepuščenemu človeku zdi kakor največja ovira pri potešitvi njegove čutnosti.

    Masturbacija (samozadovoljevanje) je »prostovoljno draženje spolnih organov z namenom, da bi dosegli spolni užitek« (Katekizem, 2352). »Na črti stalnega izročila sta tako cerkveno učiteljstvo kakor moralni čut vernikov brez pomišljanja trdila, da je samozadovoljevanje notranje zlo in hudo neurejeno dejanje.«[21] Po svoji naravi sami je samozadovoljevanje v nasprotju s krščanskim smislom spolnosti, ki je v službi ljubezni. Ker gre za individualno in egoistično uporabo spolnosti, ki ji je odvzeta resničnost ljubezni, pusti človeka nepotešenega in vodi v praznino in stud.

    »Nečistovanje (fornicatio) je telesno združenje neporočenega moškega in neporočene ženske zunaj zakona. Nečistovanje hudo nasprotuje dostojanstvu oseb in človeške spolnosti, ki je naravno naravnana na blagor zakoncev kakor tudi na roditev in vzgojo otrok« (Katekizem, 2353).[22]

    Prešuštvo »pomeni zakonsko nezvestobo. Kadar dva partnerja, od katerih je vsaj eden poročen, navežeta med seboj spolni odnos, čeprav samo kratkotrajen, zagrešita prešuštvo« (Katekizem, 2380).[23]

    Prav tako so v nasprotju s čistostjo pogovori, pogledi, izrazi naklonjenosti do druge osebe —tudi med zaročenci —, ki so storjeni s pohotno željo ali ki predstavljajo bližnjo priložnost za greh, ki je iskana ali ki ni zavrnjena.[24]

    Pornografija — razkazovanje človeškega telesa zgolj kot predmeta poželenja — in prostitucija — pretvorba človeškega telesa v predmet finančne transakcije in mesenega užitka — sta težka greha neurejene spolnosti, ki poleg tega, da oškodujeta dostojanstvo oseb, ki ju izvajajo, predstavljata tudi družbeno hibo (prim. Katekizem, 2355).

    »Posilstvo je, če kdo s silo, z nasiljem vstopi v spolno intimnost te ali one osebe. Posilstvo krši pravičnost in ljubezen. Posilstvo globoko rani pravico vsakogar do spoštovanja, do svobode, do fizične in nravne integritete (neokrnjenosti), ki more žrtev zaznamovati za vse življenje. Vedno je to po notranje zlo dejanje. Še hujše je posilstvo, ki ga zagrešijo starši (prim. incest) ali vzgojitelji nasproti otrokom, ki so jim zaupani« (Katekizem, 2356).

    »Homoseksualna dejanja so notranje neurejena,« kot je vedno trdilo cerkveno učiteljstvo.[25] Ta jasna moralna opredelitev o dejanjih ne sme niti najmanj vnaprej obsojati oseb, ki imajo homoseksualna nagnjenja[26], kajti nemalokrat njihov položaj predstavlja težko preizkušnjo.[27] Tudi te osebe »so poklicane k čistosti. S krepostmi samoobvladovanja, vzgojiteljicami notranje svobode, včasih z nesebično oporo prijateljstva, z molitvijo in zakramentalno milostjo se morejo in morajo postopoma in z odločnostjo približali krščanski popolnosti« (Katekizem, 2359).

    Povzeto po: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-35-sesta-bozja-zapoved/

    Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Hvala says:
    23. januarja, 2023 at 6:37

    NEKAJ NASVETOV ZA BRANJE SVETEGA PISMA

    Sveto pismo je obsežna in zahtevna knjiga, zato se mnogim zdi pretežka, da bi je resno lotili. V ta namen smo zbrali nekaj nasvetov, ki bodo neizkušenemu pregnali začetni strah in predsodke ter mu pomagali, da bo začel uživati v Svetem pismu in izkušati njegovo oživljajočo moč.

    Vsak dan si oddelite čas za branje svojega Svetega pisma. Če je le mogoče, naj bo to vsak dan isti čas dneva. Bodite realistični. Odločite se le za toliko časa, kolikor iskreno veste, da ga lahko redno, iz dneva v dan posvetite Svetemu pismu. Preden začnete brati, prosite Boga za vodstvo in blagoslov. Nekaterim pomaga, če imajo poseben zvezek, kamor si beležijo pripombe, misli ipd. Da bi imeli čim več od vašega vsakodnevnega branja Svetega pisma, sledite naslednjim korakom:

    1. Izberite odlomek.

    2. Preučite njegov kontekst:

    Kakšne vrste je knjiga, iz katere je vzet? Je to življenjepisna knjiga, kot npr. kateri izmed evangelijev; je to daljša zgodovinska knjiga, kot npr. Druga Samuelova knjiga, ki govori o vladavini kralja Davida; je to kratko pismo neki osebi (npr. Pavlovi pismi Timoteju) ali neki določeni cerkvi (npr. Pavlovi pismi Korinčanom)?
    Kakšen je splošni cilj oziroma namen knjige? (Ni treba, da se spustite v podrobno raziskavo, dovolj je, da preberete uvodne in zaključne odstavke knjige, vmesne naslove ali pa tudi prevajalske uvode, če obstajajo v vašem Svetem pismu.)
    Kaj se pojavlja ali o čem je govora v odlomkih, ki so neposredno pred in za vašim odlomkom?
    3. Na hitro preberite odlomek, da ugotovite njegov smisel.

    4. Najdite ključne besede ali fraze. Ali obstajajo besede ali misli, ki se v odlomku ponavljajo? Ali so vzpostavljena kakšna razmerja vzroka in posledice? (Pogosto jih označujejo besede, kot so če in potem, torej, zato, kajti, sicer in tako.) Ali pisec dela kakšne primerjave oziroma poudarja kakšne podobnosti? Je kakšna dvojica ljudi, stvari ali načel predstavljena kot nasprotje?

    5. Še enkrat preberite odlomek in se vprašajte, kakšen je njegov namen ali cilj. Poskusite ugotoviti, kaj hoče pisec povedati. Bodite iskreni; ne iščite le tega, kar želite slišati. Sveto pismo ima mnogo močnih sporočil, ki lahko spremenijo življenja!

    6. Česa se lahko naučite o Bogu iz tega odlomka? Česa se naučite o človeku? Vprašajte se, kaj ta odlomek pomeni za vas. Je kakšna stvar, ki jo morate spremeniti, da bi bili bolj zvest Božji otrok ali bolj ljubeči do svojega bližnjega? Prosite za Božjo pomoč pri tej spremembi.

    7. Še enkrat preberite odlomek. Je katera od vrstic taka, da bi se jo radi zapomnili? Zakaj si je ne bi napisali na posebno kartico, ki jo lahko nosite s seboj ves dan kot študijski pripomoček?

    8. Zahvalite se Bogu za to, kar vam je pokazal, in ga prosite, da vam pomaga to uresničiti v vsakodnevnem življenju.

    9. Povejte še komu drugemu o tem, kar ste se naučili.

    Prevedeno iz “Reader’s Helps, Holy Bible, Contemporary English Version”, copyright (C) 1995 American Bible Society, z dovoljenjem. Vsako nadaljnje razširjanje tega besedila je možno le z dovoljenjem Ameriške biblične družbe.

    Nekaj nasvetov za branje Svetega pisma
    Sveto pismo je obsežna in zahtevna knjiga, zato se mnogim zdi pretežka, da bi je resno lotili. V ta namen smo zbrali nekaj nasvetov, ki bodo neizkušenemu pregnali začetni strah in predsodke ter mu pomagali, da bo začel uživati v Svetem pismu in izkušati njegovo oživljajočo moč.

    Vsak dan si oddelite čas za branje svojega Svetega pisma. Če je le mogoče, naj bo to vsak dan isti čas dneva. Bodite realistični. Odločite se le za toliko časa, kolikor iskreno veste, da ga lahko redno, iz dneva v dan posvetite Svetemu pismu. Preden začnete brati, prosite Boga za vodstvo in blagoslov. Nekaterim pomaga, če imajo poseben zvezek, kamor si beležijo pripombe, misli ipd. Da bi imeli čim več od vašega vsakodnevnega branja Svetega pisma, sledite naslednjim korakom:

    1. Izberite odlomek.

    2. Preučite njegov kontekst:

    Kakšne vrste je knjiga, iz katere je vzet? Je to življenjepisna knjiga, kot npr. kateri izmed evangelijev; je to daljša zgodovinska knjiga, kot npr. Druga Samuelova knjiga, ki govori o vladavini kralja Davida; je to kratko pismo neki osebi (npr. Pavlovi pismi Timoteju) ali neki določeni cerkvi (npr. Pavlovi pismi Korinčanom)?
    Kakšen je splošni cilj oziroma namen knjige? (Ni treba, da se spustite v podrobno raziskavo, dovolj je, da preberete uvodne in zaključne odstavke knjige, vmesne naslove ali pa tudi prevajalske uvode, če obstajajo v vašem Svetem pismu.)
    Kaj se pojavlja ali o čem je govora v odlomkih, ki so neposredno pred in za vašim odlomkom?
    3. Na hitro preberite odlomek, da ugotovite njegov smisel.

    4. Najdite ključne besede ali fraze. Ali obstajajo besede ali misli, ki se v odlomku ponavljajo? Ali so vzpostavljena kakšna razmerja vzroka in posledice? (Pogosto jih označujejo besede, kot so če in potem, torej, zato, kajti, sicer in tako.) Ali pisec dela kakšne primerjave oziroma poudarja kakšne podobnosti? Je kakšna dvojica ljudi, stvari ali načel predstavljena kot nasprotje?

    5. Še enkrat preberite odlomek in se vprašajte, kakšen je njegov namen ali cilj. Poskusite ugotoviti, kaj hoče pisec povedati. Bodite iskreni; ne iščite le tega, kar želite slišati. Sveto pismo ima mnogo močnih sporočil, ki lahko spremenijo življenja!

    6. Česa se lahko naučite o Bogu iz tega odlomka? Česa se naučite o človeku? Vprašajte se, kaj ta odlomek pomeni za vas. Je kakšna stvar, ki jo morate spremeniti, da bi bili bolj zvest Božji otrok ali bolj ljubeči do svojega bližnjega? Prosite za Božjo pomoč pri tej spremembi.

    7. Še enkrat preberite odlomek. Je katera od vrstic taka, da bi se jo radi zapomnili? Zakaj si je ne bi napisali na posebno kartico, ki jo lahko nosite s seboj ves dan kot študijski pripomoček?

    8. Zahvalite se Bogu za to, kar vam je pokazal, in ga prosite, da vam pomaga to uresničiti v vsakodnevnem življenju.

    9. Povejte še komu drugemu o tem, kar ste se naučili.

    Prevedeno iz “Reader’s Helps, Holy Bible, Contemporary English Version”, copyright (C) 1995 American Bible Society, z dovoljenjem. Vsako nadaljnje razširjanje tega besedila je možno le z dovoljenjem Ameriške biblične družbe.

    https://www.svetopismo.si/nasveti-za-branje/

    Odgovori
  7. Hvala says:
    23. januarja, 2023 at 6:21

    ZDRAVILNA BESEDA

    Svetopisemska Družba Slovenije

    Božja beseda je živa in dejavna ter ima moč, da ozdravlja naše najgloblje stiske in rane. Jezus je prišel na svet ravno zato, da bi povezal strte v srcu, potolažil vse, ki žalujejo in nam dal polnost življenja.

    https://www.svetopismo.si/projekt/zdravilna-beseda/

    Odgovori
  9. Miro says:
    22. januarja, 2023 at 21:13

    Gospod je moja luč in moja rešitev,
    kóga bi se moral bati?
    Gospod je varuh mojega življenja,
    pred kom bi moral trepetati?
    (iz psalma 27)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

    Odgovori
  10. Miro says:
    22. januarja, 2023 at 17:07

    NEDELJA SVETEGA PISMA

    DANES OBHAJAMO NEDELJO SVETEGA PISMA. BOŽJA BESEDA, S KATERO NAM JE BOG RAZODEL SVOJE SVETE SKRIVNOSTI, JE OHRANJENA V »KNJIGI VSEH KNJIG«, V SVETEM PISMU.

    Kadar se v šolah in na raznih kulturnih ali znanstvenih forumih razpravlja o Svetem pismu, se navadno govori vedno le o njegovi kulturni vrednosti: da je to ena najstarejših knjig na svetu, da je Sveto pismo prva tiskana knjiga, da smo Slovenci Sveto pismo dobili v našem jeziku že zelo zgodaj, kmalu po Guttenbergovi nemški izdaji, da je Sveto pismo prevedel naš protestant Jurij Dalmatin, da je že nekaj let prej Primož Trubar izdal tiskane Psalme in Evangelije. Vse našteto je izrednega pomena za naše vedenje o tej sveti knjigi.

    Poznati Sveto pismo je za vse nas, ki smo pri krstu postali člani Cerkve nujno. Toda ob obvladovanju vseh teh podatkov nam morda manjka tisto, za kar je bilo Sveto pismo zapisano, manjka nam razumevanje, da je v njem, nam ljudem, sporočena vesela vest odrešenja, da nas Bog neskončno ljubi. V Svetem pismu vsakdo, ki veruje najde Pot, Resnico in Življenje.

    In bolj ko v veri človek napreduje, bolj razumeva področje duhovnega, svetega in nadnaravnega, vse, kar je kot razodetje Boga ohranjeno in zapisano v Svetem pismu. »Nebo in zemlje bosta prešla, moje besede nikakor ne bodo prešle«.

    Naj Knjiga vseh knjig v vseh naših družinah najde na knjižni polici častno mesto, potem, ko jo po vsakdanjem branju in razmisleku o vašem življenju, odnosu do bližnjega in do Boga, spet položite nazaj na polico.

    Vprašajmo se in skušajmo našteti okrog sebe resnično srečne ljudi. Močan duh, MOČNA VERA se razvije, kadar vlagamo vase, v svoje bitje, besede mogočnega Boga, od katerega je življenje. Bog, ki nas je ustvaril, nam dal življenje, On nam daje v svoji Besedi tudi navodilo zanj. Človek ničesar ne ve, dokler ne spozna, se nauči, odkrije…

    Sveto pismo je Očetovo ljubezensko pismo. Bog želi s svojo toplo, ljubeznivo besedo človeku pomagati, ga reševati, razveseljevati. Danes v ljudeh ni veselja, ne čutimo veliko veselja, posebej pa ne ljubezni.

    Vase moramo sprejemati Božjo Besedo, zapisano v Svetem pismu. Vase moramo vlagati Njegovo Besedo. Do tega ne pride kar samo po sebi, kot nekaj obveznega. Božja Beseda nam bo dajala silo in razumevanje samo do te mere, do katere se mi poglabljamo vanjo. Bog želi, da od njega sprejemamo pomoč za življenje, blagoslove, varstvo, srečo. To je velika želja Boga Očeta. Če hodimo po plitvini, bo tudi v nas vse plitko. Če pa se spustimo bolj globoko, bomo prejeli globino in silo ter vso pomoč in modrost od živega Boga.

    Nekateri berejo Sveto pismo samo zato, da bi izvedeli, kaj je v njem napisano. Hvala Bogu za blagoslove in obete, ampak poleg njih so v Svetem pismu še verzi, ki nas popravljajo, usmerjajo in ki nam dajejo razumevanje.

    Naj vam ne bo žal časa za branje Svetega pisma. Na začetku se vam bo zdelo morda suhoparno, vendar je potrebno Besedo »zajemati«. Njegova beseda je luč, življenje, zdravje in sila. Če ne boste hranili svojega duha z Besedo, potem ne boste dosegli višjega klica in ne boste mogli delati tisto, kar je pravilno.

    Psalm 118,11 govori: »Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne bi grešil zoper tebe.«

    Če v vašem srcu ne živi Božja Beseda, potem boste grešili pred Bogom.

    Kadar se nahajate pod stresom in ste duhovno napadeni, takrat bo tisto, kar je znotraj vas, obvezno prišlo ven. Ko v svojega duha vlagate Božjo Besedo, vas le-ta očiščuje, obnavlja, vas ponovno rodi, krepi in vzgaja.

    Šele po razlagi svetopisemskih besedil so učenci spoznali, da je bistvo verovanja vstali Zveličar. Ob tem se vprašajmo, koliko časa mi namenjamo branju in razlagi Svetega pisma ter molitvi ob svetopisemskih besedilih. Bog se nam namreč redno razodeva po besedi, ki nam jo govori po »knjigi vseh knjig«. Večkrat sicer govorimo, da je Sveto pismo za nas pretežko razumljivo, kljub temu, da je njegovo bistveno sporočilo, da nas Bog rešuje po križu svojega Sina. Če poznamo in verujemo v bistvo svetopisemskega sporočila, potem bo veliko lažje spoznati tudi pot, ki nas vodi do bistva vere.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/01/20/nedelja-svetega-pisma

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja