Članki za dušo

15.003 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   27. februarja, 2023 at 16:01

   SODBA OB KONCU ČASOV – TEDAJ BO KRALJ REKEL …

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 25,31-46)

   »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico.

   Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹

   Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹

   Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹

   Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C31-46&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
   • Miro says:

     27. februarja, 2023 at 16:01

     GOSPOD, KDAJ SMO TE VIDELI LAČNEGA …

     V evangeliju me tokrat nagovarja predvsem vprašanje oz. začudenje enih in drugih: Gospod, kdaj smo te videli lačnega … Ni mi čudno, da se čudijo tisti, ki jih je poslal proč, ker ga niso videli, preseneča me, da ga niso opazili tudi tisti, ki so mu stregli. Da bi premagali slepoto, se moramo zagotovo pošteno potruditi. Najbrž nikomur ni lahko videti Jezusa v ljudeh okrog sebe.

     Prilika o sodbi časov nam mogoče ponuja odgovor, po čem lahko presojamo, ali resnično poznamo Jezusa ali ne in ali nas bo lahko prepoznal ali ne; ter ali delamo krivico ali ne. Kajti tistim, o katerih govori Jezus v priliki, očitno ni jasno, da so si v življenju prislužili zavrženost ali sprejetost. Ta nejasnost ostaja tudi v priliki o sodbi časov.

     V tej priliki je jasno dvoje: Nihče ni vedel, kdaj si je prislužil odrešenje niti kdaj pogubljenje. Kakor refren se ponavlja: Kdaj smo te videli … Videti, je torej ključ, da bi lahko prav delali. Kajti če ne vidimo, tvegamo, da delamo narobe. Kaj pa je krivica oz. nepostavnost? V priliki o sodbi pove Jezus, kaj je krivica: Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti … Poznati Jezusa, pomeni prepoznati stisko in odgovoriti nanjo. Delati krivico, pa pomeni ne prepoznati in ne odgovoriti.

     Temelj našega življenja naj bi bil torej prepoznavanje stisk, videti drugega in odgovoriti na njegovo stisko. Ko bomo prepoznavali, videli in odgovarjali, bomo srečevali Kristusa.

     Vztrajno iskanje, kdo so ubogi, me je pripeljalo, da smo ubogi prav vsi. Ubogi smo, ker smo ranjeni, ubogi smo, ker iz ran ravnamo nesvobodno, ubogi smo, ker se bojimo prepoznati sami sebe in pogosto zato križamo nedolžnega. Prepričan sem, da ne bomo nikoli predobro poznali ne svoje ne tuje ranjenosti in stiske. Nikoli ne bomo dovolj dobro odgovorili ne na eno ne na drugo.

     Učiti se prepoznavati stisko in odgovarjati nanjo sta dva temeljna elementa hoje skozi ozka vrata do odrešenja. Ko bomo lahko rekli, poznam stisko drugega, vem kaj je in poskušal sem se mu na vse načine približati, takrat imamo upanje, da bomo slišali Gospoda: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta!

     Jezus trka na vrata svojih bratov in svojih sester: na naša vrata, na vrata naših src, na vrata svoje Cerkve.

     Danes se bojimo opredeliti za resnico, bojimo se upreti javnemu mnenju, bojimo se ustaviti lažne govorice – in namesto da bi obiskali zaprtega v ječi govoric, mečemo kamenje v zamrežena okna. Danes nas je strah, da bi si umazali roke z javnimi grešniki, strah nas je, da ne bomo uspeli v pomoči, strah nas je ponižanja z vseh strani – in ne ponudimo roke lačnemu in žejnemu. Zaradi naših bojazni in zaradi naše brezbrižnosti je križana množica mladih, ki umira brez smisla, brez upanja, brez cilja. Mi pa govorimo, saj smo storili vse. Zaradi naše slepote narašča množica izkoriščanih in lačnih. Lažje nam je poskrbeti le zase. Zaradi lagodja, ko se zavijemo v molk, lahko trpi krivico naš bližnji v družini, redovni skupnosti, soseski, ko se ne more braniti. In še in še. Naj bo v postnem konec naše slepote, naj bo začetek novega pričakovanja veselega oznanila. Odprimo srca, da bi videli Gospoda lačnega, da bi videli čas njegovega obiskanja.

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

     Odgovori
2. Miro says:

   27. februarja, 2023 at 13:12

   PAPEŽ FRANČIŠEK: HUDIČ JE SKUŠAL JEZUSA IN SKUŠA TUDI NAS LOČITI OD EDINOSTI SVETE TROJICE (nedelja, 26. februar 2023)

   »Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij te prve postne nedelje nam predstavlja Jezusa v puščavi, ko ga skuša hudič (prim. Mt 4,1).« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na prvo postno nedeljo. (zapis: p. Ivan Herceg DJ – Vatikan)

   Hudič pomeni »tisti, ki ločuje«. Hudič hoče vedno ustvariti ločitev in to si zada tudi s skušanjem Jezusa. Poglejmo od koga ga hoče hudič ločiti in na kakšen način.

   Od koga hoče hudič ločiti Jezusa? Malo preden je prijel krst od Janeza v Jordanu, je Oče Jezusa imenoval »moj ljubljeni Sin« (Mt 3,17) in Sveti Duh se je spustil nadenj v obliki goloba (prim. v. 16). Evangelij nam tako predstavi tri božje osebe povezane v ljubezni. Jezus sam bo rekel, da je prišel na svet, da bi tudi nas napravil deležne te enosti med Njim in Očetom (prim. Jn 17,11). Hudič pa počne ravno nasprotno. Vstopi na prizorišče, da bi ločil Jezusa od Očeta in ga odvrnil od njegovega poslanstva edinosti za nas. Hudič vedno ločuje.

   Sedaj pa poglejmo, na kakšen način skuša ločiti Jezusa. Hudič hoče izkoristiti Jezusovo človeško pogojenost, saj je slaboten, ker se je štirideset dni postil in je lačen (prim. Mt 4,2). Zlobec torej skuša vanj vnesti tri močne »strupe«, da bi ohromil njegovo poslanstvo edinosti. Ti strupi so navezanost, nezaupanje in oblast. Najprej je strup navezanosti na stvari, na potrebe. S prepričljivimi razlogi skuša hudič vplivati na Jezusa: »Lačen si, zakaj se moraš postiti? Prisluhni svoji potrebi in jo poteši, saj imaš pravico do nje in tudi oblast. Spremeni kamenje v kruh.« Takšna je prva skušnjava. Sledi drugi strup, ki je nezaupanje: »Si prepričan, podtika hudič, da ti Oče želi dobro? Preizkusi ga, izsiljuj ga! Vrzi se dol z najvišje točke templja in daj, da bo storil to, kar ti hočeš«. In končno oblast: »Svojega Očeta ne potrebuješ! Zakaj čakaš na njegove darove? Pojdi za kriteriji sveta, vse vzemi sam in boš mogočen!« To so tri Jezusove skušnjave. Tudi mi vedno preživljamo te tri skušnjave. Grozno, kajneda? Ampak ravno tako je tudi za nas: navezanost na stvari, nezaupanje in hlepenje po oblasti so tri razširjene in zelo nevarne skušnjave, ki jih hudič uporablja, da bi nas ločil od Očeta in da se ne bi več čutili bratje in sestre med seboj ter bi nas tako popeljal v osamljenost in obup. To hoče storiti z hudič, storiti z nami, da nas popelje v osamljenost in obup!

   Toda Jezus premaga skušnjave. Kako jih premaga? Tako, da se izogne razpravljanju z hudičem in da odgovori z Božjo besedo. To je pomembno. Z hudičem se ne razpravlja, z hudičem se ne pogovarja. Jezus se zoperstavi z Božjo besedo. Navede tri stavke Svetega pisma, ki govorijo o nenavezanosti na stvari (prim. 5 Mz 8,3); o zaupanju (prim. 5Mz 6,16) in o služenju Bogu (prim. 5Mz 6,13). Gre za tri stavke, ki so nasprotni skušnjavam. Ne pogovarja se z hudičem, ne pogaja se z njim, ampak zavrne njegova podtikanja z dobrodejnimi besedami Svetega pisma. To je povabilo tudi za nas. S hudičem se ne razpravlja, se ne pogaja, se ne pogovarja! Ne moreš ga poraziti tako, da se zmeniš zanj, saj je močnejši od nas. Porazimo ga tako, da se mu upremo z vero Božje besede. Na ta način nas Jezus uči, kako braniti edinost z Bogom in med nami pred napadi njega, ki ločuje. Božja beseda je Jezusov odgovor na hudičeve skušnjave.

   Vprašajmo se, kakšno mesto ima v mojem življenju Božja Beseda? Med svojimi duhovnimi boji se zatekam k Božji besedi? Če imam kakšno pregreho ali kakšno ponavljajočo se skušnjavo, zakaj za pomoč ne poiščem stavek Božje besede, ki je povezan s to pregreho? Kajti potem, ko se ponovno pojavi skušnjava, ga ponavljam in prosim zaupno Kristusovo milost. Poskusimo. Pomagalo nam bo, zelo nam bo pomagalo v skušnjavah, saj bo med glasovi, ki burijo znotraj nas, odmevala blagodejnost Božje Besede.

   Marija, ki je sprejela Besedo in je s svojo ponižnostjo porazila njega, ki ločuje, naj nas spremlja med duhovnim bojem v postnem času.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-02/papez-francisek-hudic-je-skusal-jezusa-in-skusa-tudi-nas-lociti.html

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
3. janez says:

   27. februarja, 2023 at 12:14

   Z GOSPODOM SKOZI ŽIVLJENJE IN TRPLJENJE
   Tvoj križ – moj križ, Gospod,
   prosim te za to,
   kar je najtežje in najbolj trdo:
   prosim te za milost,
   da bi v vsem trpljenju svojega življenja
   prepoznal križ tvojega Sina,
   da bi v njem počastil
   tvojo nedoumljivo sveto voljo,
   da bi šel s svojim Sinom
   po poti križa, dokler ti hočeš …
   Križ mojega Gospoda, bodi mi vzor,
   bodi moja luč, bodi moja tolažba,
   bodi rešitev vseh mračnih vprašanj,
   bodi luč v vseh nočeh …
   Oče, s tvojim Sinom hočemo deliti vse:
   njegovo življenje, njegovo poveličanje
   in zato tudi njegove bolečine in njegovo smrt.
   Samo daj nam s križem tudi moči,
   da ga bomo mogli nositi …
   Gospod, daj nam ljubezen,
   ki ne more videti stiske,
   ne da bi pomagala.
   Odpri nam oči, da te spoznamo,
   če nas s križem obložen srečaš
   v svojih bratih in sestrah,
   da ne bomo slepi in topi hiteli mimo
   ter se ukvarjali samo s svojimi skrbmi in stiskami.
   Ti, Gospod, si nas določil,
   da ne nosimo samo svojega bremena,
   ampak tudi bremena svojih bratov in sester.
   Postavil si nas na veliko cesto sveta,
   po kateri hodijo vsi nosilci križa.
   Hočeš, da vsem pomagamo nositi njihov križ
   z molitvijo, besedo in dejanjem,
   z zgledom nesebičnega, požrtvovalnega življenja.
   V vsakem, ki gre mimo nas,
   nas znova vprašujoče in proseče pogledaš:
   Ali me poznaš? Ali mi hočeš pomagati? Amen.

   Ecce Homo Moritus Iustus! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

   Postni čas se prične na pepelnično sredo ali pepelnico. Ta dan duhovnik zaznamuje vernike z blagoslovljenim pepelom. Vsakomur ga posuje na glavo in reče: “Spreobrni se in veruj evangeliju.” ali “Pomni, človek, da si prah in se v prah povrneš ali Pulvere sest et Pulvere Reventeris.” To je znamenje, da se hočemo poboljšati ali spreobrniti. Postni čas traja 40 dni in ima 6 postnih nedelj. Šesta se imenuje cvetna nedelja, ko se spominjamo Jezusovega vhoda v Jeruzalem pred njegovim trpljenjem in vstajenjem. Zadnji teden postnega časa se imenuje veliki teden. V postnem času zlasti ob petkih molimo križev pot in premišljujemo Jezusovo trpljenje. Na pepelnico in veliki petek je za odrasle post in zdržek od mesnih jedi. Vijolična barva pri bogoslužju je znamenje postnega časa. Postni čas je čas, ko kristjani pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naša prizadevanja se na zunaj odražajo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Namen posta ni v odpovedi določeni hrani, ampak v spreobrnenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom preko molitve. V teh postnih dneh ne doživljajmo Jezusa le v neskončni puščavi, samega, kot more biti človek sam v neskončni samoti, pač pa se z njim odpravljamo po poti na Golgoto, v to strašno dramo trpljenja in smrti, da bi na koncu le zrli v njegovo vstajenjsko obličje. Pri Jezusu je bila ena sama poslušnost Očetu, do najglobljega dna, kjer se objemata Božja in človeška narava. Le poslušnost Očetu more postati najčistejša ljubezen do nas. Ni ljubezni brez poslušnosti! Zato naj bo naša prva misel prošnja Bogu: “Odpri mi srce, da bi ti bil iskreno in dokončno poslušen.” Živimo v kulturi hrupa, kjer beseda izgublja svoj notranji pomen, zato je tako težko poslušati, še težje slišati bližnjega, glas vesti, Boga. Jezus nas uči poslušati z vsem bitjem, ne le z ušesi, pač s srcem, dušo in telesom … Naj ti pomagam nositi križ, Gospod ; kolikokrat sem bil v ognjevitih urah, v žaru molitve, pripravljen na vsako žrtev. Če si potem v resnici prišel in mi hotel dati delež pri svojem križu, sem se prestrašen umaknil. In vendar vem, da ne bom nikoli tvoj pravi učenec, če ne bom pil iz tvojega keliha, verjel in molil ter spolnjeval Božjo Voljo in Jezusov Evangelij. Hvala Gospod, ker si se daroval in umrl na križu za vse nas ljudi na Golgoti, da bi mi imeli Življenje in Odrešenje za vse naše grehe. Amen.

   Pepelnično pesem je objavila RKC župnija Vurberk.

   Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj! Gospod Ti si Naše Vse!

   V hoji za Jezusom mora biti učenec pripravljen sprejeti svoj križ in se v odpovedi prečistiti od sebične navezanosti. Potrpeti in ostati stanoviten v veri in dobroti. Biti v vsem podoben Jezusu, ki je trpel in umrl ter vstal od smrti za vse nas! Poiskal bom področja življenja, kjer se moram bolj odločno boriti s sebičnostjo in svobodno stopiti na pot za Jezusom. Gospod, pomagaj mi razumeti, da je pot, ki mi jo predlagaš, edina, ki me resnično vodi k življenju. Daj mi poguma, da bom šel po njej. Prosim Vodi moja pota Gospod in me Poduči, da bom s tvojim blagoslovom vse delal, kar je dobro in prav v Tvojih Očeh.

   Dr. Primož Krečič, župnik, RKC Koper.

   Odgovori
   • Miro says:

     27. februarja, 2023 at 12:20

     MOLIMO TE, KRISTUS, IN TE HVALIMO, KER SI S SVOJIM KRIŽEM SVET ODREŠIL!

     Odgovori
4. Miro says:

   26. februarja, 2023 at 15:09

   JEZUS SE JE ŠTIRIDESET DNI POSTIL IN JE BIL SKUŠAN

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 4,1-11)

   Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« On pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.« Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+4%2C1-11&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
   • Miro says:

     26. februarja, 2023 at 15:10

     PRVA POSTNA NEDELJA

     DANAŠNJI EVANGELIJ NAM PONUJA VELIKO VSEBIN ZA RAZMISLEK. JE PRAVA PRILOŽNOST, DA SE V ZAČETKU LETOŠNJEGA POSTA VPRAŠAMO, KJE SMO IN KAM GREMO.

     Prva očitna vsebina današnjega evangelija je Jezusovo jasno soočenje s skušnjavami in hudičem samim. Evangeliji to soočenje predstavljajo po Jezusovem krstu in pred začetkom javnega delovanja. Krst je potrditev in znamenje, da smo božji otroci. Krst tudi nas naravnost sili v delovanje, v življenje po evangeliju. In tega ne bo, če se najprej ne zavemo resnosti spopada med dobrim in zlim, ki bije v nas. Hudič nas skuša, to je dejstvo. Vprašanje je le ali se tega zavedamo in ali se temu upiramo. Poglejmo, o kakšnih skušnjavah nam govori Jezusovo soočenje, s katerimi hudič skuša Jezusa, lahko tudi sami odkrivamo, kje vse so nam nastavljene pasti.

     Iz kamna kruh – tipična logika današnjih reklam, vse na lahko, vse takoj. Lahko bi rekli, da je prva naloga posta spoznati sorodnost reklame in skušnjave ter ju skušati ločiti, oz. se potruditi prepoznati hudičeve pasti. Dejstvo je, da nas vse skupaj vleče v neko lenobnost in komodnost. Človek se hitro poleni, utrdi in okrepi pa počasi. Skušnjav je več, mogoče nas prva vleče v lenobnost, brezciljnost in na koncu v razvrednotenje vsega.

     Vrzi se dol, angelom bom zapovedal … – živeti zase, da bodo drugi skrbeli za nas. Tudi to je danes do konca razvpita logika tega sveta. Poskrbeti zase, imeti svoj mir, biti sam svoj gospodar, ne obremenjevati se z drugimi itd. – gesla današnje družbe in vse bolj tudi naša. Nikoli ni bilo toliko denarja in hkrati toliko ljudi v stiski – ne v prvi vrsti finančni, ampak duševni. A za to je vedno najtežje zbrati denar. Praznih stanovanj po mestih je polno, brezdomcev pa vedno več.

     Vsa kraljestva sveta ti dam, če me počastiš … – pohlep po denarju in slavi, pomembnosti in moči. Vedno več tajkunov, korupcija do konca, časti se pomembne in velike. Jezus pa slavi Očeta, ker se razodeva majhnim in ubogim.

     NA ZAČETKU POSTA SO NAM PREDSTAVLJENE TOREJ SKUŠNJAVE. ALI OBSTAJA TUDI OROŽJE PROTI NJIM?

     Da, post nam ponuja tudi tri vrste orožja v boju proti njim: odpoved, dobra dela in molitev. Povežimo ga s skušnjavami:

     Prve skušnjave niti ne prepoznamo, če se ne začnemo odpovedovati. Saj se nam niti ne zdi več problem, če iščemo le, kako bi bilo lažje. Zdi se, da smo iznajdljivi, ustvarjalni, napredni. Z vsem se preskrbimo, da ne bi bilo pretežko. Pa ni to pogosto tudi nasedanje lenobi? Ali ne postajata zaradi tega naše telo in naš duh lenoben? Odpoved v postu, nam zbistri duha in poživi telo!

     Druga skušnjava govori o skrbi zase in pozabljanju na bližnjega. Kje še vidimo drugega, če se ne zamislimo nad seboj in svojim egoizmom. Če pozabimo, da je ljubezen prva zapoved, bomo tudi na bližnjega pozabili. Dobra dela v postu nam prebujajo zaspano zavest, da smo bratje in sestre med seboj, naj si pomagamo!

     Če ne častim Boga, častim koga drugega. Izberimo spet Boga na križu, Boga ubogih in zapostavljenih. Tam ni prostora za iskanje denarja, slave, pomembnost in moči. Molitev naj razjasni pogled na Boga!

     Včasih se opravičimo kot bogati mladenič, da vse to že delamo. Da poznamo Evangelij in Cerkev. A ne spreglejmo, da je tudi hudič poznal Sveto pismo, celo z njim je odgovarjal. Kljub temu je ostal popoln upornik Bogu. Poznati in ne živeti je le še večja past!!! Naj nas post iz spoznanja povede v življenje, zvesto v odpovedovanju, bogato v molitvi in polno dobrih del.

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     https://portal.pridi.com/2023/02/24/26-februar-prva-postna-nedelja/

     Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

     Odgovori
5. janez says:

   26. februarja, 2023 at 14:23

   26.2.2023 1. postna nedelja 1 Mz 2,7−9; 3,1−7; Rim 5,12−19; Mt 4,1−11

   Hudič skuša Jezusa
   4,1 Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal.
   2 Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen.
   3 In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.«
   4 On pa je odgovoril: »Pisano je:
   Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.«
   5 Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja
   6 ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.«
   7 Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!«
   8 Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo,
   9 ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.«
   10 Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«
   11 Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.

   Ne daj, da v skušnjavah omagamo
   Na tem svetu smo tudi zato, da bi bili preizkušeni in da bi se izkazali vredne darov, ki nam jih obljublja in pripravlja Bog. Tako sta bila preizkušena tudi Adam in Eva in preizkušnje nista zdržala. »Spomniti se morate, kako je bil skušan naš oče Abraham in kako je po mnogih stiskah in preizkušnjah postal božji prijatelj. Tako Izak, tako Jakob, tako Mojzes in vsi, ki so bili Bogu všeč, so šli skozi mnoge stiske in ostali zvesti« (Jdt 8,22−23). Tako je bil preskušen tudi sam božji Sin. Nov prevod Očenaša pravi: »Ne daj, da pademo v skušnjavo.« Kar bi pomenilo: Ne daj, da pademo v slabo, da nas skušnjava odtrga od Boga. Kar bolj izraža položaj v katerem se lahko znajdemo, če začnemo slediti hudobiji. Po tej različici Jezusov učenec ne prosi Boga, da ne bi bil skušan, saj so morali biti vsi božji možje in sploh vsi ljudje skušani in celo sam božji Sin, ampak da ne bi bil preizkušen čez mero, ki jo ne bi prenesel. Prosimo, da nas Bog ne bi pustil dokončno pasti, da nas ne bi skušnjava za večno odtrgala od Boga.

   Skušnjava pomaga človeku utrjevati njegovo vero in ljubezen do Boga. Obenem pa ga osvobaja napuha, samozadostnosti in misli o lastni pravičnosti. Kljub temu pa mora človek od skušnjave bežati, čeprav bi se morda čutil dovolj močnega, da bi jo lahko premagal. Pregovor pravi: »Kdor nevarnost ljubi se v njej pogubi.« Tisti, ki sam išče skušnjavo nima pravega odnosa do nje. Človek mora iskati dobro in premagovati skušnjave na poti k temu cilju. Kdor išče skušnjavo v bistvu išče slabo, čeprav si še noče sam sebi in drugim to priznati. Skušnjave so neizbežne. Slabo in skušnjave, ki v slabo vodijo, so prišle po hudičevi nevoščljivosti in človekovi nepokornosti. Rešimo se jih tako, da se jim upremo, da v skušnjavi z božjo pomočjo zmagamo. Bog skušnjave dopušča po svoji presoji, da bi lahko z njegovo pomočjo prehodili obratno pot, ki sta jo prehodila Adam in Eva, ko sta v skušnjavi padla. Tudi apostol Pavel jih je imel in jih je imenoval trn satanov, ki mu je bil dan v meso, da ga bije, da se zaradi velikih božjih del ne bi prevzel. Prosil je Boga, da bi mu jih odvzel, vendar mu je ta rekel: »›Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.‹ Zato (pravi) se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč« (2 Kor 12,9).
   Tudi železo se, prej preden se uporabi za kakšen koristen namen, v ognju preizkuša. Preizkusi za železo so dandanes še strožji, ker so tudi njegovi nameni mnogo bolj vzvišeni, kot so bili včasih. Še železo se mora pokazati vredno zaupanja, koliko bolj to velja za človeka. Bog človeka ne preizkuša, da bi ga zdrobil, ampak da bi ga utrdil in napravil pripravnega za službe in darove, ki mu jih je namenil. Jezus se je postil kar štirideset dni in noči. To navidez pretirano dolgo obdobje bi lahko izražalo dobo polnosti, ki se večkrat pojavlja v Svetem pismu. Možno pa je ta čas vzeti tudi dobesedno, saj so znani tudi taki primeri, ko so se ljudje tako dolgo postili in preživeli. Na primer pri gladovnih stavkah. Lahko občudujemo Jezusovo trdno voljo in vztrajnost. On je vse delal zares in ne samo napol.
   Ko hočemo narediti nekaj dobrega, težkega, koristnega se takoj pojavijo tudi razlogi proti. Odpoved in prepoved skušnjave še povečuje. Če ni zapovedi in prepovedi in naše odločitve za postavo, tudi ni skušnjave. Postava grešne strasti še bolj prebuja. Kjer je vse dovoljeno, kjer ni nobena stvar greh, tudi skušnjav več ni. Jezusove skušnjave so tudi naše skušnjave.

   Prva skušnjava, ki mu jo je satan zastavil je bila: »Če si Božji Sin, reci naj ti kamni postanejo kruh.« Satan je Hotel je, da bi izbral lažjo pot, da bi skrbel sam zase in za svoj trebuh. Vendar Jezus se ni posluževal svoje božanske moči zato, da bi stregel sam sebi in s tem tudi nam naroča naj ne prosimo samo zato, da bi nam bilo življenje lažje. Da bi ga iskali, kot so ga množice, samo zaradi kruha. Da bi skrbeli samo za telo. Da bi vse namesto nas naredil Bog, da bi bil za vse krivice na svetu kriv Bog in ne mi. Mnogokrat slišimo: Zakaj mi Bog ne pomaga? Zakaj me ne usliši? Ali zakaj Bog dopušča, da se dogajajo take stvari? Zakaj ne kaznuje? Kako lepo bi bilo, če bi vse Bog naredil namesto nas. Vendar Bog je že vse naredil, kar je lahko, saj je celo umrl za nas na križu. Ne more pa namesto nas prehoditi poti iz sužnosti v svobodo. Lahko jo samo z nami. Na lahko se ne da iti skozi življenje. Tudi v duhovni rasti na tak način ne pridemo nikamor.

   V drugi skušnjavi: »Če si Božji Sin, se vrzi dol,« satan hoče, da bi Jezus gradil svoje poslanstvo s slavo. Izvedel bi atraktiven skok, veliko ljudi bi ga videlo in takoj bi si pridobil velike množice. Saj ne bi šlo za nobeno pretvarjanje. Jezus bi samo pokazal svoje resnične sposobnosti. Toda s šovi in atrakcijami se ne da graditi božjega kraljestva. Ljudem bi bilo vse to nekaj časa zanimivo, potem bi se naveličali. Pa tudi če bi Jezus bil sposoben biti vedno zanimiv in vedno nov, bi ga množice iskale le zaradi zemeljskega kraljestva, ne zaradi nebeškega. Ker bi videli čudeže ali zato, da bi jih videli. Takim v Nazaretu ni hotel narediti niti enega. Tudi danes večkrat slišimo, da bi morale biti maše bolj zanimive, potem bi bolj hodili k maši. Da bi morala biti Cerkev in župnik bolj sodobna, da bi moral kaplan ali katehet bolj znati z mladimi …, pa bi prihajali. Pa bi res? Slabo nas bolj privlači kot dobro. Nikoli ne bomo mogli biti tako zanimivi, da bi samo zaradi tega želi pastoralne uspehe. Trajno nas more privlačiti samo Jezus s svojo resnico in svojo milostjo.

   V tretji skušnjavi satan dvakrat laže Jezusu: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« Vse to je že Jezusovo, saj je On Bog, ki je vse ustvaril in vzdržuje pri življenju in hkrati je tudi že naše saj smo Njegovi otroci. Satan mu ne bo ničesar dal, ker ni njegovo, ampak bi mu rad vse vzel. Satan je oče laži. Tako je uspel že v raju, tako uspeva tudi danes. Skušnjava s katero se tudi danes spopadamo je, da bi zamenjali resnico za laž in laž za resnico. Kako lahko bi bilo, ko nam bi bilo vse jasno in vse znano, pa ni tako. Cel svet je en sam izziv našemu iskanju. Svet ni to kar iščemo. Satan nam bi raje dal svet kot Resnico, vendar je samo Resnica vredna, da pred njo pademo na kolena. Resnica za katero smo si v iskanju že prej ožulili podplate. Skušnjave, ki nas hočejo odtrgati od dobrega in od Boga so poseben križ, ki bi se mu, običajno, radi izognili. Toda na tem svetu ni druge poti v življenje, kot preko skušnjav. Z njimi se je spopadel tudi Jezus in nam dal zgled kako naj jih tudi mi premagujemo. V evharistiji, ki jo bomo sedaj obhajali, pa nam bo dal tudi svojo pomoč. Amen.

   Župnija Šempas in Osek, Joško Tomažič, župnik

   Odgovori
6. Miro says:

   25. februarja, 2023 at 17:20

   JEZUS KLIČE GREŠNIKE K POKORI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 5,27-32)

   Nato je šel ven in zagledal cestninarja po imenu Levi, ki je sedel pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« Ta je vstal, pustil vse in šel za njim. Nato mu je Levi priredil veliko gostijo v svoji hiši; in z njim pri mizi je bila velika množica cestninarjev in drugih. Farizeji in njihovi pismouki pa so godrnjali in govorili njegovim učencem: »Zakaj jeste in pijete s cestninarji in grešniki?« In Jezus jim je odgovoril: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. K spreobrnjenju nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C27-32&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
   • Miro says:

     25. februarja, 2023 at 17:20

     ZAKAJ JESTE Z GREŠNIKI IN CESTNINARJI?

     Jezusu farizeji vedno znova očitajo, da se druži z grešniki. Lahko slutimo, da si mislijo: namesto, da bi bil z nami, ki si to zaslužimo. Kot da bi si medsebojne odnose in božjo prisotnost lahko zaslužili. Farizeji se imajo za visoko družbo – visoka morala, visok intelekt, visoke finance, visoka razgledanost … In imajo občutek, da jih bo stik z nizkotneži nekako okužil. Slaba družba pač, z njimi raje nimamo opravka. So ob robu in dokler se ne potrudijo dovolj, da se bodo skladali z našimi visokimi standardi, nimajo kaj početi med nami.

     Nekaj te miselnosti se je oprijelo tudi nas. Strah nas je “slabe družbe” in se takšnih ljudi izogibamo. Takšnih vprašanj se raje ne dotikamo, da se ne bi česa nalezli. Naši grehi se zdijo malenkost v primerjavi z razvratom in kriminalom, ki vlada med njimi.

     Jezus pa je, kot vedno, korenit. Jasno pravi, da je prišel klicat grešnike. Najdemo ga med grešniki. Rešuje najbolj padle, najbolj opustošene od hudiča – če hočemo hoditi za njim, moramo imeti pogum da mu sledimo tudi v tem. Priznati si moramo, da smo tudi sami grešni, pogosto poraženi od zla. Zapustiti steklene palače svoje vzvišenosti in moralizma. V hvaležnosti priznati, kako velika milost je – in ne naša zasluga – da nismo podjarmljeni grehu. To je edino zares krščansko.

     Spreobrnite se in verujte evangeliju. Vsak od nas je grešnik, zato nas Jezus vabi na pot spreobrnjenja. Ne malokdaj se zgodi, da potarnamo čez enega ali drugega. Skoraj vedno pa dotičnega ni zraven, sami se mu ne upamo povedati v obraz. Prosimo Gospoda, da naj nas varuje vsakršnega obrekovanja.

     Spraševati po tem, s kom Jezus je in pije, je odtegovanje pozornosti od njegovega pravega poslanstva, da nas namreč kliče k spremembi življenja. Ko smo osredotočeni na Jezusa, lahko jemo in pijemo s komerkoli. Če smo osredotočeni nanj, nam nihče ne more odvzeti tisto, kar je najboljše v življenju, njegovo ljubezen in besedo. Lahko povabimo kogarkoli v našo molitev in dovolimo, da postane čas ozdravljenja in odpuščanja.

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     https://portal.pridi.com/2023/02/23/25-februar-zakaj-jeste-z-gresniki-in-cestninarji/

     Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

     Odgovori
7. Miro says:

   25. februarja, 2023 at 17:19

   PAPEŽ SI JE OGLEDAL FILM »SVOBODA V PLAMENIH: BOJ UKRAJINE ZA SVOBODO«

   SVETI OČE SI JE V PETEK, 24. FEBRUARJA 2023, POPOLDAN V NOVI SINODALNI DVORANI OGLEDAL DOKUMENTARNI FILM Z NASLOVOM »SVOBODA V PLAMENIH: BOJ UKRAJINE ZA SVOBODO« REŽISERJA EVGENIJA AFINEEVSKEGA. (s. Leonida Zamuda)

   Projekcije filma se je udeležilo okoli 240 gostov, med katerimi so bili begunci, pomoči potrebne osebe in člani ukrajinske skupnosti v Rimu. Spremljali so jih predstavniki združenj, ki jim zagotavljajo pomoč, ter papežev elemozinjer kardinal Konrad Krajewski. Po koncu filma je sveti oče prisotne tudi nagovoril in z njimi molil.

   PAPEŽEV NAGOVOR

   Izrekel je naslednje besede: »Ko je Bog ustvaril človeka, mu je rekel, naj vzame zemljo, naj poskrbi, da bo rasla in bo lepa. Duh vojne pa je ravno nasprotno: uničiti, uničiti, ne pustiti rasti, uničiti vse, moške, ženske, otroke, ostarele, vse.

   Danes mineva eno leto od te vojne; glejmo Ukrajino, molimo za Ukrajino in odprimo svoje srce za bolečino. Naj nas ne bo sram trpeti in jokati, kajti vojna je uničenje, vojna nas vedno pomanjša. Naj nam Bog da to razumeti.«

   SKLEPNA MOLITEV

   »Molimo. Oče, ki si v nebesih, ozri se na naše stiske, ozri se na naše rane, ozri se na našo bolečino, ozri se tudi na naš egoizem, na naše nizkotne interese in našo sposobnost, ki jo imamo, da uničimo sami sebe. Ozdravi, ozdravi naše srce, ozdravi naš um, ozdravi naše oči, da bodo videle lepoto, ki si jo ustvaril, in je ne bodo uničevale v sebičnosti. Zasej v nas seme miru. Amen.«

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-02/papez-si-je-ogledal-film-svoboda-v-plamenih-boj-ukrajine-za-sv.html

   Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   24. februarja, 2023 at 16:46

   NIHČE NIMA VEČJE LJUBEZNI, KAKOR JE TA, DA DÁ ŽIVLJENJE ZA SVOJE PRIJATELJE

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 15,9-17)

   »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.

   To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje. Vi ste moji prijatelji, če delate, kar vam naročam. Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta. Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu. To vam naročam, da se ljubite med seboj!«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+15%2C9-17&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
   • Miro says:

     24. februarja, 2023 at 16:47

     DA BI IMELI VESELJE

     Krščanstvo se vedno znova razume kot vero skrušencev, potrtežev, tako rekoč depresivcev, ki se mečejo po tleh od obupa nad lastno moralno umazanijo. Mrka resnoba stoječih pod križem, vedno znova preštevajoč, kako nas je malo, v osuplem obupu nad gnusobo lastnih grehov. Ampak če se naša vera ustavi na tem mestu, postane vera greha, tako rekoč satanizem.

     Mi pa ne verujemo v greh, pač pa v odrešenje. Nismo le verniki velikega petka, pač pa tudi velike nedelje. Jezus nas vabi, naj hodimo v njegovi ljubezni – jarem, pravi, je prijeten. Hudičeva skušnjava in prevara je, ki nam hoče kazati, da nam je Bog (zlobno?) namenil neke hude, naporne čase, ki se vlečejo vse do smrti – in potem v nebesih neskončni banket.

     Ampak v resnici je Jezus prišel, da nam prinese radost, popolno radost. Ne odsotnost vsega trpljenja, preskušenj, vsake žalosti – tako lahko razume kdo evangelij samo iz svojega udobnega naslonjača na hrbtih izkoriščanih. Pač pa gre za to, da se srce – kljub stiski in bolečini – veseli. Kot se je veselilo Marijino srce ob oznanjenju, kljub slutnji ran že od vsega začetka. Ker ljubezen celi rane in blaži bolečino.

     Zato Jezus naroča: Ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj. Kristusova ljubezen do nas, ubogih grešnikov, je neskončna. Presega naše dojemanje. Le kako bi mogli razumeti njegovo ljubezen, da se je za nas učlovečil in za nas na križu umrl. To ljubezen lahko zaznamo le, če se mu predamo, če postanemo njegovi. Ob njem se lahko ogreje in vname naše srce. Vname od silne Božje ljubezni, ki jo z vero posredujemo bližnjim, kakor tudi onim, ki so pogosto oddaljeni od nas.

     Žal nas hitro na tej poti ljubezni ustavijo nepomembne stvari: denar, položaj, ugled in ostale nečimrnosti. V družbi, ki se peha za dobičkom, nam svete stvari postajajo nepomembne. Vero potiskamo v kot omare našega življenja, kakor nepotreben okras. Pozabljamo na nedelje in praznike. Pozabljamo na sočloveka. Pogosto kažemo s prstom na ljudi, ki so drugačni.

     Jezus pravi: Ljubite se med seboj! Imejte se radi, podpirajte se in si ne mečite polen pod noge. Ljubite se! Ljubezen je naša Bogopodobnost. To ljubezen nam je vtisnil v srce, ko nas je poklical v življenje, ko nas je sprejel pri krstu, ko nam je pri birmi podelil svojega Duha, ki je vez ljubezni.

     On vse dela novo; novo nebo, novo zemljo, novi Jeruzalem … novo zapoved. On nas dela zaradi ljubezni vesele, srečne.

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     https://portal.pridi.com/2023/02/22/24-februar-da-bi-imeli-veselje/

     Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

     Odgovori
9. Miro says:

   24. februarja, 2023 at 11:52

   KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO: RESNIČNI PROTAGONIST EVANGELIZACIJE JE SVETI DUH

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 22. FEBRUARJA, IZPOSTAVIL, DA JE SVETI DUH TISTI, KI OMOGOČA EVANGELIZACIJO. POVABIL JE, NAJ KLIČEMO DUHA IN MOLIMO K NJEMU, DA BI TAKO POSTALI UČENCI IN LJUDEM OZNANJALI JEZUSA. (po zapisu Andreje Červek)

   Kateheza med splošno avdienco je slonela na Jezusovem naročilu, namenjenem učencem: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha.« Ko Jezus pravi svojih učencem in tudi nam »Pojdite!«, obenem govori o Svetem Duhu, kajti samo zahvaljujoč Njemu lahko človek sprejme Kristusovo poslanstvo in ga uresničuje. Duh osvetljuje pot in usmerja Cerkev. Spodbuja nas, da se podamo oznanjat Kristusa. Zato je pomembno, da Duha ne ugašamo. Papež je povabil, naj molimo k Svetemu Duhu in mu pustimo, da nam osvetljuje pot, nas usmerja in pomaga drugim prinašati Jezusa.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: Mt 28,18-20

   Jezus je pristopil in jim spregovoril, rekoč: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

   Na naši poti katehez o gorečnosti za evangelizacijo, bomo danes začeli pri Jezusovih besedah, ki smo jih slišali: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha« (Mt 28,19). Pojdite, pravi Vstali, ne da bi indoktrinirali ali opravljali prozelitizem, ampak da bi ustvarili učence, torej vsakemu dali priložnost, da vstopi v stik z Jezusom, ga spozna in ga svobodno ljubi. Pojdite in krščujte: krščevati pomeni potopiti in torej pred liturgičnim dejanjem, izraža življenjsko dejanje: potopiti svoje življenje v Očeta, Sina in Svetega Duha; vsak dan doživljati veselje prisotnosti Boga, ki nam je blizu kot Oče, kot Brat, kot Duh, ki deluje v nas, v našem duhu. Krstiti pomeni potopiti se v Trojico. (uvodni del kateheze papeža Frančiška)

   Celotna kateheza svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-02/kateheza-med-splosno-avdienco-resnicni-protagonist-evangelizaci.html

   Odgovori
10. Miro says:

    23. februarja, 2023 at 19:40

    »ČE HOČE KDO ITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SEBI IN VZAME VSAK DAN SVOJ KRIŽ TER HODI ZA MENOJ« – HODITI ZA JEZUSOM POMENI ITI PO POTI KRIŽA: PREIZKUŠENJ, TVEGANJ IN HOJE PO STRMI IN OZKI POTI V ŽIVLJENJE. SPLAČA SE, A JE NAPORNO. JEZUS ŽELI, DA NE NASEDAMO LAŽNI LOGIKI UŽITKA, KI JO VODI SATAN SAM. VABI NAS PO POTI KRIŽA, KJER NAS SPREMLJA IN VZTRAJNO ČAKA ON SAM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,22-25)

    Rekel je: »Sin človekov mora veliko pretrpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, in tretji dan bo obujen.« Vsem pa je govoril: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo rešil. Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi?

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+9%2C22-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    NAJ VZAME SVOJ KRIŽ

    Zdi se mi, da se pogosto ujamemo v razmišljanje in stališče, da bi našo vero zgolj praznovali in nikakor ne bi bili potrpežljivi in vztrajni v preprostosti. A Jezus nas na vsakem koraku vabi, naj vendarle dojamemo hojo za njim kot veselo življenje s križem. Križ prinaša polnost, brez križa se prav tisto, kar iščemo, izgubi.

    Odpovedati se samemu sebi, vzeti svoj križ.« Kako naj bi prepričal ljudi, ki od jutra do večera ne delajo drugega, kot poveličujejo uspešnost in uveljavljanje samega sebe, da bi sprejeli besede, kot so današnje? Krščanska pot odrešenja je v »hoji za Jezusom« in hoja za Jezusom je v »odpovedovanju samemu sebi in v sprejemanju lastnega križa«. Pred časom smo imeli priložnost, da smo razmišljali o nošenju križa. Zato se tokrat osredotočimo na prvi izraz: »Odpovedati se samemu sebi.« Toda že na začetku moramo razlikovati naslednje: Jezus ne zahteva, da se odpovemo »temu, kar smo«, ampak tistemu, »kar smo postali.« Mi smo Božja podoba, zato smo nekaj »zelo dobrega«, kot je rekel Bog takoj, ko je
    ustvaril moža in ženo. Ni se nam torej treba odpovedati temu, kar je ustvaril Bog, ampak onemu, kar smo naredili mi, ko smo zlorabljali svojo svobodo. Takrat so se v nas prebudila hudobna nagnjenja, greh, vse tiste stvari, ki so pozneje prekrile našo izvirno podobo. »Odpovedati se« torej dejansko pomeni »najti«, kakor razlaga Jezus sam: »Kdor izgubi svoje življenje, ga bo našel.« »Odpovedati se« je edini pravi način, da se lahko uresničimo.

    To pa pomeni:

    Hoditi, ne stati. Napor je v tem, da moram vedno znova vstati, bodisi ob padcu bodisi od počitka. Pravi mir je v tem, da sprejemamo križ hoje za Jezusom in se v tem umirimo.

    Razmišljati, ne spati. Križ polnega življenja je v hoji za Jezusom. Je napor, ki prinaša veselje, a odločiti se moramo zanj vedno znova. Umirati moramo skušnjavam »izklapljanja« in ugodja.

    Križ je biti zvest resnici: radikalno, brezkompromisno, do konca, tudi do tveganja obsodbe in »izobčenja«. A Jezus je radikalen. Hoje za njim ni, če resnici nismo zvesti.

    Če smo dosledni, bomo pogosto čudni. Čudni zato, ker se bomo ustavljali pri stvareh, ki so za druge brezpredmetne, nepomembne. Čudni zato, ker ne bomo sposobni urediti odnosov »bolj elegantno«, tako kot jih ureja ves svet.

    Na tej poti pa nikakor ne bomo sami, saj nas obdaja velik oblak Bogu zvestih pričevalcev: »Ker nas torej obdaja tako velik oblak pričevalcev, tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka prevzame, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka. Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.« (Pismo Hebrejcem 12,1–3)

    Hoditi za Jezusom pomeni iti po poti križa: preizkušenj, tveganj in hoje po strmi in ozki poti v življenje. Splača se, a je naporno. Jezus želi, da ne nasedamo lažni logiki užitka, ki jo vodi satan sam. Vabi nas po poti križa, kjer nas spremlja in vztrajno čaka on sam.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

    Odgovori