Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. janez says:

   5. marca, 2023 at 10:44

   5.3.2023 2. postna nedelja 1 Mz 12,1−4; 2 Tim 1,8−10; Mt 17,1−9

   Jezusova spremenitev
   17,1 Čez šest dni je Jezus vzel s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na visoko goro, na samo.
   2 Vpričo njih se je spremenil. Njegov obraz je zasijal kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč.
   3 In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija, ki sta govorila z njim.
   4 Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Dobro je, da smo tukaj, Gospod! Če hočeš, postavim tu tri šotore; tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«
   5 Ko je še govoril, jih je obsenčil svetel oblak, in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!«
   6 Ko so učenci to zaslišali, so padli na obraz in se zelo prestrašili.
   7 In Jezus je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!«
   8 Ko pa so povzdignili oči, niso videli nikogar razen Jezusa samega.
   9 In medtem ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne povejte, kar ste videli, dokler Sin človekov ne bo obujen od mrtvih!«

   Potovanje v novo deželo
   Berili današnje nedelje nam govorita o poklicanosti. Abraham je živel leta 1850 pred Kristusom v tedaj najbolj razviti civilizaciji na svetu v Uru na Kaldejskem. Bog ga je poklical v tujo deželo. Abraham je sledil Božjemu klicu in odšel v zanj neznano divjino. Svoje dežele ni zapustil zaradi zemeljskih razlogov, ampak zaradi Božjega klica. V tujino ni šel, ker bi rad videl še druge kraje, ali ker bi rad preskrbel svoji čredi boljšo pašo, ali zaradi česa podobnega, ampak zaradi Božjega klica, zaradi Boga. V postnem času smo tudi mi kot Abraham poklicani, da zapustimo svoj način življenja, da se poboljšamo, da se spreobrnemo, ne zaradi zemeljskih koristi, ampak zaradi duhovnih. Postimo se lahko zato, da bi bili bolj vitki in zdravi, da bi imeli več uspeha v družbi … Verski motivi tega početja pa so: obvladovanje samega sebe, lažje upiranje skušnjavam in odprtost za duhovne vrednote. Jezus nam pravi: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo« (Mt 6,33).

   Spreobrnjenje je sprejetje Božjega klica in Božje ljubezni. Lahko še naprej opravljamo isto službo, vendar kot od Boga poklicani jo bomo opravljali drugače kot prej. Lahko živimo v isti družini, toda življenje po spreobrnjenju bo drugačno. Ni potrebno iti v tujo deželo, ampak iz dežele greha in egoizma v deželo milosti in ljubezni. Grki so trdili, da je človek središče vesolja in mera za vse drugo okrog njega. V svoji nevednosti so se pač motili, ker drugega večjega niso poznali. Toda Bog je slepemu človeku na gori Sinaj po Mojzesu dal deset božjih zapovedi in od takrat naprej človek ne more biti več merilo vsega. Človek ne more več sam odločati kaj je dobro in kaj je slabo, ampak je dolžan poslušati svojega Očeta. To se je zgodilo, že približno 1200 let pred Kristusom, to je pred grško civilizacijo. Bog pa se je vsem narodom razodel šele po Kristusu. Danes, lahko rečemo, so božje zapovedi vzeli, vsaj teoretično, za svoje že vsi narodi, čeprav popolnega Božjega razodetja, ki se je zgodilo s Kristusom, še niso sprejeli.

   Kristjani postavljamo Kristusa za merilo vsega. Jezus Kristus je zakonodajalec in zakon sam. Jezus je dopolnitev postave – Mojzesa in prerokov – Elija. Božji glas je rekel iz oblaka: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Jezus je pot naše rasti k svetosti. Kakor je On živel, tako se trudimo živeti tudi mi. Jezus je Resnica, ki jo iščemo. On je povedal in razodel vse, kar človek sam zaman išče. Jezus je ljubezen, ki jo je najbolj razodel, ko je po nedolžnem za naše grehe umrl na križu. Jezus nas kliče naj hodimo za njim. V evangeliju smo slišali, da se je Jezus spremenil in trem apostolom pokazal nekaj svoje nadnaravne veličine, kolikor so jo bili sposobni videti. To je storil potem, ko je učencem povedal, da bo šel v Jeruzalem, kjer bo izdan nevernikom v roke in bo moral trpeti in umreti. V naprej je dal okušati nekaj svoje poveličanosti, da se ne bi učenci v uri trpljenja pohujšali. Isti trije apostoli Peter, Jakob in Janez, ki so bili namreč z Jezusom na gori poveličanja, bodo potem na Oljski gori trpljenja.

   Vsi očaki in preroki so imeli na začetku svoje poklicanosti podobna videnja. Abraham je videl kadečo se peč, Jakob je videl Božjo lestev z angeli, Mojzes je videl goreč grm, Izaija je videl šest perutne serafe in eden izmed serafov se je z žerjavico dotaknil njegovih ustnic, Jeremiju se je Bog z roko dotaknil njegovih ustnic, Pavla je Jezus oslepel in vrgel s konja. Vsi apostoli, pa tudi drugi učenci, so se lahko srečali z vstalim in poveličanim Jezusom. Tudi mi srečujemo poveličanega Jezusa. Vsa srečanja z Bogom niso tako spektakularna. V njih pa, kljub vsemu, doživljamo Božjo bližino, Božjo zmagoslavnost nad temo življenja. Vsakemu Bog daje, kar je potrebno za izvrševanje njegovega poklica. Vprašanje je, če to epifanijo – razodetje Boga hočemo videti, se ga spominjati in iz njega živeti. Lahko raje začnemo sami sebi in drugim dopovedovati, da je potrebno na vso stvar pozabiti ali jo bolj razumsko razložiti. Trenutkom uspeha sledijo trenutki razočaranja. Nimamo vedno uspehov pri svojem delu, ne popolne sprejetosti v ljubezni, niti pri naših najbližjih ne, popolne in stalne gotovosti v veri … V dnevih trpljenja in razočaranja potrebujemo doživetja z gore spremenjenja. Spomin na take dogodke nam bo vlival moči, da bomo kljub preizkušnjam lahko vztrajali. Blaise Pascal pravi: »Dovolj je teme v svetu za tistega, ki hoče gledati temo in dovolj je svetlobe za tistega, ki hoče gledati svetlobo.« Tudi mi imamo dovolj razlogov, da vsaj kdaj rečemo kot apostoli: »Dobro je da smo tukaj« in tudi, da smo to, kar smo. Bog gotovo dela vedno najbolje, čeprav nam Njegova volja vedno ni pri srcu. Dobro je, da On vse vodi, kajti gotovo dela boljše kot bi mi.

   Tudi v molitvi nismo vedno uslišani, ko prosimo za zemeljske dobrine. Le kdaj pa kdaj nam Bog da videti svojo veličino, da lahko vztrajamo. Krize in težave dopušča, da bi se lažje odpovedali vsemu zemeljskemu in bi laže hodili kot Abraham proti obljubljeni deželi. Abraham je videl kadečo se peč in slišal božji glas. V stari zavezi kaj več kot to ni bilo mogoče. Apostoli pa so videli Boga samega. To se je zgodilo zato, da bi laže hodili tudi po poti Kalvarije proti nebeški domovini, ki je naša obljubljena dežela. Nobene bližnjice, mimo trpljenja, ni do tja. So pa tudi na tej isti poti kraji veselja, počitka in moči.

   Pot v obljubljeno deželo je pot k svetosti. Srečevanje z Jezusom nam je najbolj mogoče po zakramentih. Pri krstu smo postali Božji otroci. Iz navadnih umrljivih ljudi smo postali dediči nebes. Pri sveti spovedi iz grešnikov, ki služijo nagonom in posvetnosti, nanovo postajamo otroci milosti. Pri sveti evharistiji se kruh spreminja v Jezusovo telo. Naša narava pa se po uživanju evharistije spreminja v božjo naravo. Jezusov vzorec poti je naslednji: delo, molitev, trpljenje in smrt. Z Jezusom v trpljenju, z Jezusom v vstajenju. Z Jezusom v življenju, z Jezusom v večnosti. Hodimo po Poti k Jezusu in bodimo vedno Podobni Jezusu Kristusu. Amen.

   Župnija Šempas in Osek, Joško Tomažič, župnik

   In glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Poslušajmo Jezusa, našega Odrešenika in Učenika, ki je Pot Resnica in Življenje. Brez Njega ne mopremo nič sami narediti s človeško pametjo in samo s človeškimi močmi. V Bogu premorem vse, ki mi daje Moč.

   Odgovori
2. Miro says:

   4. marca, 2023 at 20:44

   SVETI OČE: VSI SMO OTROCI ENEGA OČETA, LJUBLJENI IN USTVARJENI »PO NJEGOVI PODOBI«

   SVETI OČE SE JE V SOBOTO, 4. MARCA, SREČAL Z USTVARJALCI KATOLIŠKE POGOVORNE ODDAJE »PO NJEGOVI PODOBI«, KI JE NA PROGRAMU VSAKO NEDELJO DOPOLDNE NA RAI 1. POLEG VODITELJICE LORENE BIANCHETTI IN UREDNIKA GIANNIJA EPIFANIJA SO SE AVDIENCE UDELEŽILI TUDI VSI NOVINARJI, TEHNIKI IN OSTALI SODELAVCI ODDAJE. (po zapisu Andreje Červek)

   Papež je takoj na začetku govora dejal, da tudi sam pogosto gleda oddajo »Po njegovi podobi«, ki je sad sodelovanja med Rai in Italijansko škofovsko konferenco. Na sporedu je v nedeljo pred opoldansko molitvijo Angelovo češčenje na Trgu svetega Petra, ki jo zatem prenašajo tudi v okviru oddaje. »Preden se pojavim na oknu, jo rad gledam nekaj minut. Včasih sem tudi omenil kakšno vsebino, ki se me je posebej dotaknila,« je dejal.

   IZVOR IN TEMELJ NEPREKLICNEGA ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA

   V nadaljevanju je sveti oče spregovoril o naslovu oddaje, torej »Po njegovi podobi«. Dejal je, da nas te besede usmerijo na začetek Svetega pisma, k Prvi Mojzesovi knjigi, kjer na vrhuncu stvarjenje Bog pravi: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost« (1 Mz 1,26).

   »Ustvarjeni smo “po podobi“ Boga. Ne smemo se navaditi na ta izraz, ne smemo se nehati čuditi. V vsakem človeku je Bog na edinstven način prižgal iskro svoje luči,« je izpostavil. »Po njegovi podobi. Ne dopustite, da bi te besede zaradi navajenosti postale “besede v zraku“ ali da se skrčijo na napis na zaslonu. Varujte čudenje nad to Besedo, da bi jo lahko sporočali. To je pomembno. Sprememba dobe, ki jo živimo, nam priča o tem, da mnoge osebe izgubljajo ravno to zavedanje, da so Božji otroci, ustvarjeni “po njegovi podobi“. Treba jo je ponovno obuditi. Kajti tu, v tej “podobi“, se nahaja izvor in temelj nepreklicnega človekovega dostojanstva. Izvor in temelj tega, da smo vsi bratje in sestre, saj smo otroci enega Očeta, ljubljeni in ustvarjeni “po njegovi podobi“.«

   OHRANJATI ŽIVO UPANJE, VIDETI LEPOTO ŽIVETEGA EVANGELIJA

   V skladu s to vizijo oddaja »predstavlja obraze in zgodbe moških in žensk našega časa«, je nadaljeval papež. »To počne zlasti tako, da daje glas najšibkejšim in tistim, ki trpijo; da pripoveduje o tistih, ki živijo evangelij na geografskih in bivanjskih obrobjih Italije in sveta. To počne tako, da odpira “okna“ v razmere in kraje, ki pogosto uidejo radarju javnega mnenja. S svojimi gosti in posnetki nedeljo za nedeljo, vljudno in brez kričanja, pričujete o številnih izkušnjah življenja in služenja. Opominjate nas, da obstajajo mladi, ki so se sposobni zavzemati in se posvetiti drugim. Prikazujete tudi drame človeštva, vendar z zgodbami, ki nam omogočajo ohranjati živo upanje, saj nam pomagajo videti lepoto živetega evangelija.«

   POTREBUJEMO “GLOBALIZACIJO“ SOLIDARNOSTI

   Papež Frančišek je zbrane spodbudil, naj nadaljujejo to pot. »Potrebujemo “globalizacijo“ solidarnosti in ne brezbrižnosti. Brezbrižnost je danes zelo globalizirana. Oznanjati evangelij pomeni s svojim življenjem pričevati, da obstaja Bog usmiljenja, ki nas čaka in hodi pred nami, ki nas je želel in ki nas ljubi. In vi, s svojim posebnim delom, lahko v tem smislu veliko prispevate,« je dejal in se zahvalil tako ustvarjalcem oddaje kot italijanski radioteleviziji Rai, ki pomaga širiti apele po molitvi Angelus ali Regina Caeli, ki jih papež nameni za brate in sestre v težkih razmerah. »Tako televizijskim gledalcem pomagate, da jih ne pozabijo, da so jim blizu z molitvijo, konkretno pomočjo in vsakdanjim prizadevanjem,« je še dejal sveti oče.

   Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-03/sveti-oce-vsi-smo-otroci-enega-oceta-ljubljeni-in-ustvarjeni.html

   Odgovori
3. Miro says:

   4. marca, 2023 at 19:31

   LJUBEZEN DO SOVRAŽNIKOV

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,43-48)

   »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C43-48&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   LJUBITE IN MOLITE ZA SVOJE SOVRAŽNIKE

   Ko gre za Jezusovo zapoved “ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo”, se mnogi soočajo s težavami. Če Jezus to zapoveduje svojim učencem, pri tem ne daje izbire, temveč nam to daje kot temeljno zapoved. Ko pa se sovraštvo ali nasilje konkretno udejanjata, ta zapoved postane toliko bolj nujna. A da bi jo vzeli resno in nanjo odgovorili, jo moramo najprej pravilno razumeti.

   Intuicija nam narekuje, da je sovražnik tisti, ki nam želi slabo in je pripravljen uporabiti nasilje, da bi nam škodoval. A v svojem izvoru je sovražnik pravzaprav tisti, ki zavrača ljubezen kot osnovni zakon. Prvenstveno, v Svetem pismu, je sovražnik hudič, padlo bitje, ki nasprotuje Božjemu načrtu, obstoju Njegovega Kraljestva.

   V ta namen si hudič z zapeljevanjem ljudi, tako da jih pelje v popolno nasprotje ljubezni, nabira zaveznike. Prav vsi smo prej ko slej izpostavljeni njegovemu zapeljevanju in zapeljani v skušnjavo, da sovražniku odgovorimo z orožjem, ki ga je sam uporabil proti nam. Kako se izognemo, da bi se zapletli v to sovražnikovo igro?

   Kristus nam zato predlaga neko drugo orožje: molitev. Takrat smo se spet primorani vprašati: kaj je sploh molitev? Najprej molitev pomeni, da se osredotočimo na Boga, da se naše srce stopi z Božjim.

   Takrat stopimo korak nazaj od naših čustev in emocij, ki jih gojimo do sovražnika, in stopimo vštric s čustvi Boga našega Gospoda. Preden je bil odpeljan na križev pot, se je Kristus obrnil na svojega Očeta, saj je Božje srce srce očeta, ki ljubi vse svoje otroke in ki trpi, ko vidi, da se ti oddaljujejo od njegovega načrta ljubezni. Sovražnik, še preden je to sploh postal, je prav tako bil vreden Božje ljubezni, tudi če jo je nekoč zavrnil.

   Redovnik Christiana iz Chergéja je ob vdoru oboroženih mož v njihov samostan zapisal: “Imel sem moč, da temu grozečemu možu povem, da v mojih očeh ostaja človek.” Ta njegova moč, ki jo je pridobil v milosti molitve, mu je dovoljevala, da v napadalcu vidi svojega brata.

   Sveti Avguštin v svojem komentarju prvega pisma sv. Janeza v istem duhu pove: “Vidiš svojega sovražnika, ki ti nasprotuje, svoj bes stresa nate […] in te zalezuje z vso mržnjo: a ti si pozoren na dejstvo, da je človek. Zavedaš se vsega, kar je storil proti tebi, a v njem vidiš, da je bil ustvarjen od Boga.”

   Če sledimo besedam sv. Avguština, vidimo, da molitev odgovarja na naše nezadovoljstvo, ko vidimo bližnjega, ki se oddaljuje od Božjega načrta miru. Zato z molitvijo postavljamo naša neposredna čustva do sovražnika na varno razdaljo in ga zaupamo Očetu, ki vsemu vdihne novo življenje, tudi še tako otrdelemu srcu. Z molitvijo se torej ponovno napolnimo z Božjim mirom.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
4. Miro says:

   3. marca, 2023 at 17:09

   ČE TOREJ PRINESEŠ SVOJ DAR K OLTARJU IN SE TAM SPOMNIŠ, DA IMA TVOJ BRAT KAJ PROTI TEBI …

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,20-26)

   »Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo starim rečeno: ›Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja!

   Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C20-26&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   PUSTI SVOJ DAR IN SE SPRAVI

   Neverni nam kristjanom pogosto očitajo, da “greš k spovedi in je vse izbrisano” – in potem mirno grešiš naprej.

   Oni ne razumejo nič, mi pa tudi ne dosti več. Odpuščanje je zelo drago plačano.

   Ampak Jezus ne daje na prvo mesto Očetovega odpuščanja, pač pa naše medsebojno odpuščanje.

   Stvarnik nam morda že odpusti v svoji neskončni milosti, a daje veliko težo našim medsebojnim zadevam. Celo če so malenkosti. Ne gre za to, da bi bil Bog zoprnež, ki nad nami preži z lupo in nam življenje spreminja v paranojo. Gre za to, da pač ne moremo zamahniti z roko: “Ah, saj to ni nič takega!” – pa če gre za dobro, ki naj bi ga storili bratu, ali pa za slabo.

   Bog nas vabi k tenkočutnosti, doslednosti – Kraljestvo lahko gradi samo tako, če smo eno.

   Dokler je med nami prepad, ni prostora za nas v nebesih. Vabi nas k temu, da smo v ljubezni do konca zvesti svoji vesti – bodisi v tem, da delamo, kar po njej prepoznamo za dobro, ali se kesamo za to, kar smo storili slabega. Naše medsebojne obtožbe, zamere, bolečine, so prostor, kjer vstopa tožnik, hudič, in nam to in večno življenje spreminja v pekel – med seboj nismo več bratje in sestre, temveč volkovi.

   Prosimo danes za medsebojno spravo!

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
5. Hvala says:

   3. marca, 2023 at 15:40

   SVETI DUH JE AVTOR DELITVE, CELO HRUPA IN DOLOČENEGA NEREDA

   SVETI DUH NAM POVE, KJE ZAČETI, PO KATERI POTI HODITI IN KAKO HODITI

   Sveti Duh je avtor delitve, celo hrupa in določenega nereda. Pomislimo na binkoštno jutro. Avtor ustvari ločitev jezikov, drž… to je bil hrup! Toda na enak način je Avtor harmonije. Ločuje z različnostjo karizem, a to je navidezna ločitev, ker gre za pravo delitev, ki vključuje v harmonijo. S karizmami ustvarja ločitev, a z vsemi temi delitvami ustvarja harmonijo in to je bogastvo Cerkve.

   https://mirenski-grad.si/sl/duhovna-ponudba/papezevi-nagovori-in-spodbude/sveti-duh-nam-pove-kje-zaceti-po-kateri-poti-hoditi-in-kako-hoditi/

   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Večkrat imam misel, da je potrebno določene stvari še pojasnevati. Mogoče ima kdo zamisel, da ko kliče SVETEGA DUHA, DA BO SVETI DUH GA PELJAL TJA IN NAREDIL TISTO KAR OSEBA ŽELI. VENDAR TO NE BI BILO IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE, AMPAK NAŠE ČLOVEŠKE.

   SVETI DUH LAHKO PRIPELJE ČLOVEKA V KAOS. Bog ve kaj dela .

   Blažena, rahla, kot pena lahna navzočnost Boga je tisto, kar vsako od težkih situacij napravlja za male binkošti, trenutek, ko v človekovo nemoč še enkrat pride Sveti Duh in po njej spreminja obličje zemlje. Ker ga res, po naši nemoči.

   Poanta življenja je, KO JE ČLOVEK OSVOBOJEN VSEH ZVEZANOSTI, ŽIVI IN SE GIBLJE V BOGU, OB VSAKEM ČASU, V VSAKI SITUACIJI, V KRIZI, V STISKI, V TEŽKEM IN LEPEM ČASU, VSE DOGODKE PREPUŠČA BOGU, DELUJE PO NASVETU BOGA.

   Odgovori
   • Hvala says:

     3. marca, 2023 at 15:41

     https://si.aleteia.org/2020/05/31/sveti-duh-vendar-ve-kaj-dela-tudi-ce-me-posilja-v-kaos/

     Odgovori
6. Miro says:

   3. marca, 2023 at 11:18

   V BRUTALNIH RAZMERAH NA ZARJAVELI PALUBI NA DRUGEM KONCU SVETA: “IMEL SEM LE SEBE, SVOJ UM IN TRMO” (Aleteia)

   DOBRODOŠLI V NOVI EPIZODI RUBRIKE MOŠKE SKRIVNOSTI. TOKRAT PREDSTAVLJAMO PODJETNEGA ŠTAJERCA

   Matic Vizjak je mladi kmet in podjetnik iz Šmarja pri Jelšah, ki je posebej prepoznaven postal zaradi svojega uspešnega ukvarjanja s čilijem. Ne prideluje ga le za druge, tudi sam ga dodaja prav k vsakemu obroku. Svoje znanje in izkušnje želi mentorsko podajati naprej. Ni ga strah preizkušati novih stvari ali se podajati v neznano. Nasprotno, to mu je še v poseben izziv. Še podrobneje pa se vam razkrije v Moških skrivnostih.

   https://si.aleteia.org/2023/03/03/v-brutalnih-razmerah-na-zarjaveli-palubi-na-drugem-koncu-sveta-imel-sem-le-sebe-svoj-um-in-trmo/

   Odgovori
7. Miro says:

   3. marca, 2023 at 8:47

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 7,7-12) – evangeljski odlomek, četrtek, 2. marec 2023

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+7%2C7-12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   IŠČITE IN BOSTE NAŠLI …

   Molitev kot pogovor z Bogom je za naše versko življenje tako nepogrešljiva, kakor je pogovor za odnose z ljudmi. Ko se z nekom več ne pogovarjamo, za nas neha obstajati. Podobno za nas neha obstajati Bog, če se z njim več ne pogovarjamo. S tem počasi zbledi vera vanj.

   Ni pa prošnja za razne “usluge” od Boga edina oblika molitve. Molimo, ko Boga častimo, se mu zahvaljujemo ali ga prosimo za odpuščanje. Seveda pa ima tudi prošnja molitev svoje mesto, saj nas k njej tudi Jezus spodbuja. “Prosite in se vam bo dalo. … Iščite in boste našli, trkajte in se vam bo odprlo.”

   Jezus je učencem dal tudi zgled prosilne molitve, ko je v najhujšem življenjskem trenutku prosil, da bi šel kelih trpljenja mimo njega. Pa ni šel. Vendar ni prosil zaman. Dobil je novo moč, ki jo evangelist omenja, ko pravi, da ga je angel pokrepčal.

   Jezus nam tudi pove, kako naj prosimo. Prositi je treba “v njegovem imenu”. To ne pomeni, da rečem: “Bog, v imenu Jezusa Kristusa te prosim, da bi na loteriji zadel prvi dobitek.” V Jezusovem imenu prosimo, če prosimo tako, kot bi na našem mestu prosil sam Jezus. Kako pa bi on prosil? Tako, kot nas je naučil prositi v molitvi Oče naš.

   Nikakor si ne smemo predstavljati Boga kot trdosrčnega gospodarja, ki ga je treba pregovoriti, da kaj da, česar najprej ni nameraval dati. Tudi ga ni treba opozoriti na naše pomanjkanje, ker bi on zanj ne vedel. Veliko več dobrot smo prejeli, za katere sploh prosili nismo, kakor je tistih, ki so sad naše molitve. Tudi je žaljivo do njega, če mislimo, da imamo sebe in druge rajši, kakor jih ima On.

   Z molitvijo ne spreminjamo Boga – in ga tudi ni treba –, ampak sebe. Razumljivo je, da imamo svoje načrte in predstave o tem, kaj nam pripada in kaj je naša največja dobrina. Nikakor pa ni rečeno, da tako misli tudi Bog.

   Verovati v Boga pomeni verjeti, da ima za nas boljše rešitve, kakor bi si jih izbrali sami. Verovati pomeni tudi, da nas ima On rajši, kakor se imamo radi mi. Verovati pomeni torej zaupati mu. Ko molimo “zgodi se tvoja volja”, izražamo prepričanje, da se nam ne more zgoditi nič boljšega, kakor je tisto, kar je njegova volja.

   A je potem še sploh smiselno in potrebno moliti? Seveda. Da se uglasimo na Božjo voljo in da prejmemo moč za to. Ne zato, da nekaj hudega pasivno prenašamo, ampak da to obrnemo sebi v dobro in postajamo boljši ljudje: z več vere in zaupanja v Božjo dobroto, z več stanovitnosti in potrpljenja, z več sočutja in odpuščanja.

   Apostol Pavel je tudi prosil, da bi mu Bog odvzel neke mučne težave, za katere ne vemo točno, kaj so bile. Celo trikrat je prosil. Pa mu jih ni odvzel. Pač pa mu je dal moč, da jih je tako prenašal, da so mu bile v blagoslov. Rečeno v prispodobi: ni mu olajšal nahrbtnika, ampak mu je dal več kondicije, da ga je lahko nosil. “Dovolj ti je moja milost, zakaj moč se v slabotnosti spopolnjuje”.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

   Odgovori
8. Miro says:

   2. marca, 2023 at 16:34

   SVETOVNI MOLITVENI DAN ŽENSK 2023

   SVETOVNI MOLITVENI DAN ŽENSK (SMD) BO LETOS POTEKAL V PETEK, 3. MARCA 2023,
   TER V OSPREDJE POSTAVLJA TAJVAN.

   Spored bogoslužij v Sloveniji ob Svetovnem molitvenem dnevu žensk 2023:

   https://katoliska-cerkev.si/svetovni-molitveni-dan-zensk-2023

   Odgovori
9. Miro says:

   2. marca, 2023 at 16:26

   PAPEŽEV MOLITVENI NAMEN ZA MAREC 2023: ZA ŽRTVE ZLORAB

   V MESECU MARCU 2023 MOLIMO PO PAPEŽEVEM NAMENU MOLIMO ZA TISTE, KI TRPIJO ZARADI ZLA, KI SO GA UTRPELI S STRANI ČLANOV CERKVENIH SKUPNOSTI, DA BI V ISTI CERKVI NAŠLI KONKRETEN ODGOVOR NA SVOJO BOLEČINO TER SVOJE TRPLJENJE.

   O papeževem namenu molitve za žrtve zlorab več na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-03/papezev-molitveni-namen-za-marec-2023-za-zrtve-zlorab.html

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
10. Miro says:

    2. marca, 2023 at 16:18

    Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem,
    ker si slišal besede mojih ust;
    vpričo angelov ti bom prepeval,
    se priklanjal v tvojem svetem templju.
    (iz psalma 138)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori