Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.998 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    JEZUS: »RESNIČNO, RESNIČNO, POVEM VAM: JOKALI BOSTE IN ŽALOVALI, SVET PA SE BO VESELIL; VI BOSTE ŽALOVALI, VAŠA ŽALOST PA SE BO SPREMENILA V VESELJE.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,20-23)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Resnično, resnično, povem vam: Jokali boste in žalovali, svet pa se bo veselil; vi boste žalovali, vaša žalost pa se bo spremenila v veselje. Žena na porodu je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi zdaj žalujete; a spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Tisti dan me ne boste nič spraševali.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JOKALI BOSTE IN ŽALOVALI, SVET PA SE BO VESELIL

    Jezus pozna naše strahove in stiske. Ve, da težko delimo žalost z drugimi, da se raje delamo, da je vse v redu. No, nekateri pa se raje vrtijo v žalosti in obupujejo, ne da bi želeli srečati bližnjega v tej žalosti oz. jo z bližnjim podeliti. Jezus blagruje tiste, ki v žalosti ne obupajo, niti pred njo ne zbežijo, ampak jo znajo zaznati, sprejeti, jo videti v luči božjega upanja, to deliti z drugimi in iz nje rasti v veselje.

    V svetu, polnem podob o “večni sreči”, je tudi meni težko shajati z žalostjo. Skoraj krivo se počutim že v trenutku, ko zaznam, da nisem “dobre volje”. Krivo zato, ker v svetu, kjer ti zaradi izobilja zunanjih stvari ničesar ne primanjkuje, ne smeš biti žalosten, sicer je s teboj nekaj narobe. Če si žalosten, si po vsej verjetnosti zato, ker ti še nekaj manjka, ker še nečesa nisi dosegel in je potrebno v boj, da tisto “nekaj” dobiš in odpraviš razlog za žalost! O tem pričuje ta svet, ki ne pozna ali noče poznati pravih hrepenenj in resničnih odgovorov na le-te. A zdi se mi, da tudi v Cerkvi z žalostjo po večini nimam kaj početi. Kot bi tudi verniki ne želeli težkih čutenj vzeti zares in nam tako prav pride površno vzeto oznanilo, češ, da mora biti kristjan vesel, da je Evangelij veselo oznanilo … In tako na obeh polih posiljeno in pozunanjeno iščemo razloge za veselje, tako da bi žalost na vsak način izbrisali iz svojega življenja!

    In vendar Jezus blagruje žalostne ter obljublja prave tolažbe. Tolažbe najbrž za tiste, ki bodo v žalosti vztrajali toliko časa, da bodo lahko odkrili, kaj je pravi razlog žalosti in k kakšnemu veselju pelje pot preko te žalosti.

    Ko se zavem, da mi Jezus daje dovoljenje, da sem žalosten, mi je lažje, ker celo blagruje stanje, ki ga svet prezira. Naslednje vprašanje pa je, kaj naj s to žalostjo počnem?! Težko mi jo je deliti z bližnjim, kajti spregovoriti o žalosti pomeni zame deliti najintimnejši del sebe. Tisti del, ki je najbolj ranljiv, kjer moram sneti vse maske samozadostnosti in napuha. Drugega moram povabiti v odnos in naenkrat nisem več sam gospodar svojega notranjega sveta. Če pa to zmorem je to lahko prostor največje bližine in posledično veselja nad tem, da v bolečini nisem sam, da je ob meni še nekdo in da skupaj lahko rasteva. Ko se odločim, da bolečine ne delim, se zaprem in od odnosa ostanejo le še površinski pogovori, ki pa ne vodijo v odnos.

    Drugo, kar se mi zdi pomembno pa je vidik ponižnosti, ko žalost delim z bližnjim. Vedno znova moram tvegati, da me drugi sme in mora opomniti, ko se začnem v žalosti brezplodno vrteti in se smiliti sam sebi. In hkrati moram sebe, svojo žalost in bližnjega vzeti toliko zares, da verjamem, da se bližnji želi srečati z mano v bolečini in ne obupa nad mano, če se ne izkopljem iz nje tako hitro, kot bi si sam to želel.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    Še en članek v zvezi z včerajšnim praznikom Jezusovega vnebohoda:

    ZAKAJ JE ZA NAS BOLJE, DA JEZUS GRE

    ČE JEZUS NE BI ODŠEL, BI BILI PRIKRAJŠANI ZA NEKAJ KLJUČNEGA

    »ZA VAS JE BOLJE, DA GREM; KAJTI ČE NE GREM, TOLAŽNIK NE BO PRIŠEL K VAM; ČE PA ODIDEM, VAM GA BOM POSLAL.« (Jn 16,7)

    Jezusov vnebohod pomeni njegov odhod od nas. Za sabo pusti praznino, pogrešanje. Na prvi pogled ne zveni ravno nekaj, kar bi lahko praznovali in česar bi se veselili. Tudi učenci so bili ob tej Jezusovi napovedi sprva žalostni in polni vprašanj: “Kam greš? Pokaži nam pot. S tabo gremo.” Odkrito, brez prispodob jih je na ta dogodek pripravljal in jim razlagal, da je zanje dobro, da odide. Ker samo če gre k Očetu, jim bo lahko poslal Svetega Duha.

    Praznine, ki nastane ob odsotnosti, se vsi bojimo. Lahko nas celo tako prizadene, da celo življenje iščemo različne, pogosto napačne načine, kako bi jo zapolnili. Vendar praznina, odsotnost in pomanjkanje niso nujno nekaj negativnega. So prostor, v katerega lahko vstopi Gospod. O tem nam govori praznik Jezusovega vnebohoda.

    PRIPRAVIL JE PROSTOR ZA SVETEGA DUHA

    Jezusov vnebohod ni neka domišljijska podoba ali filmska atrakcija, kako se je Jezus povzpel v nebesa, ampak je pogoj, da se lahko zgodijo binkošti, da lahko prejmemo dar Svetega Duha. Tako človeška praznina, pomanjkanje in odsotnost postanejo tisti prostor, ki lahko sprejme Svetega Duha.

    Učenci so do vnebohoda imeli izkušnjo zemeljske prisotnosti Jezusa, s katerim so jedli, pili, hodili, govorili, po njegovem vnebohodu in ob prihodu Svetega Duha pa so začeli izkušati drugačno Božjo navzočnost: Bog, ki ni več ob njih, ampak je v njih, ne govori jim več po svojih človeških ustih, ampak govori v njihovih srcih, po ljudeh, ki jih srečujejo, in po okoliščinah, ki se jim dogajajo.

    POPOLN PREOBRAT

    Božja dela in čudeži niso več nekaj, kar samo gledajo, ampak jih tudi sami izvršujejo v moči Svetega Duha. Božjo besedo ne le poslušajo in se ji čudijo, ampak jo zdaj razumejo in oznanjajo. Niso več zaprti in zaklenjeni v svojih prostorih, ampak gredo po vsem svetu. Ne bežijo več pred trpljenjem, ampak so pripravljeni iti celo v smrt. Neverjetna sprememba v učencih, ki so bili pred prejemom Svetem Duha vse prej kot taki.

    Sveti Duh nas namreč tolaži, zagovarja, brani, v nas moli k Bogu Očetu, nam daje razumeti Božjo besedo, nam daje moč, da ljubimo. Moč Svetega Duha je naša človeška umrljiva telesa naredila za tempelj Svetega Duha, iz prestrašenih učencev pa skozi celotno zgodovino dela pogumne pričevalce, iz človeških skupnosti Božjo Cerkev, iz neznancev brate in sestre, iz vernikov pa sinove in hčere Boga Očeta.

    Praznik Jezusovega vnebovhoda nam pokaže, da brez skrivnosti vnebohoda ne moremo priti do izkušnje binkošti. Ta praznik je priprava na prihod Svetega Duha in zagotovilo, da nismo nikoli zapuščeni, saj je Jezus po Svetem Duhu, ki je ljubezen, izlita v naša srca, z nami vse dni do konca sveta.

    PRIPRAVLJENI NA NAŠ VSAKDAN

    Ko ob prazniku Vnebohoda dvigamo svoj pogled v nebo, ga hkrati takoj obrnemo na zemljo – v našo konkretno realnost in odnose, v naš vsakdan. Jezusovo zadnje naročilo, preden odide k Očetu, je namreč: Pojdite! Božje delovanje se razkriva samo prek konkretnega življenja mojih rok in nog, moje glave in srca, ne pa na nek oddaljen abstrakten način.

    Živeti po Duhu pomeni, da živim z odprtimi ušesi in očmi srca, ki slišijo in vidijo za tistim, kar se dogaja navzven. Da pa bi vedno bolj spoznavali naše novo življenje v Njem, ki nam ga je odprl s svojim vstajenjem in vnebohodom, pa je potrebno, da počasi umolknemo samim sebi in svoji pameti in pustimo, da Sveti Duh spregovori, kot nas še posebej v tem času vabi Cerkev.

    https://si.aleteia.org/2023/05/18/zakaj-je-za-nas-bolje-da-jezus-gre/

  3. Miro says:

    IZ KIPA VSTALEGA V MEDŽUGORJU KAPLJA TEKOČINA (Aleteia)

    MNOGI PRAVIJO, DA SO TO KRISTUSOVE SOLZE. NEKATERI JIH BRIŠEJO V ROBČKE IN NOSIJO SVOJIM DRAGIM, DRUGI SE Z NJIMI POKRIŽAJO, PRAV VSI PA OB NJIH MOLIJO IN ZAUPAJO …

    “Sredi hercegovskega krša, kamna, krp zemlje in krotkih krošenj dreves je vstal kip, ki kipi v nebo in je kot krona vsemu: krik človekove molitve in križ božje odrešitve,” je o njem zapisal Tone Pavček.

    Vsak, ki je v zadnjih 25 letih obiskal Medžugorje, je zagotovo postal tudi pri šestmetrskem kipu Vstalega Kristusa, ki mu iz desnega kolena že od leta 2001 kaplja prozorna tekočina. Približno ena kaplja na minuto.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/05/18/iz-kipa-vstalega-v-medzugorju-kaplja-tekocina/

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

  4. Miro says:

    JEZUS: »JAZ SEM Z VAMI VSE DNI DO KONCA SVETA.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (MT 28,16-20)

    Tisti čas se je enajst učencev odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

    KOMENTAR CERKVENIH OČETOV

    Sv. Hieronim pravi: »Potem ko jim je izročil povzetek krščanskega nauka, ki je izražen v obliki krsta, vstali Gospod zaukaže svojim učencem, naj gredo po svetu.« Sv. Janez Krizostom pa pravi: »Z vstajenjem je bila Jezusu, potem ko je bil ponižan, povrnjena slava, ki mu pripada. Jezus vabi svoje učence, naj ne gledajo na sedanje nevarnosti, temveč na večne dobrine, ki jih bodo dobili. Obljublja jim tudi, da bo z njimi ter z vsemi tistimi, ki bodo hodili za njegovim naukom.«

    Luka želi v prvih poglavjih Apostolskih del pokazati, kako tisti, ki verujejo v Jezusa sestavljajo nov Božji rod. Prvo poglavje je torej priprava na Binkošti, novo oblikovanje izkušnje iz katere se bo začela Cerkev.

    Cerkveni očetje so v odlomku iz Apostolskih del o Jezusovem srečanju z učenci videli, da je osredotočen na tri točke: na razpravo o časih in trenutkih dokončne obnovitve, dar Svetega Duha in iz njega izhajajočo moč za pričevanje ter pripoved o vnebohodu. Očetje so tudi opazili, da samo Luka podrobno navaja datum vnebohoda, ko pravi, da je bil štirideset dni po vstajenju. (komentar povzet po: hozana.si)

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

    • Miro says:

      VNEBOHOD

      Današnji praznik vsebuje dva elementa. Po eni strani usmerja naš pogled proti nebu, kjer poveličani Jezus sedi na Božji desnici. Po drugi pa nas spominja na začetek poslanstva Cerkve, saj vstali in v nebo vstopajoči Jezus pošilja svoje učence, da razširijo evangelij po vsem svetu. Zato nas Vnebohod opominja naj dvignemo pogled v nebo, da bi ga takoj obrnili na zemljo in udejanjili naloge, ki nam jih je vstali Gospod zaupal.

      K temu nas vabi današnji evangeljski odlomek, v katerem je dogodek vnebohoda takoj po poslanstvu, ki ga je Jezus zaupal učencem. Gre za brezmejno poslanstvo – ali dobesedno brez meja – ki presega človeške moči. Jezus namreč pravi: ‘Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!’. Resnično se zdi preveč drzna naloga, ki jo Jezus zaupa majhni skupini preprostih ljudi brez kakšnih velikih intelektualnih sposobnosti! Pa vendar je ta majhna družba, tako nepomembna pred velikimi svetovnimi močmi, poslana prinesti sporočilo Jezusove ljubezni in usmiljenja v vsak kotiček zemlje.

      Toda ta Božji načrt je lahko uresničen le z močjo, ki jo je Bog sam dal apostolom. V tem smislu jim Jezus zagotavlja, da bo njihovo poslanstvo podpiral Sveti Duh. Pravi: ‘Prejeli boste moč Svetega Duha, ki bo prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta’ . Tako se je lahko to poslanstvo uresničilo in apostoli so začeli s tem delom, ki so ga zatem nadaljevali njihovi nasledniki. Poslanstvo, ki ga je Jezus zaupal apostolom, se je skozi stoletja nadaljevalo in se nadaljuje tudi danes ter zahteva sodelovanje vseh nas. Vsakdo je namreč v moči krsta, ki ga je prejel, usposobljen s svoje strani oznanjati evangelij. Krst nas je usposobil in nas spodbuja, da smo misijonarji evangelija.

      Gospodov vhod v nebo, s tem ko začenja novo obliko Jezusove navzočnosti med nami, od nas zahteva, da imamo oči in srce pripravljeno za srečanje z njim, da mu služimo in ga pričujemo drugim. Gre za to, da smo ljudje vstajenja, torej iskalci Kristusa na poteh današnjega časa, prinašajoč njegovo besedo zveličanja vse do skrajnih mej sveta. Na tej poti srečamo Kristusa samega v bratih, predvsem v najbolj revnih, v tistih, ki trpijo v lastnem mesu trdo in ponižujočo izkušnjo stare in nove revščine. Kakor je na začetku vstali Kristus poslal svoje apostole z močjo Svetega Duha, tako danes on pošilja nas z isto močjo, da bi dali konkretna in vidna znamenja upanja. Jezus nam daje upanje. Šel je v nebo in odprl vrata nebes ter nam daje upanje, da bomo prišli tja.

      Devica Marija, ki je kot Mati umrlega in vstalega Gospoda poživljala vero prve skupnosti učencev, naj pomaga tudi nam, da bomo imeli ‘kvišku svoja srca’, kakor nas spodbuja bogoslužje. Istočasno pa naj nam pomaga, da bomo imeli noge na zemlji in bomo s pogumom sejali evangelij v konkretne situacije življenja in zgodovine.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2023/05/17/18-maj-vnebohod/

      Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

  5. Miro says:

    PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA

    V KATOLIŠKI CERKVI DANES OBHAJAMO SLOVESNI PRAZNIK GOSPODOVEGA VNEBOHODA, KO JE OD MRTVIH VSTALI KRISTUS DOPOLNIL ZEMELJSKO DELOVANJE IN ODŠEL V NEBO.

    Gospodov vnebohod je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki so ga zanesljivo obhajali že ob koncu 4. stoletja.

    Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).

    Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962–1965), je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očiten in izrazit način v zakramentu evharistije, ki predstavlja trajno Kristusovo navzočnost.

    Pomen Kristusovega vstajenja in trajne navzočnosti med ljudmi je temelj, na katerem sloni nauk Cerkve in iz katerega izhaja tudi njeno verovanje. Cerkev po Kristusovem naročilu od zadnje večerje dalje (prim. Mt 26,26–30) ponavlja besede posvetitve kruha in vina v Kristusovo telo in kri.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/praznik-gospodovega-vnebohoda

  6. Miro says:

    KAJ SO NEKATERI SVETNIKI IN SVETNICE POVEDALI O BOLEČINI, TRPLJENJU,
    TESNOBI …

    Jezusu smo na razpolago: če želi, da ležimo bolni v postelji; če želi, da njegova dela oznanjamo
    na ulici; tudi če želi, da ves dan čistimo stranišča, je to v redu. Vse je v redu. Reči moramo:
    “Pripadam ti, Jezus. Z menoj lahko storiš, kar želiš.” To je naša moč, to je veselje v Gospodu.

    Misel sv. Matere Terezije iz Kalkute

    Več navdihujočih misli svetnikov na:
    https://si.aleteia.org/2018/11/10/12-navdihujocih-misli-svetnikov-ki-vam-bodo-pomagale-premagati-strah-pred-smrtjo/

    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

  7. Miro says:

    JEZUS: »KO PA PRIDE ON, DUH RESNICE, VAS BO VODIL K POPOLNI RESNICI; NE BO NAMREČ GOVORIL SAM OD SEBE, TEMVEČ KAR BO SLIŠAL, BO GOVORIL IN PRIHODNJE REČI VAM BO OZNANJAL.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,12-15)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Še mnogo vam imam povedati, a zdaj bi še ne mogli nositi. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici; ne bo namreč govoril sam od sebe, temveč kar bo slišal, bo govoril in prihodnje reči vam bo oznanjal. On bo mene proslavil, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. Vse, kar ima Oče, je moje; zato sem rekel, da bo iz mojega jemal in vam oznanjal.«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Sveti Duh ne bo govoril o sebi, ampak bo posredoval, kar je slišal od Jezusa. Ljudem bo odkrival globlji pomen njegovega velikonočnega dogodka. Prav tako bo razkril Jezusovo poveličanje pri Očetu. Kakšno vlogo ima Sveti Duh v mojem življenju? Ali je moj notranji učitelj, me odpira k Jezusu? Sveti Duh, okrepi me, da bom poslušal in uresničil vse Jezusovo oznanilo.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  8. Miro says:

    DUH RESNICE VAS BO UČIL RESNICE

    Verjetno se vam ne bo težko postaviti v vlogo staršev, ki so ogromno svoje volje in energije položili v vzgojo svojih otrok, pa kljub vsemu ne vedo ali bodo dobro šli skozi življenje. Ostane jim le ena stvar: zaupanje. Nemalokrat se zato pojavljajo velika razočaranja starejših generacij nad mlajšimi, ker pač krenejo po neki poti, ki si je njihovi starši niso želeli ali sploh predstavljali. Toda nekoč je vendarle treba to zaupanje položiti v njihove roke.

    Ko se je Jezus poslavljal od svojih apostolov, s katerimi je v tistih treh letih delil prav vse, tako lepe kot tudi zelo težke trenutke, mu je morda bilo podobno pri srcu kot prej omenjenim staršem. Jezusova popotnica apostolom je poleg zaupanja tudi izročitev Svetemu Duhu, ki jih bo na prav poseben način vodil.

    Jezusova obljuba Svetega Duha pa seveda ne velja samo za apostole, temveč za vse, ki mu sledimo. V ta namen nam Jezus zapušča tudi zakrament svete birme, s katerim nas na zakramentalni način posvečuje po Svetem Duhu in nas vodi v poslanstvo oznanjevanja večnega življenja ter iskrenega življenja po veri z Bogom. Ali torej kdaj osvežimo spomin na prejem tega zakramenta? Se zavedamo, da smo posvečeni, da nam Jezus zaupa ? Nebeški Oče hoče, da bi se vsi ljudje zveličali; to hoče že izpred stvarjenja sveta. In iz tega Očetovega hotenja se na binkoštni praznik rodi Cerkev. Kristus jo oblikuje skozi tri leta oznanjevanja evangelija, najbolj pa s svojo velikonočno skrivnostjo: smrti, vstajenja in prihoda Svetega Duha. V Cerkvi najde smisel celotno stvarstvo, saj je vanjo usmerjeno, smisel pa ji daje Sveti Duh, ki jo napolnjuje. Sveti Duh je duša Cerkve. V kakšno Cerkev torej verujemo?

    Verujemo »v eno, sveto, katoliško in apostolsko Cerkev.« Ta člen je v tretjem delu veroizpovedi, kjer je govora o Svetem Duhu. V Cerkev torej verujemo kot napolnjeno s Svetim Duhom. Vsak od nas se torej mora vprašati: ali je meni Cerkev dom? Če ni, kaj bom storil, da bi to postala?

    V Cerkvi so različni ljudje. To ni dom enoumja, pač pa edinosti v različnosti, brez delitve na privilegirane in neprivilegirane, na prvorazredne in drugorazredne. Napolnjuje pa Cerkev isti Duh. Ta omogoča medsebojno komunikacijo, povezanost. Vsak je potrjen v tistem, po čemer je poseben človek. Sveti Duh pa vse zedinja. Spodbuja poseben način njenega poslanstva.

    Sveti Duh nam tako posreduje celotno resnico o Kristusu, kot nam je sam Kristus to obljubil. Naše spoznanje o njem temelji na Svetem pismu, vendar je ta resnica širša od Svetega pisma. Sveti Duh omogoča, da je Kristus navzoč med nami v vsakem trenutku, saj usposablja Cerkev, da oznanja evangelij primerno vsakemu zgodovinskemu trenutku. Darovi Svetega Duha v Cerkvi povzročajo da je Cerkev res Cerkev.

    Radi molimo k Svetemu Duhu za spoznanje, kaj mi lahko storimo za Cerkev.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/05/16/17-maj-duh-resnice-vas-bo-ucil-resnice/

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

  9. Miro says:

    KATEHEZA: SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ, PRIČEVALEC APOSTOLSKE GOREČNOSTI

    PAPEŽ FRANČIŠEK JE DANAŠNJO KATEHEZO NAMENIL ŠE ENEMU PRIČEVALCU APOSTOLSKE GOREČNOSTI, IN SICER SVETEMU FRANČIŠKU KSAVERIJU, ZAVETNIKU KATOLIŠKIH MISIJONOV. KRISTUSOVA LJUBEZEN GA JE GNALA DO NAJBOLJ ODDALJENIH MEJA, MU DAJALA TOLAŽBO IN VESELJE V NAPORIH IN NEVARNOSTIH. NJEGOVO DELOVANJE JE BILO POVEZANO S GLOBOKO MOLITVIJO IN ZDRUŽENOSTJO Z BOGOM.

    Frančišek Ksaverij se je rodil na začetku 16. stoletja v Španiji in študiral v Parizu, kjer je spoznal Ignacija Lojolskega. Skupaj z nekaj tovariši ustanovijo Družbo Jezusovo. Ksaverij se kot misijonar poda v vzhodne Indije. Najprej se ustavi v Goi, kjer pridiga, krščuje, poučuje katekizem in skrbi za bolnike. Iz Indije se poda na otočje Maluki, od tam pa na Japonsko. Svojih sanj, da bi se podal na Kitajsko, ni uresničil. Umrl je star šestinštirideset let na otoku Sancian, tik pred kitajsko obalo. Njegova gorečnost za evangelizacijo je sad poglobljene molitve in ljubečega združenja z Jezusom Kristusom.

    SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 2 KOR 5,14-15.20

    »Kristusova ljubezen nas stiska, saj smo presodili takole: eden je umrl za vse in zato so umrli vsi. Za vse pa je umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, ki je zanje umrl in bil obujen. Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom.«

    Kateheza: Pričevalci – sveti Frančišek Ksaverij:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-05/kateheza-sv-francisek-ksaverij-pricevalec-apostolske-gorecnos.html

    Sv. Frančišek Ksaverij, prosi za nas!

  10. Miro says:

    JEZUS: »ČE NE ODIDEM, TOLAŽNIK NAMREČ NE BO PRIŠEL K VAM; ČE PA ODIDEM, VAM GA BOM POSLAL.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 16,5-11)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Zdaj odhajam k njemu, ki me je poslal, in nihče izmed vas me ne vpraša: »Kam greš?« Ker sem vam pa to povedal, vam je žalost napolnila srce. Toda govorim vam resnico: za vas je dobro, da grem. Če ne odidem, Tolažnik namreč ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal. In ko pride, bo on prepričal svet o grehu, o pravičnosti in o sodbi; o grehu, ker vame ne verujejo; o pravičnosti, ker grem k Očetu in me ne boste več videli; o sodbi pa, ker je vladar tega sveta obsojen.«

    MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

    Jezus vabi učence, naj se odprejo moči Duha Tolažnika. On bo pripravil učence, da mu bodo pripadali, obenem pa bo razkril zmoto, s katero svet zavaja ljudi. V moči Svetega Duha bom sprejel Jezusovo delovanje in mu ostal zvest. Gospod, hvala, ker ne pustiš učencev samih, ko se borijo s svetom. Gospod, naj mi tvoj Duh govori o tebi in razkrije vso resnico o življenju.

    Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

    Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja