Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   15. junija, 2023 at 13:28

   KDOR REČE BRATU TEPEC …

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,20-26)

   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ako vaša pravičnost ne bo obilnejša ko pismoukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo. Slišali ste, da je bilo rečeno starim: ›Ne ubijaj; kdor pa koga ubije, pride pred sodbo.‹ Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodbo; in kdor reče svojemu bratu ›tepec‹, zasluži, da pride pred veliki zbor; kdor pa reče ›norec‹, zasluži, da pride v peklenski ogenj.

   Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, spusti svoj dar tam pred oltarjem in pojdi, da se poprej spraviš s svojim bratom, in potem pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti: da te nasprotnik ne izroči sodniku in sodnik biriču, ki bi te vrgel v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš zadnjega novčiča.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Sodobni mediji pogosto preko tega, kar človek naredi, sodijo o tem, kaj je v njegovem srcu. Jezus nas opominja, da je naloga vsakega izmed nas, da pogledamo globoko v srce ter skušamo odpustiti.

   Žalitve, ki jih našteje Jezus, so zastarele. Mi imamo seznam bolj sočnih, bolj pisanih žalitev. Jezus je oster, kajti k zapovedi ‘Ne ubijaj’ doda: ‘Vsak, kdor se jezi na svojega brata, zasluži, da pride pred sodbo.‘ Reči bratu tepec ali neumnež tudi vodi v sodbo. Gospod pravi, da se žalitev ne konča pri sami sebi, ampak odpre vrata za pot, ki se konča z ubojem. Žalitev je namreč začetek ubijanja, je diskvalifikacija drugega, vzame pravico do spoštovanja, pomeni drugega odstraniti, ga družbeno ubiti.

   Mi smo navajeni dihati zrak žalitev. Dovolj je biti v avtu v času prometne konice, kjer imamo karneval žalitev. Ljudje smo zelo ustvarjalni pri žaljenju. Male žalitve, ki se slučajno izrečejo v času prometne konice, ko smo za volanom, pozneje postanejo težke žalitve. Žalitev odstrani pravico človeka. Je kamenjanje. Človek nima pravice govoriti, vzet mu je bil glas.

   Žalitev je tako zelo nevarna, ker se pogostokrat rodi iz zavisti. Ko je človek na nek način prizadet, duševno ali fizično, me ne ogroža, nimam potrebe, da bi ga žalil. Ko pa moj bližnji – drugi, dela nekaj, kar mi ni všeč, ga užalim in grem mimo kot da bi bil ‘prizadet’: prizadet duševno, družbeno, družinsko, brez zmožnosti vključevanja … In to ubije, ubije prihodnost, ubije pot tega človeka. Zavist temu odpira vrata, kajti ko drugi ima nekaj kar me ogroža, me to pripelje do žaljenja. Skoraj vedno je vmes zavist.

   Knjiga modrosti nam pravi, da je po hudičevi zavisti v svet vstopila smrt. Zavist prinaša smrt. Če rečemo, da nikomur ničesar ne zavidamo, raje dobro premislimo. Zavist je namreč skrita. In ko ni skrita, postane zelo močna, naredi te lahko zelenega, zelenega od zavisti. Ljudje z ‘zeleno’ dušo zaradi zavisti, ki vodi v žaljenje, vodi v uničenje drugega. Jezus pa to pot zaustavi in pravi, da se tega ne sme početi. Vse do točke, da celo če greš molit, če greš k maši in se zaveš, da ima kateri od tvojih bratov kaj proti tebi, pojdi in se z njim spravi.

   Jezus je tako zelo radikalen. Sprava ni neka drža lepega vedenja. Ne. Je drža, ki si prizadeva spoštovati dostojanstvo drugega in tudi mene samega. Od žalitve k spravi. Od zavisti k prijateljstvu. To je pot, ki nam jo Jezus kaže danes.

   Vprašajmo se, kako pa mi žalimo in kdaj žalimo? Kdaj drugega iztrgam iz svojega srca z žalitvijo? In poglejmo, če je tam tista bridka korenina zavisti, ki me vodi, da hočem uničiti drugega in se tako izogniti tekmovalnosti, konkurenci in tem stvarem. To ni lahko. Pomislimo, kako lepo je nikoli žaliti. Lepo je, ker tako druge pustimo rasti. Naj nam Gospod podeli to milost.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/06/14/15-junij-kdor-rece-bratu-tepec/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   15. junija, 2023 at 10:05

   DUHOVNIKI S KRISTUSOVIM SRCEM

   PET KRATKIH POBUD ZA PREMIŠLJEVANJE OB UČENJU PAPEŽA FRANČIŠKA

   Papež Frančišek je 4. avgusta 2019 ob 160. obletnici smrti svetega arškega župnika duhovnikom
   poslal pismo, da bi se jim zahvalil za njihovo velikodušno služenje in da bi jih spodbudil, naj svoje
   poslanstvo sprejemajo z ljubeznijo (papež Frančišek, Pismo duhovnikom ob 160. obletnici smrti
   svetega arškega župnika, 4. avgust 2019).

   V tem dragocenem zapisu je sveti oče pogosto uporabil izraz »srce«, s katerim lahko začnemo
   premišljevanje in meditacijo ob dnevu duhovniškega posvečenja, ki ga vsako leto obhajamo ob
   slovesnem prazniku Jezusovega srca.

   Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/duhovniki-s-kristusovim-srcem

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   15. junija, 2023 at 9:57

   FISICHELLA OB IZIDU POSLANICE ZA SVETOVNI DAN REVNIH: PRED REVNIMI NI POTREBE PO RETORIKI

   Proprefekt Dikasterija za evangelizacijo msgr. RINO FISICHELLA izpostavlja, da revni ljudje niso številke, ampak obrazi, katerim se je treba približati, jih sprejeti in podpirati, ne samo v ekonomskem smislu, ampak v smislu vlaganja v prijateljstvo in kulturo bližine, in sicer v vsakem okolju, začenši z agendami političnih voditeljev.

   Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2023-06/fisichella-ob-izidu-poslanice-za-svetovni-dan-revnih-pred-revn.html

   Odgovori
4. Miro says:

   14. junija, 2023 at 16:45

   DOPOLNIT POSTAVO

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,17-19)

   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali preroke; ne razvezovat, marveč dopolnit sem jih prišel. Kajti resnično, povem vam: Dokler ne preide nebo in zemlja, ne bo prešla ne ena črka ali ena pičica postave, dokler se vse ne zgodi. Kdor bo torej kršil katero teh najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo spolnjeval in učil, bo velik v nebeškem kraljestvu.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Jezus pove, da ni prišel ukinit postave, ampak le dopolnit. Tako zapovedi, ki jih je dal Bog, ostajajo in so nam kažipot skozi tuzemsko življenje. Vendar tudi tu ne smemo biti preveč ozki in se zanašati na to, da nas bo odrešilo natančno izpolnjevanje vsake zapovedi.

   Res je treba pravila spoštovati, vendar nas ne morejo rešiti pravila, ampak le vera v Boga.

   Jezus na nek način daje zapovedim še večji pomen, saj pravi, da ni potrebno, da smo dejanje izvršili, ampak smo grešili že z mislijo na to dejanje. Če si v srcu močno želimo, da bi se nekoga iznebili, smo s tem že grešili. Prav tako, če smo si želeli bližnjega žene (moža), smo že prešuštvovali …

   Jezus je tukaj zelo jasen, izbira pa je zopet naša. Ali bomo služili Bogu, ali pa raje mamonu, ki se kaže skozi razna naša poželenja in strasti. Iz tega se rodijo številne zamere in na kocu sovraštvo, ki je najhujši greh in je uperjen direktno v Božje usmiljeno srce.

   Če razmišljamo ob današnjem evangeliju, se nam morda zazdi, da imamo zelo malo možnosti, da bi se rešili. Glede na svoje misli in dejanja res, vendar Jezus nas je na križu odrešil in onemogočil zlu, da bi popolnoma zavladalo nad nami. Razen tega pa nam daje milost, da se moremo prav odločiti in živeti po njegovem nauku. Kot tretji razlog je neskončno Božje usmiljenje, zaradi katerega smemo upati, da se kljub svojim slabostim, ki se jih trudimo odpraviti, odrešimo – ne iz svoje moči, ampak zaradi Božje ljubezni do nas.

   Jezus nam hoče dati resnično svobodo. Svoboden sem, če živim v ljubezni. Če hočem živeti v ljubezni, se moram naučiti poslušnosti. V poslušnosti najdem resnico ljubezni in resnično svobodo. Zato Kristus vztraja, da ni prišel ukiniti, ampak dopolniti postavo. Resnične svobode ne dosežem tako, da se izognem postavi, ampak da se spustim v njene globine.

   Jezus hoče, da se danes postava uresniči v nas. Prav to on sam s svojo močjo uresničuje v nas, če se v moči Duha, ki smo ga prejeli, odpremo njegovemu daru. Biti svoboden pomeni, da svobodno uresničujem tisto, za kar sem bil ustvarjen in kar je bilo vame položeno, da bi izpolnil in odživel. Mnogi, ki iščejo svobodo, postanejo še bolj sužnji. Med tem kar smo in med tem kar bi radi bili zazeva ogromen prepad. Zakaj? Ker dojemamo svobodo v nasprotju s svojo najglobljo resničnostjo. Jezus nas nauči pot resnične svobode. To je pot poslušnosti iz ljubezni, ki nas osvobaja postave greha in smrti.

   Bog si za nas želi svobode božjih sinov in hčera. Zato nas je ustvaril. To nam podarja postava Duha, ki ga je po Jezusu izročil tudi nam. Resnično veselje najdemo le, ko se svobodno podarjamo njegovi ljubezni, tako kot se on nam. Ljubi in delaj kar hočeš. Ljubi in položi svojo voljo v voljo drugega, prav zaradi tega, ker ga ljubiš. Ne to kar jaz hočem, ampak kar ti. To je pot resnične krščanske svobode. To je novost vstajenja.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/06/13/14-junij-dopolnit-postavo/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   14. junija, 2023 at 16:44

   SVETI ELIZEJ: IMATE TEŽAVE Z DENARJEM? PRIPOROČITE SE MU!

   Elizej je eden izmed najmogočnejših starozaveznih prerokov in zato eden najbolj priljubljenih v judovstvu.

   IZ ŽIVLJENJA …

   Elizej je preroško službo v (severnem) izraelskem kraljestvu opravljal več kot pol stoletja v 9. stoletju pred Kristusom. Deloval je med vladavino treh krajev in se zavzemal za odpravo kannanskih baalovih duhovnikov. Vplival je na versko in politično življenje izvoljenega ljudstva.

   Elizejevo delovanje je opisano predvsem v svetopisemski starozavezni Drugi knjigi kraljev (2.-9. poglavje). Bil je premožen kmet, ko je k njemu prišel prerok Elija in ga po Božjem naročilu izbral za učenca in naslednika. Ob svojem vnebovzetju z ognjenim vozom je Elija na Elizeja spustil svoj plašč in tako je ta prejel moč Elijevega duha.

   Elizej je eden izmed najmogočnejših starozaveznih prerokov in zato eden najbolj priljubljenih v judovstvu. Omenjena je vrsta čudežev, ki jih je naredil z Božjo pomočjo. Med umetniki so najbolj priljubljeni trije: Elizej je ozdravil sirskega vojskovodja Naamana od gobavosti, na katerega se sklicuje sam Jezus v Lukovem evangeliju (Lk 4,27), čudežno je napolnil vdovine posode z oljem in Šunemki obudil mrtvega sina.

   Umetniki ga upodabljajo kot plešastega preroka z medvedom (otroci so zbadali Elizeja zaradi plešavosti, zato sta iz gozda prišli medvedki in jih raztrgali) ali s plavajočo sekiro.

   Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-elizej-imate-tezave-z-denarjem-priporocite-se-mu/2023-06-14/

   Odgovori
6. Miro says:

   13. junija, 2023 at 9:42

   VI STE SOL, VI STE LUČ

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,13-16)

   Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za nič drugega več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Ne more se skriti mesto, ki stoji na gori. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, marveč na svetilnik in sveti vsem, ki so v hiši. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Beseda govori o zvestobi.

   Sol ne sme postati neslana. Ohranjati mora svojo slanost. Ostajati mora zvesta sama sebi. Povabljeni smo ostajati zvesti temu kar smo: sinovi in hčere Boga. S tem preprečujemo propad sveta, ki je poln pokvarjenosti in ga nenehno vleče vanjo.

   Luč se prižge in ne sme več ugasniti, drugače ne sveti vsem, ki so v hiši. Sv. Pavel vedno brani svojo zvestobo Bogu. Božja zvestoba je večna. Vse kar Bog dela je trdno in nenehno. Ne odpove se nobenemu svojih načrtov. Ne izgubi poguma, ne glede na število ovir pri svojem delovanju. Vedno išče dobro, ki ga je podaril in ljubi z absolutno zvestobo. Bog je zvest, On ni »da« in »ne«. V Jezusu je bil samo »da«.

   Jezus nas prosi, naj naša luč sveti pred ljudmi, da bodo slavili našega Očeta, ki je v nebesih. To je sam že uresničil. Uresničil pa je tako, da je bil Očetov »da«.

   Jezus je dodal »da« vsem Božjim obljubam vseh časov. V njem so se vse te obljube uresničile. Jezus je Božji »da«, ker je vedno uresničeval Očetovo voljo. Nanj se lahko z gotovostjo opremo, še več, moramo se opreti nanj. Mi smo nestalni in najdemo tisoč razlogov, da opravičimo svojo nezvestobo. Božji »da« v Jezusu pa je za vedno. Za vedno nas Bog ljubi, za vedno je usmiljen z nami, vedno nas sredi preizkušenj drži v svoji roki.

   Sprejmimo Božjo Očetovsko zvestobo, ki nam daje veselje. Naj nas Gospod utrdi v njegovi zvestobi, da bi ga drugi prepoznavali v naših delih.

   Papež Frančišek je, ko je pridigal o tem odlomku, je poudaril učinkovitost Jezusovega jezika. V njem, je dejal, najdemo »definicijo kristjana: kristjan mora biti sol in luč. Sol daje okus, ohranja in luč sije. Je zgled, ki nas kliče k dejanju, saj luč ni namenjena skrivanju, saj se, ko je skrita, niti ne ohrani: ugasne se« in »sol ni predmet v muzejski razstavi ali kuhinjski omari, ker jo na koncu uniči vlaga in izgubi svojo moč, svoj okus.« Tako luč kot sol sta za druge, ne zase. Luč ne more osvetliti sama sebe in sol sebi ne more dati okusa.

   Kako sem lahko za druge sol in luč?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     13. junija, 2023 at 9:43

     https://portal.pridi.com/2023/06/12/13-junij-vi-ste-sol-vi-ste-luc/

     Odgovori
7. Miro says:

   13. junija, 2023 at 9:41

   SVETI ANTON PADOVANSKI: EDEN NAJLJUBŠIH SVETNIKOV

   SV. ANTON PADOVANSKI JE ZARADI SVOJEGA VELIKEGA DELA (ŠTEVILNIH KNJIG) IN OSEBNIH VREDNOT DOBIL NAZIV »CERKVENI UČITELJ«. ZATO BI PRIČAKOVALI, DA JE POSTAL SVETNIK UČENIH. A NE, POSTAL JE SVETNIK PREPROSTEGA LJUDSTVA.

   Pojdite v Padovo in poglejte množice, ki se zbirajo v njegovi baziliki. Skoraj ni cerkve, kjer ne bi bilo njegovega kipa z detetom Jezusom v naročju, ki upira nogo na odprto knjigo. Stalno gorijo sveče pred kipom sv. Antona. Tako je učeni Anton postal svetnik preprostega ljudstva.

   IZ ŽIVLJENJA …

   Rodil se je okoli leta 1195 v Lizboni v ugledni družini, a ne kot Anton, ampak kot Fernando. Ime Anton je dobil šele, ko je vstopil v frančiškanski red.

   A še prej je pri petnajstih letih vstopil v red sv. Avguština. Tu so ga med preučevanjem Svetega pisma, še zlasti pa Avguštinovih spisov, kmalu očarale ideje sodobnika sv. Frančiška Asiškega. Tako je že leta 1220, to je le leto dni po duhovniškem posvečenju vstopil v frančiškanski red z redovnim imenom Anton, v čigar redovni obleki je postal eden največjih in najljubših svetnikov v zgodovini.

   Ko se je leta 1221 v Assisiju srečal s sv. Frančiškom, je ta v njem prepoznal izjemno teološko izobrazbo in talent za govorništvo, zaradi česar mu je zaupal službo pridiganja. Kot spokorni pridigar je bil poslan v južno Francijo in gornjo Italijo, saj je dobro govoril italijansko in francosko.

   Bil je pridigar ponižnosti, potrpežljivosti, ljubezni in sočutja do ubogih.

   Imel je neizbrisen pridigarski uspeh, saj so ga spremljala tudi številna ozdravljenja in čudeži. V tem času je nastala tudi zgodba, kako je namesto trdovratnim ljudem pridigal ribam v morju, ki so ga pozorno poslušale.

   Zadnja štiri leta svojega življenja je živel v Padovi, kjer so njegove dnevne pridige privabile tudi do 30.000 ljudi in kjer je prihajalo do velikih spreobrnjenj.

   Junija 1231 se je izmučen umaknil na prijateljevo posestvu blizu Padove; tam je njegov gostitelj skrivaj opazoval, kako je Anton ponoči držal deteta Jezusa v naročju.

   Anton je umrl 13. junija 1231, star 36 let, v samostanu klaris v Arcelli pri Padovi. Papež Gregor IX. ga je razglasil za svetnika le leto dni po njegovi smrti.

   Umetniki ga upodabljajo kot mladega frančiškana z detetom Jezusom v naročju, z lilijo, oslom in ribami, s skrinjo z zakladom ali s križem. Sv. Anton Padovanski je zavetnik frančiškanov, zaročenih in poročenih, žena, otrok, ubogih in ponižanih, pekov …; je priprošnjik pri iskanju izgubljenih reči.

   Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-anton-padovanski-eden-najljubsih-svetnikov/2023-06-13/

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Sv. Anton Padovanski, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   12. junija, 2023 at 19:53

   SVETI OČE: BRATSTVO POTREBUJE KONKRETNA DEJANJA IN SKUPNE ODLOČITVE

   Svetovno srečanje o človeškem bratstvu se je sklenilo s papeževimi besedami bližine in spodbude, čeprav
   osebno ni mogel biti navzoč. Njegov govor, pripravljen za to priložnost, je bral kardinal Gambetti. Sveti oče
   v njem izpostavlja, da bratstvo ne potrebuje teorij, ampak konkretna dejanja in skupne odločitve, ki gradijo
   kulturo miru.

   Več o sporočilu papeža Frančiška o človeškem bratstvu na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-06/sveti-oce-bratstvo-potrebuje-konkretna-dejanja-in-skupne-odloci.html

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
9. Miro says:

   12. junija, 2023 at 18:57

   “BILA SEM JEZNA NA BOGA, TODA V MEDŽUGORJU SEM PREJELA MILOST ODPUŠČANJA” (Aleteia)

   ZARADI VSEH DOGODKOV JE BILO NJENO SRCE POLNO JEZE

   Ko je bila še otrok, je izgubila mamo, pri 19 letih ji je umrl še oče. Ornellino srce je bilo zaradi vseh dogodkov polno jeze. A na festivalu mladih v Medžugorju se je v njej začelo nekaj spreminjati: “Mati Elvira je dejala, da moramo odpustiti družini in se pomiriti s preteklostjo.”

   To je zgodba o Ornelli in o tem, kako se ji je življenje spremenilo, ko je v Medžugorju prosila Marijo, da ji odpre pot do sreče ter ji pokaže Božjo voljo.

   JEZNA ZARADI SMRTI STARŠEV

   Ornella je bila zaradi svoje življenjske zgodbe pogosto žalostna in jezna, težko je razumela, da ima Bog tudi zanjo pripravljeno pot. Pri devetih letih ji je umrla mama, deset let pozneje pa je izgubila še očeta: “V teh letih sem trpela za depresijo, bulimijo, anoreksijo.” Pri 22 letih je odšla v Medžugorje na festival mladih, kjer je ponovno našla smisel.

   O tej življenjski zgodbi več na: https://si.aleteia.org/2022/07/15/bila-sem-jezna-na-boga-toda-v-medzugorju-sem-prejela-milost-odpuscanja/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    12. junija, 2023 at 14:20

    BLAGOR UBOGIM V DUHU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 5,1-12)

    Ko je Jezus videl množice, je šel na goro in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli, Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili: veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Tako so namreč preganjali preroke, ki so bili pred vami.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    Revščino je, na žalost, razmeroma lahko definirati. O njej lahko govorimo, ko gre za pomanjkanje denarja ali imetja, izrazito stisko, ali pa ko so dohodki pod z zakonom določenim dohodkovnim pragom. To je zagotovo kršenje človeškega dostojanstva, saj pomeni nezmožnost odločanja in izbiranja; nezmožnost, da bi si zagotovili osnovne dobrine in podporo, ki so potrebne za dostojanstveno preživetje. To pa vodi v nemoč in izključevanje.

    Zakaj bi torej revščina oz. uboštvo bilo eno izmed treh evangeljskih svetov (čistost, uboštvo in pokorščina, ki so znani tudi kot sveti popolnosti). In zakaj bi Jezus hvalil uboštvo v duhu? Ali uboštvo v duhu pomeni pomanjkanje duhovnega dostojanstva ali morda pomanjkanje določenega duhovnega bogastva, nezmožnost, da bi duhovno napredovali?

    Katekizem Katoliške cerkve je jasen, da “spoštovanje človeškega dostojanstva zahteva, da v gospodarskih stvareh izvršujemo naslednje kreposti: krepost zmernosti, da bi brzdali navezanost na dobrine tega sveta; krepost pravičnosti, da bi varovali pravice bližnjega in mu dali, kar mu gre, in krepost solidarnosti v skladu z zlatim pravilom in z darežljivostjo Gospoda, ki je bil ‘bogat, a je zaradi nas postal ubog, da bi mi obogateli po njegovem uboštvu’ (prim. 2 Kor 8,9).” (KKC 2407)

    Zmernost v kopičenju dobrin je povezana z evangeljskim uboštvom. Še več, Kristusov učenec se ne bi smel bati uboštva: “Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!” (Mt 19,21)

    Toda ena stvar je jasna: ko v govoru na gori Jezus govori o blagrih, nima v mislih materialnega uboštva. Lačnih in žejnih ne blagruje zaradi njihovega trpljenja. Blagri nedvomno niso hvalnica bedi, lakoti ali stiski. Zelo jasno je, da Jezus govori o uboštvu v duhu ter žeji in lakoti po pravičnosti. Kaj torej to uboštvo v duhu zares pomeni?

    Če smo ubogi, pomeni, da smo odvisni. Očitno je, da je reven človek odvisen od sreče ali darežljivosti nekoga drugega in podobno. Očitno pa je tudi, da smo vsi odvisna bitja in v tem smislu ubogi: nismo nastali sami – življenje so nam posredovali naši starši. Že od samega začetka nas spremlja množina – celo s strogo materialističnega stališča je očitno, da smo na svetu z drugimi in zaradi drugih.

    Če gledamo z očmi vere, pa je Drugi, ki nas je obudil v bivanje, seveda Bog. Uboštvo v duhu je torej priznavanje človekove skrajne odvisnosti od Boga. Naše bivanje je odvisno od ustvarjalnega delovanja Boga, prav tako tudi naša sreča in izpolnjenost.

    Duhovno uboštvo je priznanje, da potrebujemo Boga in smo od njega odvisni, zaradi česar se v nas naseli nekakšna temeljna odprtost.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/06/11/12-junij-blagor-ubogim-v-duhu/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori