Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   7. avgusta, 2023 at 19:57

   SVETI OČE MED LETOM IZ LIZBONE V RIM: V FATIMI SEM MOLIL ZA MIR IN NISEM DELAL REKLAME

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE MED POVRATNIM LETOM IZ LIZBONE V RIM POJASNIL, ZAKAJ SE JE V FATIMI ODLOČIL ZA MOLITEV V TIŠINI IN ZAKAJ JE OB SREČANJU Z MLADIMI OPUSTIL PRIPRAVLJENE GOVORE TER SE Z NJIMI RAJE POGOVARJAL.

   Ponovno je poudaril »ničelno toleranco« do zlorab mladoletnikov. Dotaknil se je tudi potovanja v Marseille. Ponovno je izpostavil, da je Cerkev odprta za vse, tudi za tiste, ki ne morejo prejeti nekaterih zakramentov.

   Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-08/sveti-oce-med-letom-iz-lizbone-v-rim-v-fatimi-sem-molil-za-mir.html

   Odgovori
2. Miro says:

   7. avgusta, 2023 at 14:32

   DAJTE JIM VI JESTI

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 14,13-21)

   Ko je Jezus slišal za smrt Janeza Krstnika, se je umaknil v čolnu na samoten kraj sam zase. Toda množice, ki so to zvedele, so šle iz mest peš za njim. Ko je izstopil, je zagledal mnogo ljudstva; zasmilili so se mu in je ozdravil bolehne izmed njih.

   Ko se je pa zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je kraj in dan se je že nagnil; odpústi množice, naj gredo v vasí in si kupijo živeža.« Toda Jezus jim je rekel: »Ni jim treba odhajati, dajte jim vi jesti.« Rekli so mu: »Nimamo tukaj več ko pet hlebov in dve ribi.« Rekel je: »Prinesite mi jih semkaj.«

   In velel je ljudem sesti po travi; in vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo in jih blagoslovil; nato je hlebe razlomil in dal učencem, učenci pa množicam. In vsi so jedli in se nasitili; nato so pobrali ostanke koscev, dvanajst polnih košev. Teh, ki so jedli, pa je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Nemudoma v živo vstopimo v današnje sporočilo. Gre za dogodek pomnožitve kruha in rib.

   Jezus je razumel, da je najprej treba dati ljudem jesti, šele nato pa poskrbeti za duha. To je povedal svojim apostolom, ki so se prestrašili. Navsezadnje pa so potem odkrili, da je med njimi deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi (verjetno je to zasluga skrbne mame); Jezus je vzel hlebe, jih blagoslovil, velel ljudi posesti, da bi se tako malce odpočili in se vsi skupaj poveselili; potem je naročil, naj razdelijo kruh in ribe, in vsi so jedli, kolikor so hoteli. Za mnoge je bilo prvič v življenju, da so lahko jedli po mili volji.

   Jezus nam je s tem dogodkom povedal, da pri človeku ne moremo ločevati njegove duhovne razsežnosti od telesne; za njegove duhovne in večne potrebe ne moremo poskrbeti, ne da bi se hkrati zavzeli tudi za njegove zemeljske in gmotne potrebe.

   Poudarjeno pa je tudi Jezusovo sočutje. Zato je morda danes na mestu, da razmislimo o sočutju. Mi današnji dogodek iz evangelija res govori, da JE Bog sočuten in da je potrebno, da mi ljudje postanemo kot on? Nebeško kraljestvo se zdi, da pripada sočutnim. Jezus ima sočutje z menoj, on JE sočutje zame. Prosimo ga, da bi bil bolj sočutni s seboj kot tudi z drugimi. A ne bi bilo lepo, da bi nekoč na mojem nagrobniku pisalo: ’Izžareval/a je sočutje’.

   Sodobnemu človeku, pa manjka sočutja. Vse hoče obdržati zase. Kar imam hočem skriti pred drugimi in obdržati zase, samo zase. Svoj del življenja, svojo dediščino darov in talentov, svoj kos kruha, svoje veselje nad uspehom – vse hočem obdržati zase. Kot bi bila v kopičenju in ohranjanju stvari zgolj zase skrita čudežna formula brezskrbnosti in varne prihodnosti. Pet hlebov in dve ribi bi nasitili morda enega človeka dvakrat, dva človeka enkrat. Ko pa so teh pet hlebov izročili Jezusu in jih je on blagoslovil, je bilo kruha dovolj za vse in še ostalo je.

   Današnji evangelij torej lahko strnem v spodbudo: imeti srce za bližnjega, ki ni abstrakten pojem, ampak konkretna oseba, ob kateri take spodbude lahko postanejo zelo zahtevne in težke. Pomislimo npr.: siten sodelavec, neuvideven sosed, tašča, ki se v vse vtika, zadirčen zet. Kolikokrat pravimo: s tem nočem nič imeti.

   Naša odgovornost, ko se udeležujemo evharistije, ki je zakramentalna pomnožitev kruha je velika. Jezus v evharistiji nas naredi za pričevalce Božjega sočutja do vsakega, prav tako kot je to storil z besedami apostolom: Dajte jim vi jesti. Ko torej obhajamo evharistijo, se moramo vedno bolj zavedati, da je Kristusova daritev namenjena vsem, zato evharistija v Kristusu spodbuja vsakega vernika, da tudi sam postane ‘razlomljen kruh’ za druge in si prizadeva za bratski in pravičnejši svet. Ko se spominjamo čudežne pomnožitve hlebov in rib, moramo prepoznavati, da Kristus tudi danes še vedno spodbuja svoje učence, naj si tudi osebno prizadevajo za uresničitev besed: ‘Dajte jim vi jesti!’. Resnično je poklicanost vsakega izmed nas v tem, da smo skupaj z Jezusom razlomljen kruh za življenje sveta. Če Jezusu damo vse, kar imamo, in če si upamo biti njegovi glasniki z zaupanjem, tudi če sami vsega ne razumemo, Bog lahko naredi čudež tudi danes in to po nas.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   https://portal.pridi.com/2023/08/06/7-avgust-dajte-jim-vi-jesti/

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   7. avgusta, 2023 at 14:31

   PAPEŽ MED SVETO MAŠO NA SVETOVNEM DNEVU MLADIH: “NE MOREMO BITI ŽAREČI, ČE SE POSTAVLJAMO V SREDIŠČE”

   “NE BOJTE SE, BODITE DOBRE VOLJE,” JE POZVAL PAPEŽ FRANČIŠEK

   S sveto mašo, ki jo je pred ogromno množico mladih (naj bi jih bilo več kot milijon in pol) daroval papež Frančišek, se je začel zadnji dan letošnjega Svetovnega dneva mladih v Lizboni.

   Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/08/06/papez-med-sveto-maso-na-svetovnem-dnevu-mladih-ne-moremo-biti-zareci-ce-se-postavljamo-v-sredisce/

   Odgovori
4. Miro says:

   6. avgusta, 2023 at 17:39

   PRAZNIK JEZUSOVE SPREMENITVE NA GORI

   V KATOLIŠKI CERKVI 6. AVGUSTA OBHAJAMO PRAZNIK JEZUSOVE SPREMENITVE NA GORI TABOR.

   Dogodek Jezusove spremenitve na gori vsebujejo evangeliji po Mateju (Mt 17,1–13), Marku (Mr 9,2–13) in Luku (Lk 9,28–36) ter poročajo o tem, da se je Kristus v svojem veličastvu prikazal apostolom Petru, Jakobu in Janezu. Cerkveni očetje razlagajo, da je to Kristus storil zato, da bi učence pripravil na svoje trpljenje, smrt in vstajenje. V spremenjenju se je Jezus razodel kot pravi mesija. Najprej o njem poročata Mojzes in Elija (postava in preroki), potem pa še Bog Oče sam.

   Papež sv. Leon Veliki (390–461 po Kr.) je v svojem delu Slava v spremenjenju o
   Jezusovi spremenitvi na gori zapisal: »Gospod pred izbranimi pričami razodene svojo slavo in s tako velikim sijajem razsvetli svoje telo, ki ga ima kakor drugi, da je njegov obraz podoben sončnemu siju in obleka enaka snežni belini. Glavni namen te spremenitve je bil, da bi apostoli prenesli pohujšanje križa, in da ne bi njihove vere zmotilo ponižanje njegovega prostovoljnega trpljenja, potem ko se jim je razodela vzvišenost njegovega skritega dostojanstva. Gospod pa je z enako previdnostjo utrdil tudi upanje svete Cerkve, da bi celotno Kristusovo telo spoznalo, s kakšno spremenitvijo je bilo obdarovano, in bi si udje v skupnosti obetali tisto slavo, ki je žarela na Glavi. Gospod je rekel isto o tej slavi, ko je govoril o veličastju svojega prihoda: ‘Tedaj bodo pravični sijali kakor sonce v kraljestvu njihovega Očeta’«.

   Simbolika gore v Svetem pismu predstavlja povezavo nebes, zemlje in podzemlja. Tako so gore postale bivališča bogov in na njih so gradili svetišča. Stara zaveza navaja, da so Izraelci na gorah častili Jahveja, saj naj bi jih on oblikoval. Na Horebu je Bog poklical Mojzesa za voditelja Izraelcev in razodel Božje ime, na Sinaju pa je sklenil zavezo z Izraelom in dal deset zapovedi. V Novi zavezi na gori Jezus izbere apostole in jih pošlje v svet, na gori se spremeni in razodene trem apostolom kot Božji Sin, na Oljski gori ima govor o ponovnem prihodu, prav tako na gori razglasi novo postavo in blagre. Gora pomeni območje prihodnjega Božjega kraljestva in Jezus vodi ljudi na goro k Bogu. Kdor ga posluša in je pripravljen hoditi za njim, je luč za druge in sveti kot »mesto, ki stoji na gori« (prim. Mt 5,14).

   Vzhodna Cerkev praznik obhaja že iz prvih časov, na Zahodu pa od 11. stoletja dalje. Za Katoliško Cerkev je praznik uvedel papež Kalist III. leta 1457 v hvaležen spomin na zmago krščanske vojske nad Turki pri Beogradu leta 1456.

   Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/praznik-jezusove-spremenitve-na-gori

   Odgovori
5. Miro says:

   6. avgusta, 2023 at 13:08

   NJEGOV OBRAZ SE JE ZASVETIL KOT SONCE

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 17,1-9)

   Tisti čas je vzel Jezus s seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal posebej na visoko goro. Pred njimi se je spremenil: obraz se mu je zasvetil kot sonce in njegova oblačila so postala bela kot luč. In glej, prikazala sta se jim Mojzes in Elija in sta govorila z njim. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Gospod, dobro je, da smo tukaj; če hočeš, naredim tukaj tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.«

   Ko je še govoril, glej, jih je obsenčil svetal oblak in glej, glas iz oblaka je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!« Ko so učenci to slišali, so padli na obraz in se silno bali. Jezus pa je pristopil, se jih dotaknil in rekel: »Vstanite in ne bojte se!« Ko so pa oči povzdignili, niso videli nikogar razen Jezusa samega. Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal: »Nikomur ne pripovedujte o tem, kar ste videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.«

   MISLI BENEDIKTA XVI.

   Cerkev 6. avgusta obhaja praznik Gospodovega spremenjenja. Ta praznik nas vabi, kakor v svojih katehezah pravi papež Benedikt XVI., da gledamo na zemeljske stvari z Božjim pogledom.

   Gledati temo z očmi luči; potrebno se je povzpeti v višave, da bi lahko gledali na dogajanje v svetu z Božjim pogledom. Jezus se je povzpel na goro, da bi molil., pripoveduje današnji evangelij. Gora je kraj bližine z Bogom. Gora je kraj na katerega se povzpnemo iz kraja, kjer vsak dan prebivamo, da bi zadihali čisti zrak stvarstva. Je kraj molitve. Spremenjenje je dogodek molitve: Jezus se v molitvi potopi v Boga in luč ga obsije, toda ne izstopi iz zgodovine, ne pobegne poslanstvu zaradi katerega je prišel na svet. Za kristjana moliti ne pomeni uiti iz resničnosti, uiti odgovornosti, temveč pomeni sprejeti jo v vsej resničnosti in jo zaupati zvesti in neizčrpni Gospodovi ljubezni.

   Na gori Tabor so imeli Peter, Jakob in Janez izjemno doživetje: zrli so slavo Božjega Sina in predokušali delček Raja, kjer je pšenica že ločena od ljuljke. Običajno gre za kratka doživetja, ki jih včasih Bog dodeli, še posebej pred težkimi preizkušnjami. Nikomur pa še ni bilo dano, da bi živel na gori Tabor, medtem ko smo še tu na zemlji. Človeško bivanje je pravzaprav pot vere, ki poteka bolj v poltemi kot v polni svetlobi, včasih tudi v temi ali celo v popolni temi. Dokler smo tukaj, je naš odnos z Bogom bolj v poslušanju kot v gledanju. Ta kontemplacija, to zrenje, pa se lahko udejanji z zaprtimi očmi, če tako rečemo, zaradi notranje luči, ki jo je v nas prižgala Božja Beseda.

   Lepo bi bilo ostati na Taboru. Toda z Jezusom smo se povzpeli na goro, da bi z očmi dobrega gledali na zlo.

   Spremenjenje je predokus vstajenja, to pa predpostavlja smrt. Jezus je razodel apostolom svojo slavo, da bi imeli moč, ko se bodo soočili s pohujšanjem križa in bodo razumeli, da je potrebno iti skozi številne preizkušnje, da bi prišli v Božje kraljestvo.

   Spremenjenje je močno povabilo k molitvi: samo resničen odnos z Jezusom nam pokaže, da je resnična lepota Božja ljubezen, ki zmore spremeniti temačno skrivnost smrti v žarečo svetlobo vstajenja.

   Molitev ni neki dodatek, nekaj kar ni pomembno, ampak gre za vprašanje življenja ali smrti. Samo tisti, ki moli, ki se zaupa Bogu z sinovsko ljubeznijo, lahko vstopi v večno življenje, ki je Bog sam.

   (misli Benedikta XVI. povzete po: hozana.si)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   6. avgusta, 2023 at 13:07

   PAPEŽ FRANČIŠEK V FATIMI Z 200.000 VERNIKI MOLIL VESELI DEL ROŽNEGA VENCA

   PAPEŽ FRANČIŠEK JE DOPOLDNE 4. DNE APOSTOLSKEGA POTOVANJA NA PORTUGALSKEM POROMAL IZ LIZBONE V FATIMO, KJER JE SKUPAJ Z OKOLI 200.000 VERNIKI ZLASTI BOLNIMI MLADIMI ZMOLIL ROŽNI VENEC. OB SKLEPU JE SVETI OČE ZBRANE NAGOVORIL IN JIH BLAGOSLOVIL.

   Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-08/papez-francisek-v-fatimi-z-200-000-verniki-molil-veseli-del.html

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   5. avgusta, 2023 at 11:38

   MARIJA SNEŽNA – 5. AVGUST

   Kapela na Kredarici, najvišje svetišče na tleh države Slovenije, – 2.515 metrov nad morjem in 348 metrov pod vrhom Triglava – je posvečena Mariji Snežni. Prvo kapelico je dal tam gori postaviti ‘triglavski’ župnik Jakob Aljaž leta 1896, da bi verni planinci mogli biti ob nedeljah pri maši. Svojemu namenu je služila do jeseni leta 1952, spomladi leta 1953 so jo našli porušeno … 19. avgusta 1992 je bila blagoslovljena nova kapela. Razen te kapele na Kredarici so v našem gorskem svetu Mariji Snežni posvečene še kapele na Veliki planini, na Krvavcu in v Martuljku. Marija Snežna ima pri nas tri župnijske cerkve: Marija Snežna v Slovenskih goricah, Solčava ter Trnovo nad Gorico pa še nekaj podružnih cerkva.

   Največja cerkev Marije Snežne, ki je tudi največja Marijina cerkev na svetu, je bazilika Marije Velike v Rimu. Njeno ime Marija Snežna ali latinsko Sancta Maria ad Nives je nastalo na podlagi legende. Pod papežem Liberijem, ki je Cerkev vodil od leta 352 do leta 366, je rimski patricij Janez s privoljenjem svoje žene sklenil, da Gospodovo mater Marijo napravi za dedinjo svojega velikega premoženja, ker sama nista imela otrok. Molila sta, kako naj bi ta sklep uresničila. V noči med 4. in 5. avgustom, ko je v Rimu navadno največja vročina, se je zakoncema v sanjah prikazala Marija in velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg. Enake sanje je imel tudi papež Liberij, ki je zgodaj zjutraj šel v spremstvu duhovščine in ljudstva na grič Eskvilin, pokrit s snegom, in tam označil prostor za zidanje Marijine cerkve. Bleščeče beli sneg sredi poletja je v legendi simbol Marijine brezmadežne čistosti. Pri cerkvi, ki jo je papež Liberij dal pozidati, je bila tudi votlina Kristusovega rojstva, posneta po pravi betlehemski votlini, zato so to cerkev imenovali tudi ‘blažena Devica Marija pri jaslicah’.

   Slovenci in Slovani sploh bi Marijo Snežno morali hvaležno častiti že zaradi tega, ker je prav na oltar te bazilike v Rimu papež Hadrijan II. položil slovanske bogoslužne knjige, potem ko je odobril njihovo rabo, in skoraj gotovo je v jeziku naših pradedov v tej cerkvi pel novo mašo slovanski apostol sveti Metod.

   Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1032-marija-snezna

   Marija Snežna, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. avgusta, 2023 at 11:42

     MARIJA SNEŽNA – POSVETITEV CERKVE MARIJE VELIKE

     https://svetniki.org/marija-snezna-posvetitev-cerkve-marije-velike/

     Marija Snežna, prosi za nas!

     Odgovori
8. Miro says:

   5. avgusta, 2023 at 11:32

   SALOMA ZAHTEVA GLAVO JANEZA KRSTNIKA

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 14,1-12)

   V tem času je četrtni oblastnik Herod slišal o Jezusu in je rekel svojim služabnikom: »To je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.« Herod je bil namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa. Kajti Janez mu je govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.« Hotel ga je usmrtiti, pa se je zbal ljudstva, ker so ga imeli za preroka.

   Na Herodov rojstni dan pa je Herodiadina hči plesala pred gosti in se Herodu prikupila. Zato ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi ga prosila. Ona pa je po materinem navodilu rekla: »Daj mi tukaj na krožniku glavo Janeza Krstnika!« Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati. Dal je torej Janeza v ječi obglaviti in prinesli so njegovo glavo na krožniku, jo dali deklici in ta jo je nesla materi. In prišli so njegovi učenci, vzeli truplo ter ga pokopali; potem so šli in to sporočili Jezusu.

   RAZLAGA BOŽJE BESEDE

   Zgodba o Krstnikovi smrti me vedno znova pretrese. Ne le to, da umre; bolj to, da umre po čisti neumnosti in objestnosti in pa kako pošastno vlogo odigra deklica Saloma.

   Verjetno sem pod vplivom branja Wildove literarizacije in morda je bilo v resnici precej drugače, ampak prav dobim pred oči gručo spolno zagrenjenih in opitih možakarjev, ki se slinijo nad ravno prebujenim telescem, ki še samo ne ve dobro, kaj vzbuja in kaj sporoča. In ko zasluti svojo moč, ko vidi, kako so (domnevno) zreli možakarji pred njo na kolenih, se te moči opije in postane pošastna, demonska, krvoločna.

   Koliko podobnih, morda ne smrtonosnih, a enako bolečih zgodb deklet in žensk lahko srečamo. In kakšne rane puščajo za seboj (najprej zanje)! Kako ženske njihova privlačnost zvabi, da postanejo “predmeti na razprodaji”. Potrošniški artikli.

   Pa sploh ne gre le za ta problem in za ta scenarij, tudi drugje na novo odkrita moč in obvladanje lahko zapelje, da postanemo pošasti. Ali pa denar. Saj tudi Adam in Eva v raju nista vedela za dramatične posledice svojega na videz nedolžnega dejanja – bilo je točno isto: pijanost nad močjo, ki je bila na videz na razpolago, ju je odtrgala od ljubezni od Boga. Ker nista verjela, da že imata vse, sta si hotela utrgati vsaj nekaj.

   A to ne pomeni, da je vse izgubljeno. V tem je ključni obrat, ki ga obljubi že prva Mojzesova Knjiga svetega pisma in ki ga uresniči Jezus na križu. Je pot naprej, opran si v Jezusovi krvi, kljub svojemu grehu si še vedno v ljubečem božjem objemu. Odpuščeno ti je.

   Pa še nekaj nam govori smrt Janeza Krstnika. Janez Krstnik je moral za svoje pogumno dejanje prepovedi poroke med krvnimi sorodniki plačati z odsekano glavo. Tudi mnogi ostali mučenci so velikokrat pričali za moralno dobro in so bili potem, ker so nasprotovali oblastnikom, ubiti.

   Tudi danes se marsikdaj srečamo s primeri, ko vemo, da drugi ne delajo prav, pa si ne upamo ničesar reči. Ali si ne bi vzeli za zgled Janeza Krstnika, ki si upa povedati resnico? Dostikrat nam je molčanje lažja rešitev, kajne?

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. avgusta, 2023 at 11:33

     https://portal.pridi.com/2023/08/04/5-avgust-saloma-zahteva-glavo-janeza-krstnika/

     Odgovori
9. Miro says:

   4. avgusta, 2023 at 16:20

   IZJAVA SLOVENSKIH ŠKOFOV OB NEURJIH, KI PUSTOŠIJO PO SLOVENIJI

   LETOŠNJA POLETNA NEURJA NAŠI DRŽAVI IN LJUDEM NE PRIZANAŠAJO. VSA SLOVENIJA DOŽIVLJA STISKO OB POPLAVLJENIH POLJIH, UNIČENEM PRIDELKU, NARAŠČAJOČIH HUDOURNIKIH, ŠE BOLJ PA OB STRAHU VSEH TISTIH, KI SO SE V UJMI IN POVODNJI ZNAŠLI SAMI IN BREZ POMOČI, TER VSEH, KI SO TREPETALI IN ŠE TREPETAJO ZA ŽIVLJENJE NAJBLIŽJIH TER ZA LASTNO PREŽIVETJE. KLIC PO MOLITVI IN UTEHI ODMEVA NA DRUŽBENIH OMREŽJIH, V TELEFONSKIH KLICIH, OSEBNIH POGOVORIH IN RAZNIH DRUGIH STIKIH.

   Ob tem Cerkev trpi s trpečimi, joka s tistimi, ki jokajo (prim. Rm 12,15), in razmišlja, kako pomagati. Slovenski škofje izražamo bližino prizadetim in skupaj z duhovniki in vso Cerkvijo obljubljamo molitev in materialno podporo.

   Povabljeni smo, da stopimo skupaj, se povežemo v solidarnosti, se konkretno zavzamemo za vse ranljive ter za vse, ki so v strahu zaradi fizičnih nevarnosti; predvsem pa spet obudimo vero in zaupanje v Božjo bližino in pomoč. Zavedamo se, da krščanstvo prinaša najmočnejši in edinstven razlog za sprejem in prenašanje trpljenja; vemo, da svoje trpljenje lahko darujemo in pridružujemo Kristusovemu trpljenju; sedanja preizkušnja pa je za nas klic, da se res bolj povežemo s Kristusom in brati. Vsi katoličani smo povabljeni, da okrepimo svojo vero in solidarnost z bližnjim v stiski.

   Posebej spodbujamo duhovnike, naj v svojih skupnostih obudijo pobožnosti, ki pred Boga dvigajo naše prošnje za milost odvrnitve hude ure. V teh dneh pri sveti daritvi porabljajmo obrazec »za odvrnitev neurja« (Rimski misal, str. 814), v ta namen molimo litanije ter v prihodnje obnovimo pobožnost prošnjih dni.

   Vse, ki jih letošnje ujme niso prizadele, oziroma lahko kakorkoli pomagajo, spodbujamo k solidarnosti preko Slovenske karitas, ki že zbira sredstva za pomoč najbolj ogroženim; z darom in delom pomagajmo v lokalnem okolju.

   Slovenski škofje se ob tem zahvaljujemo vsem, ki nam že kažete, kako je prav pomagati najbolj ranljivim: gasilcem, civilni zaščiti, karitativnim delavcem in vsem, ki se v teh dneh žrtvujete za druge. Božji blagoslov in priprošnja Marije Pomagaj naj bo nad vsemi!

   https://katoliska-cerkev.si/izjava-slovenskih-skofov-ob-neurjih-ki-pustosijo-po-sloveniji

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Marija Pomagaj, prosi za nas!
   Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. avgusta, 2023 at 7:17

     POMOČ KARITAS PRIZADETIM OB NEURJIH IN POPLAVAH

     PROSTOVOLJCI IN SODELAVCI KARITAS SO DO SEDAJ ŽE PREJELI VEČ KOT 175 PROŠENJ GOSPODINJSTEV ZA POMOČ PRI OBNOVI DOMOV, OBJEKTOV, KI SO BILI PRIZADETI V NEDAVNIH NEURJIH. SLOVENSKA KARITAS ZBIRA PRISPEVKE ZA POMOČ PRIZADETIM V POPLAVAH.

     Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/pomoc-karitas-prizadetim-ob-neurjih-in-poplavah2023slovenija

     Odgovori
10. Miro says:

    4. avgusta, 2023 at 12:21

    PAPEŽ NA SPREJEMNI SLOVESNOSTI: NAJ BODO TI DNEVI DONEČI ODMEVI KLICA BOŽJE LJUBEZNI

    V ČETRTEK, 3. AVGUSTA 2023, ZVEČER, JE V PARKU EDVARDA VII. V LIZBONI POTEKALA SPREJEMNA SLOVESNOST SDM. OB GLASBI IN PETJU SO SKOZI PARK, KI SO GA KRASILE ZASTAVE DRŽAV UDELEŽENCEV PRINESLI NA ODER KRIŽ SDM IN IKONO MATERE BOŽJE.

    Sledilo je bogoslužje slovesnega sprejema z branjem evangelija, nagovorom svetega očeta, predstavitvijo in priprošnjo zavetnikom SDM, molitvijo Očenaša in blagoslovom vseh navzočih in SDM v Lizboni.

    Nagovor svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-08/papez-na-sprejemni-slovesnosti-naj-bodo-ti-dnevi-doneci-odmevi.html

    Odgovori