Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.995 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    24. septembra, 2023 at 8:31

    NEBEŠKO KRALJESTVO JE PODOBNO HIŠNEMU GOSPODARJU, KI JE ŠEL ZGODAJ ZJUTRAJ NAJET DELAVCE ZA SVOJ VINOGRAD … – TO PRILIKO JEZUS PRIPOVEDUJE, DA BI Z NJO SPOROČIL DVA VIDIKA BOŽJEGA KRALJESTVA: PRVI, DA BOG HOČE POKLICATI VSE NA DELO ZA SVOJE KRALJESTVO; IN DRUGI, DA HOČE NA KONCU DATI VSEM ISTO PLAČILO, TO JE ZVELIČANJE, VEČNO ŽIVLJENJE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 20,1-16)

    Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogódil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Zakaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹

    Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovóril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE (papež Frančišek)

    Dragi bratje in sestre, dober dan! V današnjem evangeljskem odlomku (prim. Mt 20,1-16) najdemo priliko o delavcih, poklicanih za en dan, ki jo pripoveduje Jezus, da bi z njo sporočil dva vidika Božjega kraljestva: prvi, da Bog hoče poklicati vse na delo za svoje kraljestvo; in drugi, da hoče na koncu dati vsem isto plačilo, to je zveličanje, večno življenje.

    Gospodar vinograda, ki predstavlja Boga, gre ob zori ven in najame skupino delavcev. Z njimi se dogovori, da bo plačal en denarij za en dan, torej pravično plačilo Ven gre tudi ob naslednjih urah, vse do poznega popoldneva, da bi najel še druge delavce, ki jih najde brezposelne. Ob koncu dneva gospodar ukaže, da se da en denarij vsem, tudi tistim, ki so delali le nekaj ur. Jasno je, da so se delavci, ki so bili najeti prvi, začeli pritoževati, saj so videli, da so plačani na isti način, kot tisti, ki so manj delali. Gospodar pa jih spomni, da so prijeli tisto, za kar so se dogovorili, če pa on sam hoče biti velikodušen z drugimi, tega ne smejo zavidati.

    V resnici ima ta tako imenovana gospodarjeva ‘krivica’ namen izzvati v tistem, ki posluša priliko, preskok nivoja, saj Jezus ne želi govoriti o problemu dela in pravičnem plačilu, temveč o Božjem kraljestvu! Sporočilo je namreč tole: v nebeškem kraljestvu ni brezposelnih, vsi so poklicani, da naredijo svoj del in za vse bo na koncu plačilo, ki izhaja iz Božje, na našo srečo ne iz človeške pravičnosti, torej zveličanje, ki nam ga je Jezus Kristus pridobil s svojo smrtjo in vstajenjem. Zveličanje, ki ni zasluženo, ampak podarjeno. Zveličanje je zastonjsko, zato »zadnji bodo prvi in prvi bodo zadnji« (Mt 20,16).

    S to priliko želi Jezus odpreti naše srce za logiko Božje ljubezni, ki je zastonjska in velikodušna. Gre za to, da se pustimo navdušiti Božjim mislim in potem, ki kakor spominja prerok Izaija, niso naše misli in niso naše poti (prim. Iz 55,8). Človekovo misel pogosto zaznamuje sebičnost in osebna korist in naše ozke in vijugaste poti se ne morejo primerjati z širokimi in ravnimi Gospodovimi. On se poslužuje usmiljenja! Ne pozabite tega. On se poslužuje usmiljenja, na široko odpušča, poln je velikodušnosti in dobrote, ki ju izliva na vsakega od nas in vsem odpira brezmejna področja svoje ljubezni in svoje milosti, saj samo ti lahko dasta človeškemu srcu polnost veselja.

    Jezus nam hoče ponuditi v zrenje gospodarjev pogled, torej pogled, s katerim gleda vsakega od delavcev, ki čakajo na delo in jih kliče, naj gredo v njegov vinograd. To je pogled poln pozornosti, dobrohotnosti, je pogled, ki kliče, ki vabi, da se dvignemo, se podamo na pot, saj hoče življenje za vsakega od nas, hoče polno, zavzeto življenje, osvobojeno vsake praznine in lenobe. Bog ne izključuje nikogar in hoče, da vsak doseže njegovo polnost. To je ljubezen našega Boga, ki je Oče.

    Naj nam sveta Marija pomaga, da bomo v svoje življenje sprejeli logiko ljubezni, ki nas osvobaja vsakega domišljanja, da zaslužimo Božje plačilo in negativne sodbe o drugih.

    Misli papeža Frančiška, Angel Gospodov, nedelja, 24. september 2017 (hozana.si)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  2. Miro says:
    24. septembra, 2023 at 8:27

    24. september

    BLAŽENI ANTON MARTIN SLOMŠEK (1800-1862)

    »Danes se posebej veselim z vami, ker bom razglasil za blaženega škofa Antona Martina Slomška. On je znamenje svetosti Cerkve na Slovenskem, priča Boga, ki vedno deluje sredi svojega ljudstva in v vsakem času in kraju kliče k evangeljski popolnosti in apostolski dejavnosti.«

    S temi besedami je pozdravil papež Janez Pavel II. množico (okoli 200 tisoč ljudi), zbrano na Betnavski poljani pri Mariboru 19. septembra 1999. Namen njegovega drugega obiska pri nas je bil prav ta, da Slovencem ‘podari’ prvega domačega blaženega. V slovesnem obrazcu beatifikacije je sveti oče dejal: »S svojo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi božji služabnik Anton Martin Slomšek odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih pravnih predpisih vsako leto 24. septembra.«

    Ta datum je dan smrti prvega slovenskega blaženja – njegov ‘rojstni dan za nebesa’. Njegov ‘rojstni dan za zemljo’ pa je 26. november 1800. Tega dne je zagledal luč sveta v trdnem kmečkem domu na Slomu v župniji Ponikva pri Celju kot prvi od osmih otrok delavnih in pobožnih staršev. Tonček, kakor so prvorojencu Antonu pravili, se je s hvaležnostjo spominjal svoje matere: »Kar dobra mati v mlado srce zasadi, ne usahne vse žive dni.« Po zaslugi matere in kaplana Jakoba Prašnikarja, ki ga je uvajal v šolsko modrost, je prišel v šole v Celje, zatem v Ljubljano, Senj in Celovec, kjer se je pripravljal na duhovniški poklic. Svoj vzvišeni cilj je dosegel, ko je bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Novo mašo je pel v Olimju, kjer je bil tedaj za župnika njegov dobrotnik Jakob Prašnikar.

    Po novi maši se je za eno leto vrnil v Celovec, da je dokončal študije. Potem je bil dve leti kaplan na Bizeljskem, od koder je šel za kaplana v Novo Cerkev pri Celju, kjer je bil prav tako dve leti. Najraje bi ostal kaplan, povezan z ljudmi, kar vse življenje, toda škof ga je leta 1829 imenoval za spirituala (duhovnega voditelja) v celovškem bogoslovju. Tam je bogoslovce učil tudi slovenščine. Njegovo zlato življenjsko geslo je bilo: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.«

    Po devetih letih je spet ves srečen šel med ljudi kot župnik v Vuzenici, kjer je napisal svojo znamenito knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Leta 1844 je postal stolni kanonik in višji šolski nadzornik (šola mu je bila silno pri srcu, zato ga lahko častimo posebej kot zavetnika vseh, ki delajo v šolstvu). Prve dni marca 1846 je bil imenovan za župnika in opata v Celju, a že po dobrih dveh mesecih je moral prevzeti na svoja ramena breme vodstva lavantinske škofije s sedežem pri Sv. Andražu v Labotski dolini na Koroškem. Za škofa je bil posvečen 5. julija 1846 v Salzburgu.

    Pomembno zgodovinsko dejanje škofa Slomška je bil prenos škofijskega sedeža od Sv. Andraža v Maribor leta 1859. S tem je bistveno pripomogel, da je Štajerska ostala slovenska. Umrl je 24. septembra 1862. Njegov svetniški grob je v mariborski stolnici. Že doslej je bil Slomšek s svojo osebnostjo in s svojimi spisi učitelj zdravega rodoljubja, omike in svetosti, še bolj pa bo vernim ljudem svetil poslej, ko je povzdignjen na oltar.

    Povzeto po: https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1247-anton-martin-slomsek-1800-1862

    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

    Odgovori
  3. Miro says:
    23. septembra, 2023 at 14:37

    SLOMŠKOVA NEDELJA 2023

    Letošnja osrednja slovesnost Slomškove nedelje bo v nedeljo, 24. septembra 2023, v Zavodu A. M. Slomška, Vrbanska c. 30, Maribor.

    Ob 15.00 bo molitvena ura in nato, ob 16.00 somaševanje škofov in duhovnikov. Somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

    Letos obhajamo 170-letnico izida Slomškove mladinske pesmarice »Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino«, Mohorjeva družba Celovec, 1853. Ta spomin je hkrati pobuda, da obhajanje letošnje Slomškove nedelje posvetimo razmišljanju o glasbi, prepevanju ter o pomenu vpletenosti kulturnega udejstvovanja za svoje izobraževanje in za versko življenje. Hkrati pa bo praznovanje letošnje Slomškove nedelje tudi zahvala za dokončno rešitev Zavoda A. M. Slomška. Praznovanje bo letos potekalo pod geslom Šola vesela.

    Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/slomskova-nedelja-2023

    Odgovori
    • Miro says:
      23. septembra, 2023 at 14:46

      PRIDIGA NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA PRI SVETI MAŠI ZA SLOMŠKOV DAN 2023 NA PONIKVI
      (23. september 2023)

      SPOŠTOVANI GOSPOD ŽUPNIK JOŽE PLANINC IN VSI BRATJE DUHOVNIKI, SPOŠTOVANI REDOVNIKI IN REDOVNICE, UČITELJICE IN UČITELJI, VZGOJITELJICE IN VZGOJITELJI, DRAGI STARŠI IN DRAGI OTROCI, DRAGI BRATJE IN SESTRE.

      Jutri bomo obhajali god blaženega Antona Martina Slomška, ki je bil doma na bližnjem Slomu, kjer ste se zadrževali v današnjem dopoldnevu. Slomšek nas povezuje zaradi svoje izjemne vzgojne karizme, s katero je znal nagovarjati tako Blažeta in Nežico v nedeljski šoli, s številnimi izdajami Mohorjeve družbe, ki je sicer v različnih obdobjih nosila nekoliko različna imena, pa je Slovence učil brati. Prav letos obhajamo 170-letnico, odkar je Mohorjeva družba v Celovcu izdala Slomškovo mladinsko pesmarico Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino. Te obletnice se bomo posebej spomnili jutri v Mariboru, ko bomo obhajali Slomškovo nedeljo.

      Več o nagovoru nadškofa Stanislava Zoreta na:
      https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-stanislava-zoreta-pri-sveti-masi-za-slomskov-dan-2023-na-ponikvi

      Odgovori
  4. Miro says:
    23. septembra, 2023 at 14:33

    SVETI OČE DUHOVNIKOM IN POSVEČENIM OSEBAM: PRINAŠAJTE JEZUSOV POGLED (22. september 2023)

    Papež Frančišek je z marsejskega letališča odšel v katedralo Naše Gospe Varuhinje, kjer je potekala marijanska molitev s škofi, rektorji, duhovniki, diakoni, bogoslovci ter posvečenimi osebami. Pred tem je zbrane nagovoril in poudaril, da so duhovniki in posvečene osebe poklicani, da bi ljudem pomagali začutiti Jezusov pogled ter hkrati prinašati Jezusu pogled bratov.

    Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl.html

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    23. septembra, 2023 at 11:51

    GOSPOD NAM GOVORI: »KDOR IMA UŠESA ZA POSLUŠANJE, NAJ POSLUŠA!« – »VAM JE DANO RAZUMETI SKRIVNOST BOŽJEGA KRALJESTVA, DRUGIM PA V PRILIKAH, DA GLEDAJO, PA NE VIDIJO, POSLUŠAJO, PA NE RAZUMEJO.«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,4-15)

    Ker se je zbirala velika množica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: »Sejavec je šel seme sejat. Ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zrastlo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zrastlo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to govoril, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

    Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. Rekel jim je: »Vam je dano razumeti skrivnost Božjega kraljestva, drugim pa v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne razumejo.

    Prilika pa to pomeni: Seme je Božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih src, da ne verujejo in se ne rešijo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejemajo besedo, kadar jo slišijo, pa nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme, ki je padlo med trnje, pa so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nasladnostih življenja zadušijo in ne obrodijo sadu. Ono, ki je v dobri zemlji, pa so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrodijo sad v potrpljenju.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    SEJALEC SEJE

    Kako to, da Bog ne seje semena samo po dobri zemlji, ampak tudi ob poteh, po kamnitih tleh, med trnje!? Oh ta Bog, koliko težav imamo z Bogom, ki smo si ga sami naredili ali predstavljali. Bog, ki je po našem »popoln«, bi moral bolj premisliti, kako in kaj. Zanimivo je, koliko nedorasle podobe o Bogu je med odraslimi. Pogosto premorejo otroci manj otročjo podobo kot marsikateri odrasel.

    »Sejalec je šel sejat …« Jezus začne priliko s preprostim podatkom. Prevzame me že to, da je sploh šel sejat. Lahko se tega sploh ne bi lotil in bi stvari obrnil drugače. Zazrt je v tisto, kar je in kar bo. Mi pa smo tolikokrat zazrti v to, kar ni, pa bi moralo biti. Koliko časa in duhovne moči porabimo za ukvarjanje s svojimi ranami in s tistimi, ki so nam jih prizadejali.

    Bog je torej sejalec. Ni mašilec lukenj. Ni Bog, ki ga pokličem takrat, ko se mora nekaj zgoditi, ko gre narobe. O nebeškem življenju imamo morda še vedno podobo računice, kolikšen sad bomo obrodili. Kako uspešni smo bili na tej zemeljski poti. Toda, »kdor ne izgubi svojega življenja«, ne more biti Jezusov učenec. V nebeškem življenju bo morda bolj obveljalo, koliko sem bil na tej zemeljski poti pripravljen tvegati in izgubiti. Koliko sem zares živel in ljubil, in ne, koliko sem bil preračunljiv. Nekdo je lahko veliko zgrešil ali zagrešil, pa se je naučil biti širokosrčen. Nekdo drug pa je bil pravičen, vendar preračunljiv. In je postal ozkosrčen.

    Bog Oče je veliko izgubil, da bi žitno polje obrodilo sad. Ali sem tudi jaz pripravljen veliko izgubiti, da bo na koncu moje življenje morda neuspešno,
    vendar zelo rodovitno?

    Ali se ti zdi, da bi šel dober kmet sejat seme na skale ali med trnje? Nikakor. Noben kmet ni tako neumen, da bi sejal na zemljo, ki ne more obroditi sadu. V resnici niti dobra zemlja nikdar ne obrodi trideseternega sadu, kaj šele stoternega. Prilika torej ne govori o kmetijstvu in o zemlji.

    Bog je tisti, ki seje, a je hkrati tisti, ki je vsajen v srca. Jezus je sejalec, ker govori, hkrati pa je seme – Beseda, ki je vsajena in sprejeta v srcu.

    Iz tega lahko sklenemo dvoje. Najprej to, da je Bog navzoč v vsakem svojem daru za nas. Zato se za vsako Božjo besedo, ki nam je oznanjena in jo slišimo, vedno skriva Božje hrepenenje in povabilo, da bi mi sprejeli njega.

    V priliki sejalec velikodušno seje ne glede na vrsto zemljišča. Semena se ne boji metati stran. S tem nam hoče Jezus povedati in pokazati, da Bog vedno in v vseh okoliščinah hrepeni po spreobrnjenju tvojega in mojega srca.

    Druga resnica pa je: če poslušamo Besedo in jo sprejmemo, bomo vedno obrodili sad. Dobre zemlje, ki sprejme seme in obrodi sad, je več vrst in obrodi različne količine sadov. Izročilo Cerkve pravi, da Božjo besedo sprejema in obrodi njen sad tisti, ki uporablja svoje dobrine tako, da išče Božje kraljestvo. Še bolj jo sprejema in še več sadu obrodi tisti, ki zaradi Božjega kraljestva svoje dobrine zapusti. Tak lahko tudi sredi tegob in preganjanja živi v veselju. Ni več navezan na darove, ampak na Darovalca. Stopnjevanje sadov, ki jih obrodi zemlja našega srca, je odvisno od jakosti in moči veselja, ki ga doživljamo ob odkritju Jezusa Kristusa. To veselje je začetek in korenina novega človeštva. Novi ljudje smo, ko lahko zaradi veselja nad njim z Jezusom delimo njegovo življenje. Ta odprtost je posledica Očetove dobrotljivosti in je človek ne more pripisati sam sebi. Odprtost Jezusu nam omogoča odprtost do sveta, na katerega lahko gledamo z Božjimi očmi. Če pa svoje srce pred Jezusom in njegovo besedo zapremo, bomo zaprli srce tudi pred Bogom, svetom in samim seboj. Še sreča, da se Bog ne utrudi.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/22/23-september-sejalec-seje/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Miro says:
    22. septembra, 2023 at 17:33

    PETEK 24. TEDNA MED LETOM

    1 Tim 6,11-12

    TI PA, BOŽJI ČLOVEK, SI PRIZADEVAJ ZA PRAVIČNOST, ZA POBOŽNOST, ZA VERO, LJUBEZEN,
    STANOVITNOST IN KROTKOST. BOJUJ DOBER BOJ VERE, SEZI PO VEČNEM ŽIVLJENJU, V KATERO
    SI BIL POKLICAN IN SI TO LEPO IZPOVEDAL PRED MNOGIMI PRIČAMI.

    Jasno je povedano v tem pismu, kaj je boj, ki čaka pravzaprav vsakega kristjana: prizadevanje za pravičnost,
    pobožnost vero in ljubezen; in izpoved vere pred ljudmi.

    Gospod, stoj mi ob strani, ko se moram boriti; in pomagaj mi, da bom v tem boju miroljuben do vseh in oster
    samo do skušnjav in do svojih grehov.

    Duhovna oaza (frančiškani)

    Odgovori
  7. Miro says:
    22. septembra, 2023 at 13:12

    JEZUS JE HODIL OD MESTA DO MESTA IN OD VASI DO VASI IN JIH UČIL TER OZNANJAL BOŽJE KRALJESTVO

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 8,1-3)

    Jezus je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi in jih učil ter oznanjal Božje kraljestvo. Z njim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni, Marija, s priimkom Magdalena, iz katere je odšlo sedem hudih duhov, in Joana, žena Herodovega oskrbnika Huza, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu stregle s svojim premoženjem.

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JEZUSA SPREMLJAJO ŽENSKE

    Povsem jasno je, da po naravi ženska ni povsem enaka moškemu. Lahko, da ženske več kuhajo in da še niste srečali ženske, ki dela kot avtoklepar, vendar si je vsaj pri štedilniku enostavno predstavljati povsem obratno situacijo. Delitev vlog v družini, družbi, ekonomiji in politiki ne izhaja nujno iz delitve, ki zadeva naravo enega ali drugega spola. Če že gre polemizirati o neenakosti žensk, potem ne vidim smisla v posploševanju neenakopravnosti le-teh. To toliko bolj, če predpostavimo, da se v zrelih demokracijah uresničuje načelo pravne države, ki izhaja iz pravičnosti. Aktivna volilna pravica se tako npr. dodeli osebi, ki izpolnjuje ustavne zahteve ne glede na spol. Ženska ima pravico biti voljena in imenovana. Še več, v to je »prisiljena« zaradi predpisanih volilnih kvot, kar je nenaravno. Ni tolikšen problem nižja zastopanost žensk v politiki v primerjavi s problemom telesnih zlorab in čustvene zanemarjenosti žensk v javnosti in zasebnosti. Ja, preveč je razgaljenih žensk na reklamnih panojih. Zakaj ženske vse to dopuščate?

    Mi verujemo in vemo, da je Božji sin rojen iz ženske, iz mesa in krvi, ki ju prejmemo pri evharistiji. Ženska (Marija) je rodila Kristusa, iz njega je izšla Cerkev, ki je njegova nevesta. Nastala je na skali (Peter – aramejsko Kefa – pomeni skala), simbolu trdnosti in varnosti. Simbol skale izgubi svoj pomen brez nežnosti in čutenja, ki ju na poseben način premore ženska. Brez ženske si sploh ne moremo predstavljati življenja, niti Cerkve. Kakšno neprecenljivo in sveto vlogo ima ženska v njej! Vem, da boste očitali neenakopravnost žensk v Cerkvi in se sklicevali na dejstvo, da vse izvira iz takratnih patriarhalnih družbenih vzorcev. Ampak, zakaj bi Jezus, ki je delal vse tako drugače, ne izbral za apostola (posledično duhovnika) kakšno žensko, saj je bil po judovskem razmišljanju prava grožnja za njihovo socialno in družinsko ureditev? On, ki je tako človeški in tako božanski, bi to zmogel. Jezusa med javnim delovanjem poleg učencev spremljajo tudi žene, so z njim ob trpljenju in vstajenju, medtem ko ga prestrašeni učenci v občutljivih trenutkih izdajajo, tajijo in bežijo. Ženska je tam ob Jezusu, ker se počuti slišano in vredno. Samarijanka, Marija Magdalena in druge žene so upale čutiti in pogledati svojo temno stran življenja, s čimer so pisale zgodovino ženske in vere. Lahko bi jih imenovali zgled čistih žensk, ki verjamejo vase. To Jezusovo sočutje do žensk in drugačnih ni bila nobena revolucija, samo nekaj drugačnega, pa vendar naravnega.

    Ženske imate vse možnosti za ustvarjalno in polno življenje, saj vam je po naravi dana rodovitnost in materinstvo. Na nas moških pa je, ali vas bomo slišali.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/21/22-september-jezusa-spremljajo-zenske/

    Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik!

    Odgovori
  8. Miro says:
    21. septembra, 2023 at 18:10

    NE KLERIKALIZEM, AMPAK GOREČA LJUBEZEN (Radio Ognjišče)

    Papež Frančišek nadaljuje kataheze o oznanjevanju evangeliju. Danes nam je približal sv. Danijela Combonija, ki je kot misijonar kljub mnogim težavam ostal v Afriki. Njegovo delo pa ni izhajalo iz človeškega prizadevanja, ampak je črpal iz Kristusove ljubezni in to ljubezen delil naprej.

    Sv. Danijel je zapisal, da njihovega tako zahtevnega poslanstva ne morejo vršiti ljudje z upognjenim vratom, ki so polni sebičnosti in samega sebe, ki ne skrbijo za zdravje, kot bi bilo treba in za spreobrnjenje duš.

    »To je drama klerikalizma, ki vse kristjane, tudi laike vodi do klerikalizacije in jih preobrazi v subjekte z upognjenim vratom, ljudi, ki so polni sebičnosti. To je kuga klerikalizma. In sv. Danijel dodaja: Misijonarje je treba vžgati z ljubeznijo, ki ima svoj izvor v Bogu in Kristusovi ljubezni.

    Ko zares ljubimo Kristusa, potem nekaj sladkega postanejo pomanjkanje, trpljenje in celo mučeništvo.«

    Sv. Danijel Comboni je zato želel, da bi bili misijonarji goreči, veseli, zavzeti in kot je še dodal: sveti in sposobni. Vir te sposobnosti pa je po njegovih besedah v ljubezni.

    Povzeto po: https://radio.ognjisce.si/sl/266/novice/37028/ne-klerikalizem-ampak-goreca-ljubezen.htm

    Odgovori
  9. Miro says:
    21. septembra, 2023 at 9:36

    SV. MATEJ – APOSTOL

    21. SEPTEMBRA PRAZNUJEMO GOD SV. MATEJA, APOSTOLA IN MUČENCA.

    Ta dan se pri maši bere odlomek iz evangelija po Mateju, ki pripoveduje, kako je Jezus tega apostola poklical in kako je ta takoj pustil svojo službo in šel za njim. Za stare cerkvene očete je bila stvar preprosta: prvi evangelij je napisal apostol Matej. Sodobni razlagalci Svetega pisma pa pravijo, da pisca tega evangelija ne smemo enačiti s cestninarjem Matejem, ki ga je Učitelj iz Nazareta poklical med svoje izbrane učence – apostole. Evangelista Marko in Luka, ki sta tudi zabeležila ta dogodek, poklicanega cestninarja imenujeta Levi, Marko pa dodaja še ime njegovega očeta – Alfej. Danes je med strokovnjaki skoraj soglasno prepričanje, da je Matejev evangelij zapis ustne kateheze apostolov, zlasti apostola Petra, katerega je okoli leta 80 opravil izobražen Jud, ki je bil postal kristjan.

    Preden ga je Gospod poklical, je Matej–Levi opravljal službo cestninarja ali mitničarja v Kafarnaumu. Ta poklic je bil pri Judih na slabem glasu: cestninarje so enačili s pogani in z javnimi grešniki, z roparji in razbojniki. Dejstvo, da se je Jezus ozrl nanj, ga je tako prevzelo, da je brez oklevanja pustil vse in šel za njim. Gospoda je spremljal po Palestini, vpijal njegove besede in strmel nad njegovimi deli. Po Jezusovi smrti, vstajenju in vnebohodu si je zadal nalogo, da svoje rojake prepriča, da je Jezus iz Nazareta pravi Mesija, ki so ga napovedovali preroki stare zaveze.

    Staro izročilo pripoveduje, da je apostol Matej dolgo časa deloval v Etiopiji, kjer je spreobrnil veliko ljudi, celo samega kralja z vso družino, potem ko je obudil od mrtvih njegovo lepo hčerko Ifigenijo. Ta je po prejemu svetega krsta naredila zaobljubo devištva in je zavrnila novega kralja Hirtakusa, ki se je hotel z njo poročiti. Kralj se je razsrdil na apostola Mateja, češ da ji je on vtepel v glavo te misli, in ga je dal prebosti s sulico, ko je obhajal sveto daritev. To naj bi se zgodilo okoli leta 69. Za časa papeža Gregorija VI. (1046) so njegove posmrtne ostanke prenesli v italijansko mesto Salerno. Njegov grob kažejo v kripti tamkajšnje stolnice in obiskujejo ga številni romarji.

    Apostola Mateja upodabljajo s človekom ali z angelom kot simbolom prvega evangelija (po videnju preroka Ezekijela), s knjigo, z mečem ali s sulico (orodjem mučeništva), pa tudi z mošnjo in računsko deščico, kakršno so imeli cestninarji. Kot svojega zavetnika ga častijo finančni in davčni uradniki, cariniki, menjalci in knjigovodje.

    Na Slovenskem je apostol Matej dokaj češčen svetnik, vendar pa nima nobene župnijske cerkve, posvečenih mu je le nekaj podružnic. Ob godu sv. Mateja se pričenja koledarska jesen, zato ta svetnik velja za napovedovalca vremena. Pregovor pravi: »Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen.«

    Ime Matej je med Slovenci zadnje čase vedno bolj priljubljeno. Razširjene so najbolj te oblike: Matej, Matevž, Tevž, Tevžek, Matejko, Matko, Tejko, Teo. Pogoste so tudi ženske oblike: Mateja, Matejka, Matka, Teja, Tejka.

    Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/sv-matej-apostol

    Sv. Matej, prosi za nas!

    Odgovori
  10. Miro says:
    21. septembra, 2023 at 8:30

    TISTI ČAS JE ŠEL JEZUS MIMO IN ZAGLEDAL PRI MITNICI SEDEČEGA MOŽA, MATEJA PO IMENU, IN MU JE REKEL: »HODI ZA MENOJ.« IN VSTAL JE TER ŠEL ZA NJIM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 9,9-13)

    Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu je rekel: »Hodi za menoj.« In vstal je ter šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo veliko cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Ko so to videli farizeji, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki?« Ko je on to slišal, je dejal: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

    RAZLAGA BOŽJE BESEDE

    JEZUS POKLIČE MATEJA – HODI ZA MENOJ

    Povsem orisati lik apostola Mateja je skoraj nemogoče, ker obstaja o njem le malo poročil in še ta so po koščkih. Tisto, kar vendarle lahko storimo, ni toliko njegov življenjepis, marveč bolj njegova podoba, ki jo moremo prerisati tako, kakor nam je izročena v evangelijih.

    Najprej je Matej vedno navzoč v seznamih dvanajsterih, ki jih je Jezus izvolil. Njegovo hebrejsko ime pomeni »Božji dar«. Poistoveten je z možem, ki sedi pri mitnici in ga Jezus pokliče k hoji za seboj.

    Prvi preudarek je ta, da Jezus sprejme v krog svojih najožjih zaupnikov moža, ki je po običajnem pojmovanju v Izraelu tedanjega časa veljal za javnega grešnika. Matej namreč ni imel opraviti le z denarjem, ki je veljal za nečistega zaradi izvora od ljudi, ki niso spadali k božjemu ljudstvu, marveč je vrhu tega sodeloval z osovraženo, grabežljivo tujo vladavino, ki je mogla določati dajatve tudi samovoljno. Poleg tega vidijo v cestninarjih primer ozkosrčnosti. Ljudsko mnenje je cestninarje pridruževalo »razbojnikom, goljufom, prešuštnikom«. Jezus nikogar ne izključuje iz svojega prijateljstva. Nasprotno, prav tedaj, ko je sedel za mizo v hiši Mateja – Levija, je v odgovor tistim, ki so se ob tem spotikali, da se je družil z ljudmi, ki zbujajo malo zaupanja, dal tole pomembno pojasnilo: »Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni. Prišel sem klicat grešnike, ne pravičnih.«

    Veselo sporočilo evangelija je ravno v tem: v ponudbi božje milosti grešniku!

    V Matejevem liku nam evangeliji postavljajo pred oči resnično protislovje: kdor je na videz zelo oddaljen od svetosti, more postati zgled človeka, ki je pripravljen sprejeti božje usmiljenje, in more v svojem življenju pokazati njegove čudovite učinke.

    Iz svetopisemskega poročila izhaja še nadaljnji preudarek o tem, da Matej takoj odgovori na Jezusov klic: »Tedaj je Matej vstal in šel za njim.« Kratkost tega stavka razločno poudarja Matejevo pripravljenost, da odgovori na klic. To zanj pomeni, da zapusti vse, predvsem tisto, kar mu je zagotavljalo gotov vir dohodka, tudi če so bili ti dohodki često nezakoniti in nečastni. Matej je očitno razumel, da mu prijateljska zaupnost z Jezusom ni dovoljevala nadaljevati z dejavnostmi, ki jih Bog ne odobrava. Preobrnitev na sedanjost je preprosta: tudi danes ni dopustno oklepati se stvari, ki niso združljive s hojo za Jezusom, na primer nepošteno pridobljeno bogastvo.

    Natančno to je Matej storil: Vstal je in šel za njim! V tem “vstal je” moremo z dobrim razlogom videti odtrganje od položaja greha in hkrati zavestno obrnitev k novemu, poštenemu življenju v občestvu z Jezusom.

    Matej je avtor prvega evangelija. Matejevega evangelija, napisanega v hebrejščini ali aramejščini, nimamo več. Toda v grškem evangeliju, ki ga imamo, še naprej slišimo prepričljiv glas cestninarja Mateja, ki je postal apostol in s tem nam nenehno oznanja odrešujoče Božje usmiljenje. Poslušajmo to sporočilo sv. Mateja in ga vedno znova premišljujmo, da se tudi mi naučimo vstati in odločno hoditi za Jezusom.

    Matej pripoveduje, kako ga je Jezus poklical. Le Matej sam se imenuje Matej, ostali evangelisti ga imenujejo Levi, cestninar. Matej pa sebe vidi kot cestninarja, ki ga je Jezus poklical. On se ima za enega od nepoštenih in zaničevanih sodelavcev rimskega okupatorja. Grešniki, cestninarji, ki jih Jezus pokliče prebujajo pohujšanje. Matej se predstavi kot odpuščeni in poklican grešnik. S tem nam pove, v čem je apostolova poklicanost. Najprej in predvsem je apostol poklican priznati in sprejeti Gospodovo usmiljenje, do sebe in vseh, ki jih srečuje na poti za Njim. Cerkveni očetje pogosto govorijo o apostolih kot o knezih cerkve. Matej sebe ne predstavi kot kneza, ampak kot odpuščenega grešnika. Na tem je utemeljena poklicanost apostolov: sprejeti Gospodovo usmiljenje, dojeti lastno bedo in majhnost ter jo sprejeti kot prostor, iz katerega se širi na vse neskončno Božje usmiljenje. Tisti, ki je globoko doživel Božje usmiljenje, je pripravljen na pristni apostolat. Kdor te globoke izkušnje nima, se bo težko dotaknil globin srca drugih in težko posredoval Božjo usmiljeno ljubezen do slehernega sina in hčere. Resnični apostol je poln ponižnosti, krotkosti, potrpežljivosti, ker je v prvi osebi doživel Božjo potrpežljivost, krotkost in ponižnost v odnosu do sebe. Božja ponižnost se sklanja h grešnikom, nas kliče in potrpežljivo dviga in pošilja. Prosimo Gospoda za globoko doživetje lastne majhnosti in njegovega neskončnega usmiljenja. Odpuščeni grešniki smo. Bog nam je že vnaprej odpustil tudi vse grehe, ki jih zaradi njegove milosti in bližine nismo storili (Avguštin). Skupaj se veselimo Božje dobrote in usmiljenja.

    Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

    https://portal.pridi.com/2023/09/20/21-september-jezus-poklice-mateja-hodi-za-menoj/

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      21. septembra, 2023 at 8:47

      SVETNIK DNEVA

      SVETI MATEJ: APOSTOL IN EVANGELIST

      SV. MATEJ JE NAPISAL MATEJEV EVANGELIJ, V KATEREM POUDARJA, DA JE JEZUS KRISTUS DAVIDOV, ABRAHAMOV SIN, IN PREDVSEM, DA JE DOPOLNIL STARO ZAVEZO. MATEJEV EVANGELIJ JE MED EVANGELIJI NAJDALJŠI; OBSEGA 28 POGLAVIJ.

      Če je sv. Matevž vedren, prijetna bo jesen.

      IZ ŽIVLJENJA …

      Sv. Matej se je rodil v 1. stoletju v Galileji. Samega sebe imenuje Matej, evangelist Marko pa ga imenuje Levi, Alfejev sin. Bil je carinik, Jud v službi rimskih okupatorjev. Takšne ljudi je narod sovražil. In prav takega carinika Jezus pokliče za apostola, verjetno je na njem odkril tudi pozitivne lastnosti. Poklical ga je: »Hodi za menoj« in Matej je vstal in šel za njim. Jezus ga je navznoter ganil z nevidnim sunkom svoje milosti.

      Med Jezusovimi učenci je Matej veljal za bolj izobraženega; kot cestninar je bil gotovo vešč branja in pisanja, pa tudi Stara zaveza mu ni bila tuja, saj se je pogosto skliceval nanjo.

      Napisal je evangelij, izročilo pravi da v Judeji in to v hebrejščini (aramejščini), ki je bil nato preveden v grščino.

      Potem ko je zapustil Palestino, naj bi šel oznanjat evangelij v Etiopijo, kjer naj bi pretrpel mučeniško smrt. Njegove relikvije hranijo v Salernu na jugozahodu italijanskega škornja.

      Sv. Matej je zavetnik knjigovodij, finančnih in bančnih uslužbencev, carinikov, priprošnjik proti alkoholizmu.

      Umetniki sv. Mateja najpogosteje upodabljajo z angelom oz. otrokom (Sinom človekovim) ob sebi, pogosto ima ob sebi zvitek ali knjigo. Upodobljen je kot starejši človek z dolgo brado. Njegovi drugi atributi so še: mošnjiček, sekira, meč, plačilna miza.

      Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-matej-apostol-in-evangelist/2023-09-21/

      Sv. Matej, prosi za nas!

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja