Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.
Zadnje objave – časovno
- janez na Dodaj molitve
- janez na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Zahvale
- janez na Članki za dušo
- Kristina na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- janez na Zahvale
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
- janez na Članki za dušo
- janez na Članki za dušo
- janez na Članki za dušo
- janez na Dodaj molitve
- janez na Dodaj molitve
- janez na Članki za dušo
- Hvala na Nasvet
Stare objave
- junij 2025
- maj 2025
- april 2025
- marec 2025
- februar 2025
- december 2024
- november 2024
- oktober 2024
- september 2024
- avgust 2024
- julij 2024
- junij 2024
- maj 2024
- april 2024
- marec 2024
- februar 2024
- januar 2024
- december 2023
- november 2023
- oktober 2023
- april 2023
- februar 2023
- januar 2022
- september 2021
- februar 2021
- oktober 2020
- julij 2020
- marec 2020
- februar 2020
- junij 2018
- maj 2018
- december 2017
- november 2017
- oktober 2017
- september 2017
- marec 2017
- december 2016
- julij 2016
- junij 2016
- maj 2016
- april 2016
- februar 2016
- januar 2016
- december 2015
- november 2015
- oktober 2015
- september 2015
- junij 2015
- maj 2015
- marec 2015
- februar 2015
- januar 2015
- september 2014
- julij 2014
- marec 2014
- februar 2014
- november 2013
- julij 2013
- junij 2013
- oktober 2012
- april 2012
- maj 2011
- marec 2011
- januar 2011
- junij 2009
- april 2009
- februar 2009
- november 2008
- oktober 2008
- junij 1981
Članki
Forumi (pogovori)
Povezave
- Audio Sveto pismo
- Družina
- Družina in življenje
- Eksegeza
- Emanuel
- Exodus TV
- Iskreni
- Jadro
- Kurešček
- Marija Pomagaj- Brezje
- Medjugorje organizirana romanja – romanje
- Međugorje
- Misijoni in misijonarji
- Mladi
- Mladi fest
- Mohorjeva družba
- Molitev-net-html
- Načrtovana nosečnost in splav
- Ognjišče
- Pomoč v sili
- Prenova v Duhu
- Redovi
- Rimokatoliška cerkev
- Romanje v Medžugorje
- Salve
- Škofije
- Stična mladih
- Sveto pismo – Biblija
- Vatikan
- Vrtnice JMS
Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, ki vam omogočajo najustreznejšo izkušnjo, tako da si zapomnimo vaše nastavitve in ponavljajoče se obiske. S klikom na »Sprejmi« se strinjate z uporabo VSEH piškotkov. Lahko pa obiščete "Nastavitve piškotkov", da zagotovite nadzorovano privolitev.
Manage consent
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. These cookies ensure basic functionalities and security features of the website, anonymously.
Cookie | Duration | Description |
---|---|---|
cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Functional cookies help to perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collect feedbacks, and other third-party features.
Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.
Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.
Advertisement cookies are used to provide visitors with relevant ads and marketing campaigns. These cookies track visitors across websites and collect information to provide customized ads.
Other uncategorized cookies are those that are being analyzed and have not been classified into a category as yet.
IZJEMNA UDELEŽBA NA 5. POHODU ZA ŽIVLJENJE (Radio Ognjišče)
V PRAZNIČNEM VZDUŠJU SE JE NA SONČNEM PREŠERNOVEM TRGU ZBRALO VEČ TISOČ LJUDI, PREDVSEM DRUŽIN Z OTROKI, KI SKUPAJ SLAVIJO ŽIVLJENJE NA POHODU ZA ŽIVLJENJE.
V društvu Pohod za življenje so današnji dan opisali kot praznik življenja in hvaležnosti, da so naši starši za nas izbrali življenje. »Smo glas tistih, ki ga nimajo, torej nerojenih otrok ter tudi njihovih mater in očetov v stiski. Želimo, da imajo po nas nerojeni otroci svobodo govora, prav tako pa tudi njihovi mame in očetje, ki trpijo po splavu,« navajajo v izjavi, pod katero se je podpisala koordinatorica pohoda, žena in mati Urša Cankar Soares.
Poudarjajo še, da so otroci bogastvo človeštva: »Naša dolžnost je, da ustvarjamo razmere, v katerih bodo vsem otrokom, rojenim in nerojenim, zagotovljene vse temeljne človekove pravice, vključno s pravico do življenja. Ob tem posebej opozarjamo na zakone, ki ščitijo življenje od spočetja do naravne smrti in nerojenim otrokom priznavajo status osebe. 17. člen Ustave RS pravi, da je ‘človekovo življenje nedotakljivo’, 18. člen: ‘Nihče ne sme biti podvržen mučenju, nečloveškemu ali ponižujočemu kaznovanju ali ravnanju.’«
Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/267/novice/37121/izjemna-udelezba-na-5-pohodu-za-zivljenje.htm
PISMO PODPORE NADŠKOFA STANISLAVA ZORETA POHODU ZA ŽIVLJENJE 2023
V zadnjih časih skoraj vsak dan znova prebiramo o pomanjkanju osebja v različnih poklicih. Ravnatelji po šolah bijejo plat zvona, ker nimajo učiteljev. Postelje v domovih za ostarele ostajajo prazne, ker tem ustanovam primanjkuje negovalnega osebja. Zdravstveni sistem doživlja krizo in vrste čakajočih na preglede in na posege se daljšajo. Župnije ostajajo prazne, ker nam primanjkuje duhovnih poklicev.
Odgovorni se na te probleme odzivajo z nižanjem zahtev pri ljudeh, ki prihajajo k nam od drugod. Pa je v tem res rešitev. Trdno sem prepričan, da skupnost, ki ni sposobna obnavljati življenja, nima prihodnost. Za primerjavo sem nekoliko pogledal v številke. Leta 1958, ko je bila rojena moja generacija, je bilo v Sloveniji rojenih 28.284 otrok. Lansko leto pa se je v Sloveniji rodilo 17.627 otrok. Naš največji problem torej ni v pomanjkanju zanimanja za določene poklice. Naš največji problem je, da se odpovedujemo življenju.
Zato moramo spremeniti miselnost. Začeti se moramo veseliti življenja. Vsako življenje, zlasti življenje najbolj nemočnih in s tem tudi najbolj ogroženih, mora biti deležno našega veselja in vse naše skrbi. Kajti življenje, ki ga sprejmemo, nas neizmerno obogati.
Naj vam naveden primer Hannah Neeleman, 33 let stare matere sedmih otrok. 25. avgusta so jo v Las Vegasu okronali za gospo Amerike. Njen odgovor na vprašanje, kdaj se je počutila najbolj izpolnjena, je požel ogromno odobravanja in priznanja. Odgovorila je namreč: »Ta občutek sem doživela že sedemkrat, ko sem na ta svet rodila te svete duše. Ko držim novorojenčka v naročju, je občutek materinstva in njihovega rojevanja na svet najbolj izpolnjujoč občutek, kar sem jih kdaj čutila.« Pohod za življenje si prizadeva, da bi bilo med nami čim več ljudi, ki bi mislili podobno; ljudi, ki izpolnitev življenja vidijo v podarjanju in varovanju življenja. Zato sem hvaležen vsem, ki si prizadevajo, da bi ljudje začeli misliti drugače. Zahvaljujem se jim tudi za letošnjo pripravo Pohoda za življenje. Kajti podarjanje življenja je najbolj izpolnjujoč občutek, ki ga človek lahko doživi.
Msgr. Stanislav Zore OFM
Ljubljanski nadškof metropolit
Povzeto po: https://katoliska-cerkev.si/pismo-podpore-nadskofa-stanislava-zoreta-pohodu-za-zivljenje-2023
SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA
https://marija.si/gradivo/kkc/i-spostovanje-clovekovega-zivljenja/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
MOLIMO ZA NEROJENE OTROKE:
Gospod Jezus,
obudi v nas spoštovanje do vsakega
nerojenega človeškega življenja,
naredi nas sposobne v sadu materinega telesa
gledati čudovito delo Stvarnika,
daj, da bodo naša srca velikodušno sprejela
vsakega otroka, ki vstopa v življenje. Amen.
Marija, kraljica družine, prosi za nas!
Sveti Jožef, Odrešenikov varuh, prosi za nas!
Nedolžni otroci, prosite za nas!
VESELITE SE, DA SO VAŠA IMENA ZAPISANA V NEBESIH
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,17-24)
Dvainsedemdeseteri učenci so se vrnili veseli in so pripovedovali: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« Jezus jim je rekel: »Videl sem satana, da je padel z neba kakor blisk. Glejte, dal sem vam oblast, stopati na kače in škorpijone in na vsakršno sovražnikovo moč in nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite tega, da so vam pokorni duhovi, ampak veselite se, da so vaša imena zapisana v nebesih.«
Prav to uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.« Posebej se je obrnil k učencem in rekel: »Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«
KRATKA DUHOVNA MISEL: Učenci se navdušeno vračajo z misijona. Tudi Jezus je vesel, ker so se borili proti zlu, zlasti pa, ker so odprti za Božje kraljestvo. Zavedal se bom, da je zlo premagano in da ga morem premagati, ko povsem zaupam Jezusu in Očetu. Gospod, pomagaj mi, da se ne bom ustrašil pred napadi zla. Ti si ga premagal in me vabiš v skupnost s teboj in z Očetom. Hvala za tvoj dar. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
PRAZNIK ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE
PAPEŽ SV. PIJ X. JE LETA 1913 DOLOČIL, DA SE GOD ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE OBHAJA 7. OKTOBRA.
Mesec oktober je, prav tako kot maj, posvečen naši nebeški Materi Mariji: v maju njej na čast nabiramo šmarnice – duhovne šopke, imenovane po dišečem spomladanskem cvetju, v oktobru pa ji pletemo vence iz ‘najlepših jesenskih rož’ – častimo jo z molitvijo rožnega venca. Ta pobožnost, ki je postala vsakdanja duhovna hrana mnogih ljudi, je zrasla iz otroške vere preprostih src pred približno sedemsto leti. Povsod so se je z ljubeznijo oprijeli verniki vseh slojev in vse je obogatila, saj je to čudovita šola življenja s Kristusom pod Marijinim vodstvom.
Že več kot štiristo let obhajamo poseben praznik Rožnovenske Matere Božje. Sredi 16. stoletja je namreč krščanski Evropi grozila muslimanska nevarnost, ki so jo predstavljali turški osvajalci. Leta 1571 so Turki zbrali v Sredozemlju močno ladjevje. Papež Pij V. si je z vsemi močmi prizadeval, da bi krščanski vladarji združili svoje pomorske sile in se Turkom postavili po robu, vse verne ljudi pa je prosil, naj z molitvijo rožnega venca kličejo pomoč Matere Božje.
Več o tem na: https://katoliska-cerkev.si/praznik-roznovenske-matere-bozje
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
ROŽNI VENEC
ROŽNI VENEC GOVORI O KRISTUSOVI SKRIVNOSTI. V LITANIJAH TO MOLITEV CELO IMENUJEMO SVETI ROŽNI VENEC. TO PA ZATO, KER SE V NJEJ POGLABLJAMO V SAMO SKRIVNOST BOŽJE PRISOTNOSTI V NAŠEM ŽIVLJENJU.
Zgodovina in izvor rožnega venca se ujemata s staro prakso menihov in posvečenih oseb, da so molili psalme. S temi psalmi je bil prepleten vsakdan posvečene osebe. Pravijo, da se je sčasoma razvila molitev 150 zdravamarij in 30 očenašev za menihe, ki niso bili pismeni in niso sami mogli brati psalmov – številka 150 ustreza enakemu številu psalmov v Svetem pismu. Že takrat so imeli na vrvici spletene vozle, da so lažje šteli.
Po nepotrjenih virih je zamisel o molitvi rožnega venca dobil v videnju sv. Dominik leta 1214. Zato ni čudno, da so to pobožnost najbolj razširjali in spodbujali bratje dominikanci. Leta 1569 je dominikanec papež Pij V. to molitev uradno priznal z bulo Consueverunt Romani Pontifices in določil 7. oktober kot praznik Rožnovenske Matere Božje. Veliko zmago združenih krščanskih sil zahoda nad muslimani v pomorski bitki pri Lepantu dve leti kasneje so pripisali prav molitvi rožnega venca, za katero je papež Pij V. pozval prebivalce Evrope.
Od 16. do 20. stol. je molitev vsebovala 15 skrivnosti (veseli, žalostni in častitljivi del), leta 2002 pa je papež Janez Pavel II. dodal še 5 skrivnosti v t.i. svetlem delu. Napisal je apostolsko pismo Rosarium Virginis Mariae in razglasil leto rožnega venca. To molitev je posebej priporočala Marija, ko se je prikazala pastirčkom v Fatimi, pred začetkom 2. Vatikanskega koncila pa jo je spodbujal sveti papež Janez XXIII. Poznamo še druge oblike te molitve: serafinski rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja in druge.
Več o molitvi rožnega venca na: https://www.marijino-oznanjenje.si/index.php/content/display/50/20/20
MARIJA, KRALJICA PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA, PROSI ZA NAS!
GORJE TI KOROZAIN, GORJE TI BETSAJDA
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,13-16)
Tisti čas je rekel Jezus: Gorje ti, Korozáin, gorje ti, Betsájda! Kajti ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi že zdavnaj sedela v raševini in pepelu in se spokorila. Vendar bo Tiru in Sidonu na sodbi laže ko vama. In ti, Kafarnáum, ali se boš do neba povzdignil? Ne, do pekla se boš pogreznil. Kdor vas posluša, mene posluša in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslal.
RAZLAGA BOŽJE BESEDE
Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozáin, gorjé ti, Betsajda!«
Mama grozi otroku, da se ne bi poškodoval in padel v nekaj slabega. Včasih ga iz modrosti kaznuje, da se bo znal varovati hudega in neumnosti ne bo ponavljal. Grožnja razkrije in pokaže na zlo in hkrati razkrije tudi ljubezen tistega, ki grozi. Mama, ki otroku grozi, da bi ga obvarovala zla, zares ljubi. Njega grožnja je učinkovita, kadar se ne uresniči. Gre le za odvrnitev od zla. Zastraševanje za odvrnitev od zla.
V tem smislu moramo razumeti Jezusove grožnje: »Gorje ti!« Kazen ima pozitiven pomen. Bog ne kaznuje nikogar. Kazen je v samem zlu, ki ga storimo. Prav to zlo nam škodi. Razbija našo istovetnost in kvari odnose ter življenje. Zato je nek svetnik dejal: »Raje vidim, da mi sodi Bog kot moja mati!«
Na kakšno zlo torej opozarja Jezus v tem odlomku? Izraža sodbo nad tistim, ki Jezusa pozna, pa ga ne sprejme. Jezus grozi pred zakrknjenostjo v zlu in vabi, da odpremo oči in se znebimo zaslepljenosti. Zlo nas pribije in priveže nase, potem nas pa obsoja. Jezus pa se pusti sam pribiti na zlo, nas pa osvobodi. Odločno razkriva zlo in kaže na njegove posledice. S svojim odgovorom si kujemo večno srečo ali večno nesrečo. Svoboden sem, da rečem »da« Njegovi ljubezni.
Mi, ki smo rojeni v krščanski družbi, smo v nevarnosti, da bi živeli krščanstvo kot družbeno navado, na formalen način, s hinavščino pravičnih. Ko je maša končana, Jezusa pustimo v cerkvi, ne vrne se z nami domov v naše vsakdanje življenje. Gorje nam, kajti na ta način Jezusa naženemo iz svojega srca. Smo kristjani, a živimo kot pogani. Izprašajmo si vest.
Na mesto prebivalcev prej omenjenih mest, lahko postavimo nas same, mene. Jaz, ki sem veliko prejel od Gospoda, sem rojen v krščanski družbi, sem spoznal Jezusa Kristusa, sem spoznal rešitev, sem bil vzgojen v veri. In z veliko lahkoto pozabim na Jezusa. Jezusovo oštevanje je za vsakega med nami. Jezus joče nad vsakim med nami, ko živimo krščanstvo formalno in ne zares.
Če delamo na ta način, smo hinavci. Gre za hinavščino pravičnih. Hinavščina pravičnih pa je strah pred Jezusovo ljubeznijo, strah, da bi se pustili ljubiti. Naj bo današnji dan namenjen izpraševanju vesti, pri čemer si ponavljamo: ‘Gorje tebi, gorje tebi, kajti dal sem ti veliko, dal sem ti mene samega, izbral sem te za kristjana, ti pa imaš raje življenje na pol, površinsko življenje; malo krščanstva in blagoslovljene vode, a potem nič več.’
Ko se živi to krščansko hinavščino, kar mi počnemo, iz svojega srca naženemo Jezusa. Pretvarjamo se, da ga imamo, a smo ga nagnali stran. Smo kristjani, ponosni kristjani, a živimo kakor pogani.
Naj vsak takole razmišlja: Sem Korozáin? Sem Betsaida? Sem Kafarnaum? In če Jezus joče, prosimo za milost, da bi tudi mi jokali.
Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič
https://portal.pridi.com/2023/10/05/6-oktober-gorje-ti-korozain-gorje-ti-betsajda/
Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
SVETNIK DNEVA: SVETI BRUNO, USTANOVITELJ KARTUZIJANOV
SV. BRUNO JE USTANOVITELJ NAJSTROŽJEGA REDA V KATOLIŠKI CERKVI,
TO JE KARTUZIJANSKEGA REDA.
Danes je v svetu samo 22 kartuzij, od tega pet ženskih, s skupaj približno 380 redovniki
in redovnicami. Ena izmed njih je na naših tleh v Pleterjah.
O življenju sv. Bruna več na:
https://portal.pridi.com/dogodek/sv-bruno-ustanovitelj-najstrozjega-reda/
Sv. Bruno, prosi za nas!
SVETI OČE V OTVORITVENEM GOVORU: NA PRVEM MESTU SINODE JE POSLUŠANJE
V SREDO POPOLDNE JE V VATIKANSKI DVORANI PAVLA VI. POTEKALA PRVA GENERALNA KONGREGACIJA ZASEDANJA ŠKOFOVSKE SINODE O SINODALNOSTI. OTVORITVENI GOVOR JE IMEL PAPEŽ FRANČIŠEK, KI JE PONOVNO POUDARIL, DA SINODA NI NE PARLAMENT NE PRIJATELJSKO SREČANJE. PROTAGONIST SINODE JE SVETI DUH. POSVARIL JE PRED PRAZNIMI BESEDAMI IN POSVETNO MISELNOSTJO TER DEJAL, DA JE NA PRVEM MESTU POSLUŠANJE. (Andreja Červek – Vatikan)
Prva generalna kongregacija, ki je 4. oktobra popoldne potekala v dvorani Pavla VI., se je začela z molitvijo k Svetemu Duhu, edinemu protagonistu sinode, kot je sveti oče večkrat izpostavil v svojem pozdravnem otvoritvenem nagovoru, namenjenem 464 udeležencem zasedanja škofovske sinode – kardinalom, škofom, posvečenim osebam in laikom, ki bodo do 29. oktobra premišljevali o sinodalni Cerkvi.
PROTAGONISTI SINODE NISMO MI, AMPAK SVETI DUH
Sinoda ni parlament in ni srečanje prijateljev, namenjeno reševanju trenutnih zadev ali izražanju mnenj, prav tako ni srečanje o cerkveni pastorali, je dejal papež in poudaril, naj ne pozabijo, da protagonisti sinode niso oni, ampak Sveti Duh: »Protagonisti sinode nismo mi, ampak je Sveti Duh. In če bomo pustili prostor Svetemu Duhu, bo sinoda dobro potekala. Če je med nami Sveti Duh, ki nas vodi, bo to lepa sinoda. Če so med nami neki drugi načini zaradi človeških, osebnih in ideoloških interesov, ne bo sinode, ampak bo to bolj parlamentarno srečanje, kar pa je nekaj drugega. Sinoda je pot, ki jo dela Sveti Duh.«
SVETI DUH USTVARJA HARMONIJO
In zato je sveti oče želel, da udeleženci sinode berejo in premišljujejo besedila sv. Bazilija o Svetem Duhu, ki so jim bila razdeljena. Kot je nadaljeval, je Sveti Duh protagonist cerkvenega življenja in načrt zveličanja se uresničuje po Njegovi milosti. Sveti Duh v cerkveno skupnost vnaša globoko in raznoliko dinamiko ter ustvarja harmonijo – vse razlike poveže v harmonijo. »Če ni harmonije, ni Duha.« Sveti Duh je torej »harmonični skladatelj zgodovine zveličanja.« Harmonija pa ne pomeni »sinteze«, ampak »vez občestva med neenakimi deli«.
»Cerkev je ena harmonija mnogih glasov, ki jih je ustvaril Sveti Duh: tako si moramo predstavljati Cerkev. Vsaka krščanska skupnost, vsaka oseba ima svojo posebnost, vendar morajo biti te posebnosti vključene v simfonijo Cerkve. Tisto pravo simfonijo pa ustvarja Duh: mi je ne moremo ustvariti,« je pojasnil papež Frančišek.
NE ŽALOSTIMO SVETEGA DUHA
Sveti Duh je prav tako Tolažnik: »vodi nas za roko in nas tolaži«. Je tudi tisti, ki »varuje Cerkev«. Po papeževih besedah se je treba »naučiti poslušati glasove Duha, ki so vsi različni – naučiti se razločevati«. Poudaril je, da je med Duhom in Besedo »zelo pomembna vez«, pri tem pa izpostavil, da »prazne besede žalostijo Svetega Duha«: »Prazne besede, posvetne besede in – če se spustimo na določeno človeško navado, ki ni dobra – opravljanje. Opravljanje je proti Svetemu Duhu, je v nasprotju z njim. Prazne besede pa žalostijo Svetega Duha,« pri čemer je papež navedel apostola Pavla: »Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani« (Ef 4,30). Žalostiti Svetega Duha je namreč veliko zlo, in to je govoričenje, opravljanje. »Če Svetemu Duhu ne pustimo, da nas ozdravi te bolezni, bo sinodalna pot s težavo dobra. Vsaj tukaj: če se kdo ne strinja s tem, kar pravi neki škof ali neka sestra ali neki laik, mu naj to povej v obraz. Zato je sinoda. Da bi povedali resnico, ne pa širili govorice.«
Papež je spodbudil k razločevanju glasov Svetega Duha od posvetnih glasov ter posvaril pred »posvetno duhovnostjo«: »Pri tem bodite previdni: na mesto Svetega Duha ne postavljamo posvetne stvari – četudi so dobre, kot je zdrava pamet: ta pomaga, a Duh vse to presega. Naučiti se moramo živeti v naši Cerkvi s Svetim Duhom.«
MANJ GOVORJENJA, VEČ POSLUŠANJA
V nadaljevanju je v ospredje postavil pomembno vlogo poslušanja in dejal, da ima poslušanje prednost med to sinodo, pri tem pa se je obrnil zlasti na novinarje: »Dati moramo sporočilo, ki je odraz tega življenja v Svetem Duhu. Za to je potrebna askeza – oprostite, da tako govorim z novinarji – določen post javnega govorjenja, da bi to varovali. In kar se objavi, naj bo v tem ozračju. Nekateri bodo rekli – to tudi govorijo –, da se škofje bojijo in zato nočejo, da bi novinarji govorili. Ne, delo novinarjev je zelo pomembno. Vendar jim moramo pomagati, da bodo to povedali v Duhu. Bolj kot govorjenje je na prvem mestu poslušanje.«
NOVINARJI NAJ POROČAJO DOBRO IN PRAVIČNO
Papež Frančišek je spomnil, kako so se na prejšnjih sinodah polemike in pritiski medijev prekrivali z razpravami v sinodalni dvorani in pogosto celo usmerjali dnevni red. Med sinodo o družini, je bilo javno mnenje, ki ga je ustvarila posvetnost, da gre za obhajanje ločenih oseb, in tako se je vstopilo v sinodo. Ko je bila sinoda za Amazonijo, je bilo javno mnenje in pritisk, da je namenjena viri probati. »Sedaj,« je dejal papež, »obstajajo nekatere domneve o tej sinodi: ‘Kaj pa bodo naredili? Morda dali duhovništvo ženskam …’ Ne vem, to so stvari, ki ji govorijo zunaj.« Dodal je, da se škofje bojijo govoriti o tem, kaj se dogaja. Zato se je papež neposredno obrnil na novinarje in jih prosil, naj »svojo vlogo opravijo dobro in pravično, da bodo Cerkev in ljudje dobre volje – drugi naj govorijo, kar hočejo – razumeli, da ima tudi v Cerkvi prednost poslušanje.« Posredovati to sporočilo je zelo pomembno.
Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/sveti-oce-v-otvoritvenem-govoru-na-prvem-mestu-sinode-je-poslusa.html
MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
ŠKOF MATJAŽ O ZAČETKU SINODE: »POSLUŠAJMO SE, POGOVARJAJMO SE, PRIDIMO SI BLIZU«
Vabljeni k ogledu pogovora s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem, predstavnikom Slovenije na sinodi v Rimu. Spregovoril je o odprtih vprašanjih, ki jih sinoda prinaša, posebej o pomembnosti »pogovora v Duhu« in dajanju prostora Svetemu Duhu v sinodalnem dogajanju.
Zanimivemu pogovoru lahko prisluhnete na YouTubu.
https://katoliska-cerkev.si/skof-matjaz-o-zacetku-sinode-poslusajmo-se-pogovarjajmo-se-pridimo-si-blizu
JEZUS POŠLJE UČENCE, NAJ OZNANJAJO PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA IN VABIJO K SPREOBRNJENJU
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,1-12)
Tisti čas je Jezus določil drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je hotel sam priti. Govoril jim je: »Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. Pojdite: glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosite mošnje ne torbe ne obuvala in nikogar na potu ne pozdravljajte.
V katero koli hišo pridete, recite najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo tam sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se povrne k vam. V tisti hiši pa ostanite ter jejte in pijte, kar imajo; zakaj delavec je vreden svojega plačila. Ne prehajajte iz hiše v hišo. In v katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, kar se pred vas postavi; ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in oznanjujte: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹
Kadar koli pa pridete v kako mesto, kjer vas ne sprejmejo, pojdite ven na ceste in recite: ›Tudi prah, ki se je prijel iz vašega mesta naših nog, otresamo na vas; vendar to vedite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam, da bo oni dan Sodomi laže kakor temu mestu.
KRATKA DUHOVNA MISEL: Jezus pošlje učence, naj oznanjajo prihod Božjega kraljestva in vabijo k spreobrnjenju. Za to poslanstvo morajo biti povsem svobodni. Tudi če jih zavrnejo, jih to ne sme ustaviti. Zavedal se bom, da mi Gospod zaupa nalogo oznanjevanja, čeprav sem nemočen in me je strah, da bom zavrnjen. Gospod, pomagaj mi razumeti, da morem z uboštvom srca oznaniti tvoje odrešenje. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
SVETA MARIJA FAVSTINA KOWALSKA: GLASNICA BOŽJEGA USMILJENJA
5. OKTOBRA PRAZNUJEMO GOD SV. MARIJE FAVSTINE KOWALSKE, POLJSKE REDOVNICE IN MISTIKINJE, KI JE SPODBUJALA POBOŽNOST, ZNANO KOT BOŽJE USMILJENJE.
IZ ŽIVLJENJA …
Sv. Favstina se je rodila 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni družini v poljski vasi Glogowiec. Pri krstu so ji dali imel Helena. Dvajsetletna je vstopila v Kongregacijo sester Marije Usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina. Po raznih samostanih je vse življenje opravljala preprosta dela: bila je kuharica, vrtnarica in vratarica.
Ta preprosta in skromna redovnica je po posebni božji milosti postala glasnica Božjega usmiljenja. Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Iz njegovega srca sta prihajala dva snopa žarkov v obliki krvi in vode. Jezus se ji je prikazal in razodel v več videnjih, ter ji naročil naj širi češčenje Božjega usmiljenja, rožni venec in litanije Božjega usmiljenja.
Sv. Favstina je imela tudi druge nadnaravne milosti, kot npr. prerokovanje, branje človeških src, stigme, videnja in drugo.
Zaradi tuberkuloze je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938, stara komaj 33 let. Za njo je ostal njen dnevnik, ki ga je začela pisati leta 1934. Iz njega veliko izvemo o sami sv. Favstini in o pobožnosti Božjega usmiljenja.
ALI STE VEDELI?
Sv. papež Janez Pavel II. je še posebej častil sv. Favstino in spodbujal pobožnost Božjega usmiljenja. Leta 1993 jo je razglasil za blaženo, leta 2000 pa za sveto – obakrat na drugo velikonočno nedeljo (t. i. belo nedeljo), ki jo je določil za praznovanje nedelje Božjega usmiljenja. Omeniti pa velja, da je na ta dan tudi sam umrl.
PODOBA JEZUSA Z DVEMA ŽARKOMA
V zvezi s podobo je Jezus sv. Favstini obljubil: »Obljubljam, da se tisti, ki bo častil to podobo, ne bo pogubil. Že na tem svetu mu obljubljam zmago nad sovražniki, posebno še v smrtni uri. Jaz, Gospod, ga bom varoval kakor sovjo čast. Žarki na sliki označujejo kri in vodo, ki je pritekla iz globine mojega usmiljenja takrat, ko je bilo moje srce, umirajoče na križu, prebodeno s sulico.«
ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA
Sv. Favstini je Jezus narekoval tudi molitev rožnega venca Božjega usmiljenja. V svojem dnevniku piše, da je 14. septembra 1935 ob prihodu v kapelo v duši zaslišala, kako naj moli »za pomiritev božje jeze«.
Moli se podobno kakor navadni rožni venec: najprej očenaš in zdravamarijo ter vero.
Pri vseh petih desetkah na velikih jagodah (očenaša) molimo: »Večni Oče, darujem Ti Telo in Kri, dušo in božanstvo Tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.«
Na malih jagodah pa molimo: »Po Njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.«
Na koncu zadnje desetke se trikrat ponovi: »Sveti Bog, sveti Močni Bog, Sveti Nesmrtni Bog, usmili se nas in vsega sveta.«
Kdor bo molil ta rožni venec, je Jezus razodel sv. Favstini, mu bo podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.
URA VELIKE MILOSTI OB TREH POPOLDNE
Pobožnost, ki je našemu Gospodu najljubša, je češčenje njegovega trpljenja ob uri, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo. Kakšna ljubezen bi morala napolnjevati naša srca in kako voljno bi morali odgovoriti na željo našega Gospoda, ki je rekel s. Favstini:
»Ob treh prosi Moje usmiljenje posebno za grešnike: čeprav za kratek trenutek se potopi v moje trpljenje, posebno v mojo zapuščenost v trenutku agonije. To je ura velike milosti za ves svet. V tej uri ne bom odrekel ničesar duši, ki me bo prosila po zasluženju mojega trpljenja. Spominjam te, hči moja, da se vedno, ko ura bije tri, popolnoma potopiš v moje usmiljenje, ga častiš in poveličuješ, kličeš Njegovo vsemogočnost na ves svet, posebno na uboge grešnike; v tem trenutku se namreč Usmiljenje odpre na široko za vsako dušo. V tej uri lahko dosežeš s svojo priprošnjo vse zase in za druge; to je čas milosti za ves svet – trenutek, ko je Usmiljenje zmagalo nad pravičnostjo. Hči moja, poskušaj, če je le mogoče, moliti križev pot v tej uri, če ti dolžnosti to dovoljujejo, če pa to ni možno, vsaj vstopi v kapelo za trenutek in polasti v presvetem oltarnem zakramentu moje srce, ki je polno milosti, potopi se v molitev, kjerkoli si, pa čeprav za kratek čas.«
PRIPOROČLJIVA MOLITEV OB TREH POPOLDNE
Ti si izdihnil, Jezus, toda vir življenja je stekel za duše in ocean usmiljenja se je odprl za ves svet.
O vir življenja, neizmerno, nedoumljivo Božje usmiljenje, obdaj ves svet in se razlij na nas.
O kri in voda, ki sta pritekli iz srca Jezusovega kot vir usmiljenja za nas, zaupam v vaju. Amen.
ZAVETNICA
Sv. Favstina je zavetnica revnih družin, otrok, gospodinj, kuharjev, vrtnarjev, vratarjev; mladih, ki želijo v samostan
Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-marija-favstina-kowalska-glasnica-bozjega-usmiljenja/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Sv. Favstina, prosi za nas!
O BOŽJEM USMILJENJU obširno na:
http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf
BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO,
ZAUPAMO VATE!
PAPEŽ OB ZAČETKU SINODE: BITI CERKEV, KI NA ČLOVEŠTVO GLEDA Z USMILJENJEM
V Vatikanu se je začelo XVI. redno generalno zasedanje škofovske sinode na temo »Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo«. Papež Frančišek je dopoldne na Trgu svetega Petra daroval mašo, popoldne pa je v sinodalni dvorani že na programu prva kongregacija, kjer bo navzoč tudi sveti oče. Med homilijo je spregovoril o Cerkvi, ki je združena in bratska, ki posluša in se pogovarja ter v svoje središče postavlja Boga.
Več o nagovoru svetega očeta na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2023-10/papez-ob-zacetku-sinode-biti-cerkev-ki-na-clovestvo-gleda-z-us.html
Božje usmiljenje, ki obsegaš ves svet, zaupamo vate!
TREM LJUDEM RAZLAGA JEZUS, DA HOJA ZA NJIM NE POMENI LE, DA POSLUŠAJO NJEGOVO OZNANILO IN MODROST, AMPAK DA SO PRI NJEM IN Z NJIM ŽIVIJO
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,57-62)
Ko so Jezus in učenci šli po poti, mu je nekdo rekel: »Za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.« Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« Drugemu je pa rekel: »Hodi za menoj!« Ta je dejal: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« Toda rekel mu je: »Pusti, naj mrtvi svoje mrtve pokopljejo, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo.« Še drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, toda dovoli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« Jezus mu je pa rekel: »Nihče kdor roko položi na plug in se nazaj ozira, ni pripraven za Božje kraljestvo.«
KRATKA DUHOVNA MISEL: Trem ljudem razlaga Jezus, da hoja za njim ne pomeni le, da poslušajo njegovo oznanilo in modrost, ampak da so pri njem in z njim živijo. Če je on prva svetinja, mu ne smejo postavljati pogojev. V molitvi bom odkrival vse, kar me ovira pri svobodni hoji za Jezusom. Gospod, pomagaj mi odvreči izgovore, pogoje in kompromise, da bom tvoj resnični učenec. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
SVETNIK DNEVA
SVETI FRANČIŠEK ASIŠKI: PRVI SVETNIK S KRISTUSOVIMI RANAMI?
4. oktobra obhajamo god sv. Frančiška Asiškega, ki je ustanovitelj reda manjših bratov, klaris in tretjega reda. Znan je po svojem uboštvenem življenju in spoštljivem sobivanju s Stvarstvom. Je tudi prvi (pri)znani primer svetnika s Kristusovimi ranami.
IZ ŽIVLJENJA …
Sv. Frančišek se je rodil leta 1181/82 v Assisiju kot Janez Bernardone, a so ga vsi klicali Frančišek (Francesco). Njegova mati Pika je bila Francozinja, oče Peter pa premožen trgovec s suknom. Frančišek je do svojega štiriindvajsetega leta živel precej lahkomiselno življenje. Očetu je pomagal pri prodaji blaga, njegova glavna »dejavnost« pa so bile zabave in druženje s prijatelji. Povsod je moral biti glavni, »kralj zabave«. Mladi Frančišek si je zelo želel postati vitez, a je bil kmalu ujet v vojni s Peruggio in imel v ječi eno leto časa za razmislek o svojem življenju. Po prihodu iz ječe je zabave zamenjal s samoto v naravi in z druženjem s siromašnimi ljudmi, zlasti z gobavci.
Potem pa pride do popolnega preobrata v njegovem življenju. V svoji duši je slišal Božji klic in se mu odzval. Med molitvijo v napol razpadli cerkvici sv. Damijana sliši Jezusov glas s križa: »Frančišek, pojdi in popravi mojo razpadajočo hišo!« Njegovi prvi »nalogi« sta bili ureditev zapuščenih cerkva sv. Damijana in sv. Marije Angelske, imenovane Porciunkula. Ko njegov oče odkrije, da na skrivaj prodaja njegovo blago, da bi imel denar za obnovo cerkva, sledi Frančiškov drugi korak.
Odpove se bogatemu življenju, odreče se celo svojim staršem in dediščini, zavedajoč se, da lahko Jezusu sledi le tisti, ki se je pripravljen odpovedati vsemu. Zavestno postane »najmanjši med najmanjšimi«. Dobesedno vzame Jezusove besede ob odpošiljanju učencev: »Ne nosite s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal« (Lk 10,4). Hoditi je začel bos, oblečen v grobo sivorjavo haljo opasano z vrvjo ter s svojim radikalnim uboštvom pričevati o veliki Božji ljubezni. Hotel je živeti v uboštvu, kot je živel Kristus in apostoli.
Kmalu so se njegovemu idealu pridružili tovariši in Frančišek je kmalu spoznal, da njegova skupnost potrebuje pravilo. Okoli leta 1210 je v Rimu dobil papeško dovoljenje za red manjših bratov. Vedno več mladih moških se je pridružilo redu. V Assisiju so si postavili koče okoli porcijunkulske cerkvice.
Dve leti kasneje je skupaj s sv. Klaro Asiško iz plemiške družine ustanovil drugi, ženski red: klarise pri cerkvici sv. Damijana. Okoli leta 1221 je bil dodan še tretji red za laike. Redovne hiše so nastale po vsej Evropi.
Frančišek, ki je v času križarskih vojn zaman poskušal spreobrniti egiptovskega sultana, si je prislužil njegovo spoštovanje.
Leta 1224 je Frančišek prejel Kristusove rane, iz katerih je pozneje večkrat tekla kri. Vedno znova so ga pestile bolezni, na koncu je skoraj popolnoma oslepel. Zvečer 3. oktobra 1226 so ga na njegovo željo prinesli v porciunkulsko cerkvico in položili na gola tla, kjer je za vedno zatisnil oči, star komaj 44 let.
Že drugo leto po smrti je bil razglašen za svetnika. Umetniki ga najpogosteje upodabljajo odetega v preprosto oblačilo in s Kristusovimi ranami. Ob njem vidimo lobanjo, knjigo, križ, podirajočo se cerkev, lilijo, jagnje ali volka. Včasih ga upodabljajo, kako pridiga pticam, pri negovanju gobavcev …
Sv. Frančišek je zavetnik Italije, Assisija, revnih, frančiškanov, trgovcev, socialnih delavcev, ekologov. Je priprošnjik proti glavobolu in kugi.
MOLITEV SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA
O vzvišeni in veličastni Bog, razsvetli temine mojega srca.
Daj mi pravo vero, trdno upanje, popolno ljubezen, globoko ponižnost,
razumnost in spoznanje, da se bom držal tvojih zapovedi. Amen.
Povzeto po: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-asiski-prvi-svetnik-s-kristusovimi-ranami/2023-10-04/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!
SVETI FRANČIŠEK – REDOVNI USTANOVITELJ
https://svetniki.org/sveti-francisek-asiski-redovni-ustanovitelj/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Sv. Frančišek Asiški, prosi za nas!
KO SO SE DOPOLNJEVALI DNEVI, DA BI BIL JEZUS VZET V NEBO, SE JE TUDI SAM NAMENIL ITI V JERUZALEM
IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 9,51-56)
Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil Jezus vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem. Poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?« Toda obrnil se je in ju posvaril. In odšli so v drugo vas.
KRATKA DUHOVNA MISEL: Jezusa najprej zavrnejo domačini, potem pa še v Samariji, ker gre v Jeruzalem. Jakob in Janez se želita maščevati nad njimi, vendar jima ne pusti. Posnemal bom Jezusa, ki ne prihaja do nikogar z nasiljem. Gospod, včasih se izognem odločitvam, ki zahtevajo odpoved. Rad bi na silo rešil stvari. Daj mi moči, da bom potrpežljiv in ne bom padel v to skušnjavo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
TUDI SLOVENCI DEL EKUMENSKEGA MOLITVENEGA BDENJA V RIMU
NA TRGU SVETEGA PETRA JE PAPEŽ FRANČIŠEK V SOBOTO VODIL EKUMENSKO MOLITVENO BDENJE Z NASLOVOM »SKUPAJ – SREČANJE BOŽJEGA LJUDSTVA«, KI SE GA JE UDELEŽILO PRIBLIŽNO 18 TISOČ LJUDI, MED KATERIMI SO BILI TUDI SLOVENCI.
Poleg papeža Frančiška so bili na ekumenskem molitvenem bdenju prisotni patriarhi, škofje in voditelji različnih krščanskih Cerkva ter udeleženci sinode, tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki so po bdenju odšli na tridnevno duhovno obnovo v bližini Rima. Na bdenju je bilo tudi okoli 3000 mladih, ki so od 29. septembra do 1. oktobra zbrani v Rimu na vikendu molitve in podelitve, ki ga organizira taizejska skupnost.
Več o tem srečanju na: https://katoliska-cerkev.si/tudi-slovenci-del-ekumenskega-molitvenega-bdenja-v-rimu