Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
RAZLOČEVANJE IN VSAKDANJA DUHOVNOST – POSAMEZNIK LAHKO S POMOČJO PROGRAMA MOLITVE IN POGOVOROV VSTOPI V PROCES OSEBNEGA RAZLOČEVANJA IN SPREJEMANJA ODLOČITVE
NA JEZUITE SE POSAMEZNIKI VEČKRAT OBRNEJO S PROŠNJO, DA BI JIM POMAGALI NAREDITI POMEMBNEJŠE ODLOČITVE ALI DOSEČI JASNOST V RAZLOČEVANJU NOTRANJIH VZGIBOV.
Jezuiti izhajajo iz lastne izkušnje molitve in pogovora o njej, ki so jo pridobili med tipičnim oblikovanjem za jezuitsko redovništvo, mnogi jezuiti pa iz duhovnosti opravijo tudi podiplomsko teološko specializacijo. Osebam tako pomagajo z duhovnim spremljanjem, ki izhaja iz krščanske tradicije duhovnega pogovora (tudi spovedovanja) in je danes uveljavljena praksa s svojim sodobnimi etičnimi načeli (več na spletu Ignacijevega doma duhovnosti).
Posameznik lahko s pomočjo programa molitve in pogovorov vstopi v proces osebnega razločevanja in sprejemanja odločitve. Med ignacijanskimi “pravili za razločevanje duhov” se bo soočil s pojmoma duhovna tolažba in potrtost, preko zavedanja katerih lahko prepozna misli, ki prihajajo od Boga ali od hudega duha. Obstajajo pa tudi priložnostni in duhovni programi, ko na podoben način preko duhovnega pogovora v skupini gojimo skupinsko razločevanje; različica za mlade se imenuje magis krog.
Več o razločevanju in vsakdanji duhovnosti na:
https://jezuiti.si/duhovnost/razlocevanje-in-vsakdanja-duhovnost/
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
NE BRIGAJ SE PREVEČ ZA STVARI, KI POVZROČAJO MRZLIČNOST, NAPETOST IN
UTRUJENOST. SAMO ENO JE POTREBNO: DVIGNITI DUHA IN LJUBITI BOGA.
Misel sv. patra Pija
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
BOGU hvala za kratke in jedrnate misli svetnikov, začinjene s soljo Božje modrosti. Poleg Božje besede nas Gospod tudi po svetnikih vabi k spolnjevanju Božje volje. Svetniki govorijo in nam svetujejo tisto, kar tudi sami živijo v moči Svetega Duha!
ZMAGA-OSVOBODITEV ZVEZANOSTI
Kadar čutim, da mi nekaj leži kot NEPOJASNJENO, PROSIM GOSPODA, DA MI POKAŽE.
Velikokrat se srečujemo s tem, kako nam NAŠ RAZUM UKAZUJE IN SE SPRAŠUJEMO: ALI DOVOLJ MOLIMO, DELAMO DOVOLJ DOBRIH DEL, KAJ NAJ DELAMO, STALNO NEKI PRITISKI OD LJUDI itd…..
In Gospod mi je pokazal preko Yoyce Meyer v oddaji o strahu.
Ne počnimo tega. Vedno neka skrb, tudi pritiski od drugih ali dovolj moliš in delaš ali ne delaš dobra dela, ali dovolj bereš Božjo Besedo?
Vse tako početje potrebuje OSVOBODITEV, GOSPOD NAJ NAS OSVOBODI VSAKE STRAHU IN SKRBI.
BODIMO SVOBODNI, pravi Yoyce, nehajmo seštevati.
Ja res je, ALI NI BOG PRISTOJEN ZA NAŠE VODENJE IN ALI NE DOLOČA ON, KAJ BOMO DELALI, KAM BOMO ŠLI, KAKO IN KOLIKO MOLITI itd..?
Zakaj se res obremenjumo z zadevami, KI SO V PRISTOJNOSTI BOGA. Če človek potrebuje DUHOVNEGA VODITELJA, GA BO ŽE PRESKRBEL BOG OB SVOJEM ČASU. ON VE, KAKO BO ČLOVEKA VODIL. KER GA POZNA PREDEN JE PRIŠEL V MATERINO NAROČJE. IN JE ŽE PREJ VSAKEGA IZBRAL ZA DOLOČENO NALOGO NA SVETU.
Bog poskrbi za vsakega človeka na svoj način. NE POTREBUJE NAŠE KALKULACIJE IN SEŠTEVKOV DOBRIH DEL IN MOLITEV.
Hudobni duh nesprestano priganja in prišepetava človeku da tudi sprašuje: KAJ NAJ NAREDIM?, SEM DOVOLJ NAREDIL?
itd…STRAH NA STRAH.
Rimljanom 8,15
Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!«
Rimljanom 8,15
VELIKOKRAT LJUDJE SPRAŠUJEJO KAJ NAJ STORIMO, DA BOMO DELALI BOŽJA DELA?
KO SO UČENCI VPRAŠALI JEZUSA -KAJ NAJ STORIMO, DA BOMO DELALI BOŽJA DELA JE JEZUS REKEL:
Janez 6,28-29
Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« 29 Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«
Janez 6,28-29
JA, BOŽJE DELO JE, DA VERUJEMO ! Nič drugega ni potrebno. BOG POSKRBI ZA VSE!
BOGA RES VELIKOKRAT SPRAŠUJEMO KAJ NAJ DELAMO! ČE BOG NE DAJE TRENUTNO NOBENE NALOGE , NI POTREBNO DA SI JO IZMIŠLJUJEMO. VERA JE TUDI POKORŠČINA BOGU!
Yoyce pravi da nobenemu ne bo povedala koliko moli, če jo vpraša, ker ne ve in zakaj bi se primerjala z nekom drugim.
Res je, vsak je UNIKAT USTVARJEN OD BOGA.
Ljudje smo navajeni da vse v življenju poteka po nekih določilih. BOG PA ŽELI DA GREMO V OCEAN …
ČE MI ZARES VERUJEMO IN ŽELIMO STORITI KAR NAM BOG NAROČA, POTEM HOČEMO STORITI KAR NAM ON NAROČA, NE KAR SI MI IZMIŠLJUJEMO.
RES JE POTREBNA POKORŠČINA V PRAVEM POMENU BESEDE. NE SMEMO SE BATI ALI SMO DOVOLJ DOBRI ALI NE, STALNO V STRAHU DA NE BOMO GREŠILI itd….
KO SPREJMEMO SVOJE SLABOSTI, BOMO OSVOBOJENI.
Rimljanom 11,30-32
Kakor ste bili namreč vi nekoč Bogu neposlušni, zdaj pa ste zaradi njihove neposlušnosti dosegli usmiljenje, 31 tako so zdaj tudi ti zaradi usmiljenja, ki ste ga bili deležni, postali neposlušni, da bi tudi oni prišli do usmiljenja. 32 Bog je namreč vse vklenil v neposlušnost, da bi vsem izkazal usmiljenje. Rimljanom 11,30-32
VSAK, KI VERUJE V BOGA IN MU ŽELI BITI POKOREN BO REKEL: “TUKAJ SEM GOSPOD, ZGODI SE MI PO TVOJI VOLJI”. TAKO JE TUDI REKLA NAŠA MATI MARIJA. VEDNO JE ČAKALA NA GOSPODOVO BESEDO IN SE NIKOLI NI PUSTILA UJETI V PASTI HUDOBNEGA DUHA.
GOSPOD JE TISTI, KI ZA VSE SKRBI, ZA NAJMANJŠO MALENKOST, KER ON EDINI POZNA ČLOVEKA.
Velikokrat sem slišala, kako so se nekateri pritoževali v času covida zaradi pomanjkanja obiskov, stikov itd..
Vendar je potrebno dati pod našim soncem prostor in mišljenje tudi tistim, KI NA DRUGAČEN NAČIN POSKRBIJO ZA SVOJCE, KI JIH IMAJO RADI, IMAJO SVOJE MIŠLJENJE, KI TUDI VODI V DOBRO SMER, KI DRUGAČE RAZMIŠLJAJO IN IMAJO RADI SAMOTO IN KI V NAJHUJŠI STISKI NE “JAMRAJO”.
BOG JE REKEL- Galačanom 1,10
Koga si namreč skušam dobiti na svojo stran, ljudi ali Boga? Si mar prizadevam, da bi ugajal ljudem? Ko bi še hotel ugajati ljudem, ne bi bil Kristusov služabnik.
Janez 12,42-43
Vendar jih je bilo tudi med voditelji mnogo, ki so začeli verovati vanj, toda zaradi farizejev tega niso priznavali, da jih ne bi izobčili iz shodnice. 43 Bolj so namreč ljubili človeško slavo kakor Božjo slavo.
Hvala za objavljeni prispevek. Za celovit pogled na BOŽJO MILOST in sodelovanje človeka z BOGOM pri uresničevanju BOŽJE VOLJE se skrbno poglobimo še v razlago KKC. Med drugim tudi v naslednja odlomka:
2000 Posvečujoča milost je trajen dar, nadnaravna dispozicija, ki izpopolnjuje dušo samo tako, da jo naredi sposobno živeti z Bogom, delati po njegovi ljubezni. Razlikujemo habitualno milost, trajno dispozicijo (voljnost), da bi živeli in delali v skladu z božjim klicem, in pa dejanske milosti, se pravi božje posege bodisi na začetku spreobrnjenja bodisi v potekanju posvečenja.
2001 Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):
Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).
Več o tem na: https://marija.si/gradivo/kkc/ii-milost/
MOLIMO K SVETEMU DUHU:
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
“IZ VSAKE PREIZKUŠNJE DO ZDAJ SEM PRIŠEL VEN BOLJŠI”
“Z BOŽJO POMOČJO PREK PREIZKUŠENJ”
Duhovnika salezijanca Petra Pučnika poznamo kot priljubljenega vzgojitelja mladih, družinskega terapevta, iskanega spovednika ter glasbenika. V preteklih treh letih so se nanj zgrnile številne zdravstvene težave in mnogi so molili zanj in za njegovo zdravje.
Po mišji mrzlici, raku na bezgavkah in dveh možganskih kapeh je Peter spet dejaven v Marijanišču v Veržeju. Čeprav na telesu čuti nekaj posledic prestanih bolezni, ohranja vedrino, predvsem pa vero v Boga. V pričevanju je spregovoril o tem, kako se je soočal s preizkušnjami, ki so prihajale ena za drugo, in kako je v tem času ohranjal svoj odnos z Bogom.
O pričevanju salezijanca Petra Pučnika več na:
https://si.aleteia.org/2023/04/09/iz-vsake-preizkusnje-do-zdaj-sem-prisel-ven-boljsi/
Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
“VERA JE BILA TISTA, KI ME JE DRŽALA POKONCI. ČE TEGA NE BI IMELA, BI SE ŽE VEČKRAT SESULA”
“VELIKOKRAT SI MISLIMO, KAJ VSE ZMOREMO, AMPAK PRIDE TRENUTEK, KO VIDIŠ, DA SI POPOLNOMA NEMOČEN. IN TAKRAT POMAGA SAMO BOŽJA MILOST”
Je mama šestim že skoraj odraslim otrokom, a gotovo jo najbolj zaposlujeta Matej in Amadej, ki imata potrjeno mitohondrijsko miopatijo in sta odvisna od njene pomoči. Kljub temu je vedno nasmejana in neomajno prepričana v Božjo ljubezen in bližino. Da sta lahko tudi doma deležna obhajila, je postala izredna delilka obhajila, saj velikokrat mašo spremljata le doma po televiziji.
Erika Ipavec s svojo družino že 15 let živi na Colu nad Ajdovščino in ves svoj čas posveča invalidnima sinovoma. Izredno je tudi opazovati, kako zelo so povezani med sabo, saj Erika že skoraj sluti, kaj je narobe ali kaj kateri od njiju potrebuje.
Več o njeni močni veri in poučnih življenjskih izkušnjah v pogovoru na:
https://si.aleteia.org/2023/04/09/vera-je-bila-tista-ki-me-je-drzala-pokonci-ce-tega-ne-bi-imela-bi-se-ze-veckrat-sesula/
Najlepša hvala gospe Eriki za spodbudno pričevanje o BOŽJI MILOSTI in hvaležnosti. Bogu hvala za vse!
PRENOVA V DUHU
Prirejamo seminarje življenja v Duhu na katerih se s predavanji in poglobljeno vodeno osebno molitvijo pripravimo na IZROČITEV SVOJEGA ŽIVLJENJA JEZUSU KRISTUSU.
KAJ JE IZLITJE SVETEGA DUHA? To ni nov zakrament, vseeno pa je velik dar, milost. JE OSEBNO SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM.
»Molitev za »KRST V SVETEM DUHU« ali izlitje Svetega Duha je MOLITEV OSEBNE IZROČITVE SVOJEGA ŽIVLJENJA JEZUSU KRISTUSU. Pogosto ta dogodek spremlja gosolalija ali govorjenje v jezikih.«
7 KORAKOV, KI NAM LAHKO POMAGAJO RASTI V SVETOSTI (Aleteia)
KRISTUSOV PASIJON NAM PONUJA VZOREC ZA RAST V SVETOSTI IN IZZIVE, KI JIH TA PRINAŠA. PILAT, KI VSTOPA IN IZSTOPA IZ PRETORIJA, SIMBOLNO PREDSTAVLJA OMAHOVANJE IN NEODLOČNOST, KI JU POGOSTO OBČUTIMO V SEBI V ODNOSU DO JEZUSA
Vsak veliki petek smo blagoslovljeni, da lahko poslušamo pripoved o trpljenju iz evangelija po Janezu. Kristusov pasijon nam ponuja vzorec za rast v svetosti in izzive, ki jih ta prinaša.
O korakih, ki nam lahko pomagajo rasti v svetosti, več na:
https://si.aleteia.org/2023/04/07/7-korakov-ki-nam-lahko-pomagajo-rasti-v-svetosti/
VELIKI PETEK, KRIŽ OZKE POTI V ŽIVLJENJE
TRPLJENJE NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA
KRISTJANI SMO V ODNOSU DO TRPLJENJA IN KRIŽA ŽAL ZELO PODOBNI NEVERNIM
KRIŽ ZLORABLJENJE DOBROTE, KRIŽ RAZPETOSTI, KRIŽ PREPUŠČANJA IN POTI, KRIŽ NEKORISTI IN PREROŠTVA, KRIŽ OPREDELITVE IN ODLOČITVE, KRIŽ UMIRANJA, KRIŽ TIHOTE IN MOLKA
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Tisti čas je Jezus s svojimi učenci odšel čez potok Cédron; tam je bil vrt, v katerega so šli on in njegovi učenci. Tudi Juda, ki ga je izdal, je vedel za ta kraj, kajti Jezus se je tam večkrat sešel s svojimi učenci. Juda je torej vzel četo in služabnike vélikih duhovnikov in farizejev ter jih privedel tja z baklami, svetilkami in orožjem. Tedaj je Jezus, ki je vedel, kaj vse bo prišlo nadenj, šel ven in jim dejal: »Koga iščete?« Odgovorili so mu: »Jezusa Nazaréčana.« Rekel jim je: »Jaz sem.« Z njimi je stal tudi njegov izdajalec Juda. Ko jim je rekel ›Jaz sem,‹ so stopili nazaj in padli na tla. (Jn 18,1-19,42)
Križ ozke poti v življenje
Ne vem zakaj, vendar se zdi, da kristjani nikakor ne sprejmemo logike križa. A kot smo razmišljali včeraj, je prav križ temelj evharistije in duhovništva. Je izvir vsega. Ni evharistije in ni duhovništva brez velikega petka. A kristjani smo v odnosu do trpljenja in križa žal zelo na podobni nevernim. Mogoče križ sprejemamo šele takrat, ko je resnično težak, ko gre za preizkušnjo v življenju, za hudo bolezen, izgubo najdražjih ipd. Takrat se zdi, da nam je razumljivo, da je križ del življenja in da ga je potrebno sprejeti. Vendar Jezus govori o križu, kot nečem, kar vsak dan naložimo na svoja ramena in nosimo za njim. Zakaj? Zato ker sta v življenju le dve poti: ozka in strma v življenje, ter široka in položna v pogubo. Iti v življenje je torej mogoče le s sprejemanjem križa. Zato nam tudi Jezus sam daje zgled, ko pred križem ne zbeži. Pomislimo, koliko lažje bi lahko živel, če bi ne naložil nase križev, o katerih smo razmišljali ves postni čas.
Poglejmo križe kot so nam jih ponujali evangeliji postnih nedelj:
Križ zlorabljene dobrote
Jezus ozdravi gobavega (Mr 1,40-45), gobavi pa ga niti ne posluša, niti se mu ne pride zahvalit. Kdor hoče delati dobro, bo nujno doživljal tudi izigranost – križ zlorabljene dobrote.
Križ razpetosti
Jezus gre v puščavo, biva med zvermi, se posti, hudič ga skuša, angeli mu strežejo (Mr 1,12-15). Duhovno življenje je neprestan spopad med hudičem in Bogom, med zvermi in angeli. Ni se mogoče izogniti razpetosti, potrebno jo je nositi – križ razpetosti.
Križ prepuščanja in poti
Ko se Jezus na gori spremeni, bi apostol Peter postavil tri šotore (Mr 9,2-10). Ostal bi tam in nikoli ne sestopil z gore. Jezus pa nas vabi na pot, da svoje življenje izročamo v njegove roke in hkrati vztrajno hodimo po poti svetosti.
Križ nekoristi in preroštva
Jezus graja farizeje in pismouke, da so iz hiše njegovega Očeta naredili tržnico. Splete bič in razžene menjalce in prodajalce (Jn 2,13-25). S tem si zapravi kakršno koli priložnost, da bi bil priljubljen. Napoveduje svojo smrt in postavitev novega templja, česar pa ne more dokazati prej, preden ne umrje. Tako nosi križ nekoristi in preroštva. Vsak, kdor hoče biti njegov učenec, mora nositi takšen križ, kajti zvestoba evangeliju je pogosto zelo ‘nekoristna’. Križ preroštva pa je v pogledu v prihodnost, v katero kristjan zre, ne more pa je dokazati.
Križ opredelitve in odločitve
Nikodem pride k Jezusu (Jn 3,14-21). Težko mu je, ker se mora odločiti in tvega izločenost iz duhovniške vrste. A opredeliti in odločiti se je potrebno, če hoče slediti Resnici. Tudi ti moraš sprejeti križ opredelitve in odločitve, če hočeš iti za Jezusom.
Križ umiranja
Jezus govori o nujnosti umiranja sebi, če hoče izpolniti Očetovo voljo (Jn 12,20-33). Umreti sebi je tako temeljno za kristjana, kakor je umiranja bistveno za zrno, če hoče obroditi sad.
Križ tihote in molka
Jezus pred Pilatom molči (Mr 14,1-15,47). Dovolj je govoril, sedaj mu preostane samo še križ tihote in molka. Tihote, ko je potrebno zreti skrivnost Očetove volje. Molka, ko ni mogoče ničesar dopovedati, je potrebno molčati. To je ponižnost – ko celo Beseda umolkne. Križ tihote mora nositi tisti, ki hoče biti zvest svojemu Učitelju.
Ko pogledamo na Jezusa na križu, nam mora biti jasno: Končal je na križu, ker je hotel priti v življenje. Še več, končal je na križu, ker želi, da bi v življenje stopali tudi mi. Brez križa ta pot ni mogoča. Polno življenje zahteva vsakdanji napor, prizadevanje za dobro. Kakor nam je jasno, da se brez muje še čevelj ne obuje, nam mora postati jasno, da brez sprejemanja vsakdanjih križev, ne moremo hoditi po ozki poti v življenje.
Naj nam bo torej veliki petek povabilo, da se ne otepamo križev, ki jih zahteva ljubezen. Napor življenja naj nam ne bo odveč. Brez duhovnega napora, brez križa ni pravega življenja, ne moremo biti Jezusovi učenci.
https://mirenski-grad.si/sl/evangelij-in-pridiga/21-veliki-petek-kriz-ozke-poti-v-zivljenje/
KRIŽ MOLKA IN TIHOTE JE JEZUS NOSIL VSE ŽIVLJENJE
KRIŽ MOLKA IN TIHOTE
TO STA NUJNA DVA KRIŽA, ČE HOČEMO HODITI ZA JEZUSOM
Kako težka križa, a vendar nujna, če hočemo stopiti za Jezusom. Kako radi molk zamenjamo s praznim govorjenjem. Pa ne le to, ukvarjamo se z drugimi, ko bi morali iskati predvsem tisto, kar od nas pričakuje Oče.
ZANAŠA NAS V ZGRAŽANJE , OBSOJANJE itd…JEZUS PA OSTAJA V MOLKU SAM S SEBOJ.
KAKO V TRPLJENJU VIDETI ZMAGO?
KRIŽ JE IZHODIŠČE NAJGLOBJE KOMUNIKACIJE, ŠE ZDALEČ NE SAMO SIMBOL TRPLJENJA. JE NAJBOLJ ODPRT SIMBOL, KI SI GA DELIMO TAKO V VESELJU KOT ŽALOSTI, JE MISEL DR. STANKA GERJOLJA.
VELIKI PETEK, ALI PA VSAKA ŽIVLJENJSKA ZGODBA, KI NAM NI PO VOLJI, JE POMENSKA. LAHKO JO ZANIKAMO, LAHKO PA JO SPREJMEMO IN IZ NJE SKUŠAMO POTEGNITI ČIM VEČ. UITI JI NE MOREMO, ZANIKATI JE TUDI NE MOREMO, ZATO JE VAŽNO, KAKO SE SOOČAMO S TRPLJENJEM, PA PRAVI DR. JOŽE PLUT.
O poučnem razmišljanju obeh sogovornikov več na:
https://radio.ognjisce.si/sl/261/oddaje/36273/kako-v-trpljenju-videti-zmago.htm
Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
ČUDOVITI STAVEK Dr PLUTA: Ko vidimo hudo trpljenje drugega je včasih bolje biti ob njem le tiho in zanj samo moliti.
Kako resnično, kako uporabno, čakala sem na ta stavek.
MOLI IN PUSTI ČLOVEKA Z JEZUSOM. ON GA BO NAJBOLJE POTOLAŽIL V HUDEM TRPLJENJU. MENI JE TA STAVEK NA KOŽO PISAN IN NAJBOLJ PRIMEREN ZA MOJO PSIHO. MIR IN MOLITEV NEKOGA. TO JE VSE. JEZUS BO ŽE UKREPAL, KO BO ČAS, BODIMO BREZ SRBI.
Dr. Plut:
Veliki petek, rečejo mnogi, je bil potreben v njihovem življenju, da so dozoreli in se v celoti naslonili na Boga ter začeli živeti v polnosti.
KAKO RESNIČNE IN TOLAŽILNE SO TE BESEDE. Ga. Kristina, berite jih tudi vi. ČAKAJTE NA BOŽJI ODGOVOR. ON VAS PRIPRAVLJA NA REŠITVE, V TEM ČASU PA SE POPOLNOMA NASLONITE NAJ. TO ŽELI.
Joyce Meyer je v eni od oddaj dejala, DA BOG VČASIH DOLGO DOPUŠČA STANJE TRPLJENJA, SAMO DA BI BILI NA NJEGA POPOLNOMA PRIKLJENJENI, DA SE NE BI ODDALJILI.
VIDITE, JEZUS ODGOVARJA NA NAŠE PROBLEME. PRAVE BESEDE OB PRAVEM ČASU!
Res sem vesela danes!