Nasvet

Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…


Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

6.147 Responses to Nasvet

  1. Miro says:

    Molitev, ki nam še zlasti pred Najsvetejšim zakramentom prinaša
    velike duhovne koristi in mir v srcu:

    SPRAVNA MOLITEV – BOG BODI HVALJEN

    Bog bodi hvaljen.
    Hvaljeno bodi njegovo sveto ime.
    Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
    Hvaljeno bodi ime Jezusovo.
    Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce.
    Hvaljena bodi njegova predragocena Kri.
    Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zakramentu.
    Hvaljen bodi Bog Sveti Duh, Tolažnik.
    Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
    Hvaljeno bodi nje sveto in brezmadežno spočetje.
    Hvaljeno bodi njeno slavno vnebovzetje.
    Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije.
    Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveti Jožef.
    Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  2. Hvala says:

    PROSIMO GOSPODA, DA NAM ODPUSTI VSA GREŠNA DEJANJA, KI SO POVZROČILA ŠKODO IN PRIZADELA BOGA, LJUDI IN NAS SAME. IZROČIMO MU, VSE KAR NISMO PRAV RAVNALI V DRUŽINI, V SKUPNOSTI, SKRATKA VSEPOVSOD, KJER SE GIBLJEMO. GOSPOD JE EDINI, KI VSE VIDI IN VE IN ZATO GA TUDI PROSIMO, DA NAM POKAŽE, KAJ DELAMO NAROBE, DA BOMO OBŽALOVALI IN SE POBOLJŠALI.

    MOREBITNO ŠKODO, KI JE NASTALA ZARADI NAŠIH NAPAK, SLABOSTI IN GREHOV TUDI IZROČIMO JEZUSU, NAJ ON POVRNE VSEM LJUDEM, KI SMO JIH PRIZADELI, KAJTI DOLOČENE ŠKODE ČLOVEK NE MORE POVRNITI.

    Kadar na vrh gore nekdo raztrese vzglavnik poln perja, ga veter raznese po celem svetu. Nikoli več noben človek ne more pobrati tega perja in ga vstaviti nazaj v ta vzglavnik! LAHKO GA PA POBERE BOG.

  3. Miro says:

    5 KLJUČNIH IZHODIŠČ ZA DUHOVNO ZRELOST (Aleteia)

    NE GRE ZA TO, DA SE IZOGNEMO VIHARJEM, NEGATIVNIM IZKUŠNJAM, AMPAK DA STOPIMO NA BARKO Z JEZUSOM

    Duhovno življenje je dinamično, v stalnem gibanju, teži k nenehni rasti. Ko postopoma dozorevamo na človeški ravni, je treba napredovati tudi na duhovni ravni. Naslednja izhodišča nam lahko pri tem pomagajo:

    1. Živite v skladu s tem, kar ste, in ne tem, kar se vam dogaja. Ne ustavite se ob ovirah.
    2. Sem, ker sem ljubljen.
    3. V naših slabostih prebiva Vsemogočni.
    4. Sem, ker me ves čas rešuje.
    5. Živite v pričakovanju Svetega Duha.

    O teh ključnih izhodiščih več na: https://si.aleteia.org/2022/08/19/5-kljucnih-izhodisc-za-duhovno-zrelost/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    • Miro says:

      Ker sami po sebi nič ne zmoremo, Gospoda ponižno prosimo
      za luč in moč, in sicer z molitvijo, na katero večkrat spomnimo,
      saj je izjemno pomembna za naše duhovno življenje.

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Gospodu se vedno že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam v
      življenju podarja po molitvi, pa tudi za tisto, kar v našem življenju
      dopušča (preizkušnje, bridkosti, trpljenje …), saj je vse vključeno
      v Njegov odrešenjski načrt.

      Molimo: Usmiljeni Jezus, hvala Ti za vse milosti, ki nam jih podarjaš
      po Presveti Devici Mariji!

  4. Miro says:

    LAHKO DUŠEVNE TEŽAVE REŠIMO SAMO Z MOLITVIJO?

    Piše: Malgorzata Rybak (Aleteia)

    “BOG JE MOJ TERAPEVT,” SEM SLIŠALA NEKEGA DNE

    Prav gotovo, On nas najbolje pozna in zna ozdravljati naše najgloblje rane. Ni pa prav, če nekdo reče nekaj takega zato, da bi diskreditiral psihoterapijo, saj je zanj edini način reševanja vseh življenjskih težav molitev. In če ne pomaga, pomeni, da moli preslabo ali premalo. Zame je bilo veliko odkritje, ko sem v cerkvenih dokumentih brala, da človek “nima telesa”, ampak da je telo. Janez Pavel II. v Familiaris consortio pravi, da je človek “utelešen duh” in “telo, ustvarjeno po duhu”. Enega se ne da ločiti od drugega. Ne moreš biti samo telesen ali samo duhoven. To, kar je v nas duhovno, se izrazi s telesom – v drži, izrazu na obrazu, očeh in načinu življenja. In obratno: naša skrb za telo obrodi svoje sadove tudi na področju duha.

    NISMO RAZSEKANI NA DELČKE

    Prav tako ne smemo čustev in razuma ločevati in enega postavljati nad drugega. Krščanska antropologija človeka ne razseka na delčke, ampak opozarja na enost in vlogo telesa, duha in duševnosti v stanju vsega človeka. Vsak gradnik vpliva na preostale.

    Težave, ki se pojavijo v katerem od njih, rešujemo s pomočjo strokovnjakov, ki so za to usposobljeni. Operacijo slepiča bomo zaupali kirurgu, po znanje bomo šli v šolo. V odnosu z Bogom nam bo pomagal duhovni voditelj, zdravljenje ran in bremen v čustveni sferi pa bomo zaupali terapevtu.

    DUHOVNOST IN DUŠEVNOST STA SI RES BLIZU

    Ko pišem ta stavek, se mi utrne misel, da sta si ta dva gradnika res zelo blizu. Duhovnost je močno oprta ob to, kar smo doživljali od prvih dni našega življenja in na kakšen način smo ustvarjali odnose z ljudmi, ki so skrbeli za nas. “S človeškimi vrvicami sem jih vlekel, z vezmi ljubezni.” (Oz 11,4)

    Manj ko te prve in najpomembnejše vezi spominjajo na nežno relacijo z očetom in mamo, težji in bolj zapleten je odnos z Bogom. Odsotni starši ali pretirana strogost poškodujejo podobo Boga in vodijo v duhovnost, ki je polna strahov. Pogosto je terapija potrebna, da nam vrne duhovno življenje brez bremen.

    Podobno kot nesreča pusti rane na telesu, travme zarežejo sledi v duševnosti. Težke izkušnje odkrivajo v nas to, kar je ranjeno in slabotno. In čeprav ima Bog moč, da ozdravlja naša telesa, največkrat vseeno končamo pri zdravniku. Podobno znamenje zrelosti je, da strokovno podporo poiščemo takrat, ko se pojavijo težave s čustvi.

    DUHOVNOST, KI NE VIDI ČUSTEV

    Duhovnik Krzysztof Grzywocz, ki je bil duhovni spremljevalec in certificirani psihoterapevt, o povezavi med duhovnostjo in terapijo piše takole: “Težave, s katerimi ljudje prihajajo k meni, pogosto niso neposredno povezane z duhovnostjo. Šestdeset, celo sedemdeset odstotkov teh težav spada v območje psihoterapije. Najpogosteje so povezane s konflikti, dolgimi obdobji žalosti, neobvladovanjem življenjske situacije: trpljenje, pogrešanje nečesa, smrt bližnje osebe, težave pri zaključevanju študija, prevara …”

    Ta slavni poljski duhovnik, ki je leta 2017 izginil v švicarskih Alpah, je pripovedoval, da je postal terapevt prav zato, da bi v srečanju s človekom lahko v duhovno vodenje vključeval tudi vidike psihoterapije. Duhovnost, ki prezira in ne upošteva čustvenih težav, poimenuje celo kot “duhovnost pobega”.

    BOG POMAGA PREK ODNOSOV

    Seveda za vernega človeka ne pride v poštev terapevt, ki zanika obstoj duhovnega ali vsiljuje pacientu vrednote, ki niso združljive z njegovo vero (je pa tak pristop tudi znak neprofesionalnosti). Slepa ulica je tudi psihologiziranje, ki ignorira duhovno plat in vse njene potrebe. Proti depresiji pa ne more pomagati samo molitev in tudi nevroze ne pozdravi odveza, ki se zasliši izza mreže v spovednici.

    Zelo všeč mi je še en stavek Krzyszstofa Grzywocza: “Tam, kjer so odnosi, je čudež.” Bog nam ne naroča, da živimo duhovno življenje v izoliranosti, kjer je samo On in ni mesta za nikogar drugega, ampak se nam bliža in nam želi pomagati prav prek odnosov. Z možem, ženo, otroki, prijatelji, duhovnikom in tudi s terapevtom.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/11/27/lahko-dusevne-tezave-resimo-samo-z-molitvijo/

    Pridi, pridi Sveti Duh …

  5. Kristina says:

    Jaz sem večinoma žalostna, v strahu, skoraj nikoli se ne smejem, sploh med ljudmi s katerimi živim se ne smejem. In v meni je vedno strah. In sedaj sem prišla do spoznanja, da tudi v hiši kjer sem se rodila, mi je nelagodno, čutim strah kakor da je nekdo tam, soh ko je tema, me je grozno strah. Nevem zakaj se tako počutim in si vse bolj želim tišine, miru.
    SV. Duh razsvetli me

    • Administrator says:

      Draga Kristina,
      Prosi duhovnika, da ti blagoslovi hišo.
      Nosi pri sebi blagoslovljene predmete.

      Bog te obilno blagoslovi

      • Hvala says:

        Spoštovana ga. Kristina!

        Odpovejte se duhu strahu , vsak dan IZROČAJTE JEZUSU PROŠNJO ZA OSVOBODITEV!

        Strah je globoko zakoreninjen v človeku.

        BOK JE REKEL:
        Strah pred človekom nastavlja zanko,
        kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan (Prg 29,25).

        STRAHU VAS LAHKO OSVOBODI JEZUS S SVOJIM SVETIM DUHOM.

        Človek s pomočjo EVANGELIJA IN BOŽJE MILOSTI POSTANE SVOBODEN. Osvoboditev od navezanosti je proces, je čudovito delo Svetega Duha.

        Zelo pomembno je ga. Kristina, da sodelujete z Jezusom. Ni dovolj samo molitev, JEZUS ŽELI POPOLNO SODELOVANJE ČLOVEKA, KER MU NA POTI ŽIVLJENJA KAŽE IN GOVORI, KAJ JE POTREBNO.

        Res se tega ljudje premalo zavedajo, da jezus želi osebni odnos s človekom.

        JEZUS JE POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE, ON VAS BO REŠIL, NIČ NE SKRBITE, SAMO ZAUPAJTE MU!

        • Hvala says:

          Popravek: pravilno je: BOG JE REKEL:

          • Miro says:

            Spoštovana ga. Kristina,

            Hvala za vaše zaupanje. Ob zaključku vašega sporočila ste zapisala bistveno prošnjo: SVETI DUH, RAZSVETLI ME. Res, zelo potrebno je, da se v težavni življenjski situaciji nenehno obračamo na GOSPODA s prošnjo, da nas razvetli in nam za preseganje težav podari potrebnih moči za potrpljenje, vztrajnost, zvestobo v dobrem … Na prvem mestu je vsekakor POLNO ZAUPANJE V GOSPODA, ki nas rešuje in odrešuje. Pri tem JEZUS od nas pričakuje, da se ne zapiramo vase, ampak nam želi pomagati po drugih ljudeh. Na to opozarjajo mnogi svetniki, med njimi tudi sveta Favstina. Razumljivo, da nam ne morete zaupati vseh težav, ki vas pestijo. Za to je potreben temeljit pogovor na “štiri oči”. Zato vztrajno prosite GOSPODA za razsvetljenje, pravo odločitev in korake po BOŽJI VOLJI.

            Še naprej vas podpiramo z molitvami. Trdno zaupajte, GOSPOD je vedno na vaši strani in vam pomaga. Odpirajmo se Njegovi milosti!

  6. Miro says:

    SKRIVNOST, KI VAM BO SPREMENILA ŽIVLJENJE – TRPLJENJE JE NEIZOGIBNO, ZATO GA MORAMO OSMISLITI, GA SPREJETI IN IZROČITI, ČEPRAV GA NE RAZUMEMO (Aleteia)

    »ZAUPAJ V GOSPODA Z VSEM SVOJIM SRCEM, NA SVOJO RAZUMNOST PA SE NE ZANAŠAJ. NA VSEH SVOJIH POTEH GA SPOZNAVAJ IN ON BO URAVNAVAL TVOJE STEZE« (Preg 3,5-6).

    Katoličani imamo neusahljiv vir milosti, ki nas čaka v evharistiji in v branju ter premišljevanju Božje besede. Prepoznati moramo duhovno silo, ki nas usmerja k milosti. Brez nje smo kot nezalivano cvetje, ki se sčasoma posuši.

    O nasvetih, kaj storiti, če se nas loteva malodušje, več v prispevku, ki ga je za Aleteio napisal Claudio de Castro, prevedla in priredila pa Jasmina Rihar.

    https://si.aleteia.org/2021/05/16/skrivnost-ki-vam-bo-spremenila-zivljenje/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    Ker se glede naših ocen in mnenj o tem, kaj so uslišanja ali neuslišanja pri Bogu, duhovni uspehi ali neuspehi, duhovni sadovi ali nerodovitnost … dostikrat pojavljajo preveč poenostavljena ali celo zgrešena pojmovanja po meri teh ali onih človekovih predstav, svetujem, da pozorno preberemo naslednji članek.

    BOG NA MOLITVE POGOSTO ODGOVORI Z MIROM V NAŠI DUŠI (Aleteia)

    KO BOGA ZA NEKAJ PROSIMO, SE VEDNO ODZOVE, ZELO POGOSTO Z DUŠNIM MIROM

    Mnogi ljudje vsak dan molijo za celo vrsto stvari. Žal Božjega glasu ne slišimo vedno, zato se nam morda včasih zdi, da nas Bog sploh ne posluša.

    Eden od razlogov je morda ta, da ne sledimo miru, ki nam ga skuša podeliti Gospod.

    Sv. Ignacij Lojolski pojasnjuje:

    Za Boga in njegove angele je značilno, da po svojih vzgibih dajejo resnično veselje in duhovno radost ter preženejo vsako žalost in vsak nemir, ki ga povzroča sovražnik. Poleg tega: Samo Bog, naš Gospod, lahko da duši tolažbo brez predhodnega vzroka. Za Stvarnika je namreč značilno, da stopa v dušo in iz nje, jo vzgiba in vso pritegne v ljubezen svojega Božjega veličastva.

    In še:

    Zelo moramo biti pozorni na razplet misli; če so začetek, sredina in konec povsem dobri in merijo na nekaj čisto dobrega, je to znamenje dobrega angela.

    O tej resnici premišljuje tudi pisec knjige iz 19. stoletja z naslovom The Catholic Monitor.

    Za Boga je značilno, da usliši naše molitve. Zelo dobro pozna želje in prošnje svojega ljudstva. Molitev iz srca, izrečeno v veri in v Jezusovem imenu, Bog milostljivo sprejme in se nanjo obilno odzove. Kar je dobro, bo podelil ob najbolj pravem času in na najprimernejši način. Takšne molitve se Bog veseli in zavoljo svojega ljubljenega Sina bo nanjo gotovo odgovoril z mirom.

    Ko bomo naslednjič molili za določen namen, pazljivo prisluhnimo Božjim premikom v svoji duši. Morda nam skuša spregovoriti prek miru in nas voditi po poti, ki nas bo približala Njemu.

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    V ŽALOSTI NE OSTANIMO SAMI – SV. FRANČIŠEK SALEŠKI PREDLAGA, NAJ O SVOJI ŽALOSTI S KOM SPREGOVORIMO

    Zelo učinkovito zdravilo za našo žalost je, da jo zaupamo duhovnemu prijatelju, ki nam lahko pomaga.

    Nikoli se ne moremo proti žalosti boriti sami. Dokazano je, da ko o svoji stiski spregovorimo z zaupnim prijateljem, duhovnim spremljevalcem ali celo psihologom, tema lahko izgine.

    Zavedajmo se, da nismo sami in da so se celo svetniki borili s takšnimi občutji. Učijo nas, naj v takšnih preizkušnjah vztrajamo in svoje srce usmerimo na Jezusa Kristusa, ki zmore pomiriti vsakršno nevihto.

    Odlomek iz članka »Nasvet duhovnega učitelja, kako premagati žalost« (Aleteia)

    https://si.aleteia.org/2020/05/25/nasvet-duhovnega-ucitelja-kako-premagati-zalost/

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    KAKŠEN NAJ BO DUHOVNI POGLED KRISTJANA NA TRPLJENJE? KAKO SE V ŽIVLJENJU SOOČATI Z NEIZOGIBNIM TRPLJENJEM IN GA PRENAŠATI? KAKO Z JEZUSOM SODELOVATI PRI ODREŠEVANJU SVETA? IN PODOBNO.

    O TEM NAM VEČ DOBRIH NASVETOV IN PRIPOROČIL, TEMELJEČIH NA BOŽJI BESEDI, DAJE BOŽJA SLUŽABNICA MAGDALENA GORNIK. IN TO NE TOLIKO Z BESEDAMI, KOT S SVOJIM ŽIVLJENJEM IN TRPLJENJEM PO ZGLEDU KRIŽANEGA GOSPODA, KAR JE RAZVIDNO IZ NASLEDNJEGA PRISPEVKA.

    »ZA NEBESA JE TREBA TRPETI«

    Bog je imel v načrtu, da Magdalena na poseben, mistični način trpi in zadoščuje za grehe drugih. Magdalena bi lahko to Božjo ponudbo zavrnila, vendar tega ni storila. Prostovoljno in zavestno jo je vzela nase. Ni samo premišljevala Kristusovega trpljenja, ampak ga je bila po videnjih in stigmah tudi mistično deležna. Z velikimi telesnimi in duševnimi bolečinami ter duhovno zapuščenostjo je skoraj vsak dan podoživljala Jezusovo trpljenje. Zakaj ji je Gospod namenil ravno takšne vrste trpljenje, ve le On sam. Ona ga je le vdano sprejela in potrpežljivo prenašala v darovanju. Odstrta ji je bila tančica, ki zakriva moč in vrednost človeškega trpljenja v Božjih očeh. Poznala je visoko ceno darovanega trpljenja pri odreševanju sveta. Zato je v svojih molitvah prinašala pred Boga trpljenje drugih ljudi in pogosto prevzemala na svoja ramena njihova bremena in jih darovala Bogu. Gospod ji je dopustil, da je na ta način klicala njegovo usmiljenje na tiste, ki so nosili težek križ ali se oddaljili od njega. In duša, za katero je Magdalena trpela, je tudi dosegla Božje usmiljenje. Z žrtvovanjem svojega trpljenja je sledila Kristusovemu zgledu in mu s tem pomagala pri odreševanju sveta.

    Gotovo je, da bolečina ni prijetna in trpljenje ni lahko. Tudi Magdalena sama pravi, da je trpljenje težko, a takoj zatem doda, da je tudi lepo. Če ga sprejmeš, prinaša svobodo in ti daje notranji mir ter še večje hrepenenje po tem, da bi mogel čim prej zreti Boga.

    Magdalena pravi, da Gospod ne pričakuje od nas, da bi iskali trpljenje in si ga sami nalagali. Ko jo je nekoč vprašal frančiškan Tobija Vernik, kaj bo Gospod storil z nami, običajnimi ljudmi, ki ne trpimo toliko kot ona, je odgovorila, da zadostuje, da voljno prenašamo, kar nam pošlje Bog. Ko pa Bog dopusti trpljenje, ga je potrebno sprejeti in v potrpežljivosti prenašati, ker le tako prinaša notranje veselje in mir. Obenem pa Gospod s trpljenjem očiščuje srce, da lahko (p)ostane odprto za Božjo ljubezen in navdihe Svetega Duha.

    Magdalena je vseskozi poudarjala, da je potrpežljivo trpljenje polno zasluženja in da je edina pot, ki vodi v nebesa, pot trpljenja. Vabila je k premišljevanju Kristusovega trpljenja. Povedala je med drugim tudi to, da več ko prostovoljnega trpljenja vzame nase, več milosti prejme od Gospoda, in da se ji takrat še bolj odstira Božja ljubezen do nas.

    Magdalena je v križu pogosto iskala oporo. Zapisala je, da je takrat, ko ji je bilo najhuje, pogledala v križ in ji je takoj postalo lažje.

    Kristus je dal našemu trpljenju novo, odrešenjsko vlogo, ker ga je združil s svojim trpljenjem. Zato se trpljenja ni potrebno bati. Kakor je On ljubeče sprejel križ, na katerem je visela teža vsega sveta, tako želi tudi za nas, da sprejmemo tisto malo, kar nam pošlje. On namreč ve za vsako naše trpljenje in želi samo to, da ga z ljubeznijo sprejmemo od njega in mu ga darujemo.

    Odlomek iz knjige z naslovom MAGDALENA GORNIK, ki jo je napisala Martina Kraljič (2008)

    K temu bi pripomnil, da je za celovit pogled na trpljenje, ki se nam po Gospodovi milosti razodeva v življenju Magdalene Gornik, treba prebrati še druga pomembna poglavja te izjemno zanimive knjige.

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  10. Miro says:

    KAKO POSTATI PRAVI ISKALEC DOBREGA?

    John Powell svetuje: »Če hočem postati pravi iskalec dobrega, moram usmeriti svoj pogled na
    številne darove, ki sem jih prejel od Boga. Počasi moram sestaviti seznam svojih darov. Poiskati in
    najti moram vse svoje odlike in sposobnosti, s katerimi me je Bog blagoslovil. Moram se soočiti z
    neizogibnim dejstvom, da mi je vse, kar imam, podaril Bog. Vesel in hvaležen moram biti za te
    darove, ki predstavljajo del mene.« (Sreča)

    Usmiljeni Jezus, prisrčna Ti hvala za vse darove, podeljene na priprošnjo Presvete Device Marije!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja