Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
FRANČIŠKANSKI DRUŽINSKI INŠTITUT JE ZASEBNI ZAVOD ZA TERAPEVTSKO POMOČ POSAMEZNIKOM, ZAKONCEM/PARTNERJEM, DRUŽINAM IN POSAMEZNIKOM V STISKI.
Na inštitutu poteka tudi izobraževanje zakonskih in družinskih terapevtov ter strokovno znanstveno raziskovanje na področju družine in partnerstva. Klinično delo izvajajo na osnovi Relacijskega družinskega modela, ki predpostavlja, da telo vedno začuti resnico ter da je osnovna človekova drža usmerjena k odnosom. Na tem področju se namreč odigravajo najznamenitejše zgodbe naše intime, zapleti in bolečine, ki jih skušajo razreševati. Terapijo pojmujejo kot pogovor s posameznikovo bolečino, zato je dobrodošel vsak, ki je v stiski, so zapisali.
(iz uvodne predstavitve dejavnosti Frančiškanskega družinskega inštituta)
Več o tem na: https://fdinstitut.si/
BOGU HVALA ZA VSO OBILNO POMOČ, KI JO LJUDEM V STISKI PODARJA TUDI PO ZAKONSKIH
IN DRUŽINSKIH TERAPEVTIH. KOMUR IN KAKOR GOSPOD HOČE. VSE JE BOŽJA MILOST, BREZ
GOSPODA NIČ NE ZMOREMO!
DOBRO IN STROKOVNO OPRAVLJENO DELO POSTANE BOGU PRIJETNA MOLITEV
Piše: Rafael Arias Villalta
Jezus je pokazal, da zelo dobro pozna svet dela, saj je imel svetega Jožefa za učitelja. V svojem oznanjevanju pogosto uporablja podobe, prilike in primere iz življenja, ki ga je živel. Zato ga prepoznamo po njegovem poklicu kot tesarja. Danes nam kaže vrednost vsakdanjega življenja, dela in nalog, ki jih moramo izpolnjevati vsak dan. Jezusova leta v Nazaretu so odprta knjiga, iz katere se naučimo posvečevati vse, kar je vsakdanjega.
Če je naša odprtost resnično iskrena, nam bo Bog vedno dal nadnaravno luč, da bi posnemali Gospodov zgled. Poklicnega dela ne bomo skušali zgolj izpolnjevati, temveč bomo v njem videli preobilje odpovedi in žrtve, veselja in ljubezni polnega prizadevanja. Naše osebno spraševanje vesti pred Gospodom in naš pogovor z njim bo pogosto obravnaval naloge, ki nas zaposlujejo. O njih moramo pogumno temeljito premisliti. Z zavestnim trudom moramo delati, dobro izkoristiti čas, se ne prepuščati lenobi; ohranjati upanje, da bomo iz dneva v dan bolje poklicno pripravljeni; paziti na podrobnosti pri vsakdanjem delu; z ljubeznijo objeti križ, muko vsakdanjega dela. Delo, kakršno koli plemenito delo, narejeno z zavestnim trudom, nam daje delež v stvarjenju in soodreševanju s Kristusom. »To resnico – uči Sv. Janez Pavel II. –, po kateri človek preko dela sodeluje pri samem dejanju Boga, njegovega Stvarnika, je še posebno poudaril Jezus Kristus, tisti Jezus, pred katerim so njegovi številni prvi poslušalci v Nazaretu začudeni govorili: Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? … Ali ni to tisti tesar …?«
Poklicni ugled pridobivamo iz dneva v dan, v tihem, do podrobnosti skrbnem delu, ki je narejeno z zavestnim trudom, v prisotnosti Boga, ne da bi pripisali pretiran pomen temu, ali ga bodo ljudje opazili ali ne. Ugled v poklicu ali študiju, ima neposreden odmev v sodelavcih in prijateljih: naša beseda, ki jih skuša približati k Bogu, bo imela težo in veljavo. Delo ne sme napolnjevati dneva tako, da zavzame čas, ki ga posvetimo Bogu, družini, prijateljem idr. To bi bil jasen znak, da se ne posvečujemo več, temveč da v njem iščemo sami sebe. Bil bi drug način pokvarjenosti tega »božjega daru«. Popačenost pa je mogoče v našem času bolj nevarna, zaradi nejasnih zahtev, na katerih temeljijo številna dela. Mi, navadni in preprosti kristjani sredi sveta, ne smemo nikoli pozabiti, da moramo Kristusa najti vsak dan sredi in preko naših opravil, ne glede na to, kakšna so.
Obrnimo se k svetemu Jožefu, da bi nam pokazal temeljne kreposti, ki jih moramo živeti pri opravljanju našega poklica. Jožef je brez dvoma marsikomu priskočil na pomoč z dobro opravljenim delom. Njegov poklic je bil usmerjen v službo drugim, da bi bilo življenje ostalih družin v mestecu prijetno. Temu je pridružil nasmeh, prijazno besedo, kako pripombo, ki jo izreče mimogrede, toda vrača vero in veselje človeku, ki je pred tem, da ju izgubi.
Živeti moramo takšno enotnost življenja, da nas bo delo sámo vodilo k božji pričujočnosti, hkrati pa nam bodo trenutki, izrecno namenjeni pogovoru z Gospodom, pomagali delati bolje. Delo hrani molitev in molitev ‚‘napaja‘‘ delo. Vse to do tolikšne mere, da delo že samo po sebi, kot služenje ljudem in družbi – torej dobro in strokovno opravljeno delo – postane Bogu prijetna molitev. Vsako delo, opravljeno s pravilnim namenom, je lahko kraj, kjer bomo vsak dan živeli ljubezen do bližnjega, duhá služenja drugim, veselje in optimizem, razumevanje, prijaznost. Je dokončno sredstvo, s katerim se posvečujemo. Resnično je tisto, kar je pomembno: najti Jezusa sredi vseh vsakodnevnih opravil.
Povzeto po: https://zupnija.trnovo.info/dobro-in-strokovno-opravljeno-delo-postane-bogu-prijetna-molitev/
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!
ZLATO ŽIVLJENJSKO PRAVILO: ‘MOLI IN DELAJ!’ (Ognjišče)
Naši verni predniki so svoje življenjske izkušnje povzeli v pregovor: »Delaj, kakor da bi večno živel, moli, kakor da bi jutri umrl.« Kako je mogoče to uskladiti z naročilom apostola Pavla: »Neprenehoma molite« (1 Tes 5,17). (bralka Mira)
Med modrostjo navedenega pregovora in naročilom apostola Pavla ni nasprotja. Že v prvih krščanskih stoletjih so krščanski pisatelji učili: »Neprenehoma moli tisti, ki združuje molitev z dobrimi deli.« Odmev tega nauka je pravilo ‘moli in delaj’ (ora et labora), ki povzema redovna pravila sv. Benedikta (+ 547), očeta zahodnega meništva in prvega zavetnika Evrope. Benedikt je za svoje redovnike, ki se po njem imenujejo benediktinci, čas razdelil med molitev in delo. Zjutraj so se zbrali k molitvi, potem je šel vsak na njemu določeno delo. Delo na vrtu ali na polju je veljalo za enako bogoljubno opravilo kot pisanje ali umetniško snovanje. Tretji del dneva je bil namenjen poslušanju in branju svetih spisov, obedom in oddihu. Benediktova Pravila so prava mojstrovina in označujejo jih kot “evangelij, presajen v resnično življenje”. Pravilo ‘moli in delaj’ – skladno povezovanje molitve in dela – je ideal krščanskega prizadevanja za svetost. (sč)
https://revija.ognjisce.si/kratki-odgovori/2071-zlato-zivljenjsko-pravilo-moli-in-delaj
KO SE ČLOVEK ZNAJDE V PADCU SVOJEGA ŽIVLJENJA IN NE VE KJE IN KAKO ZAČETI , JE MOJ NASVET TAKŠEN:
Odkar sem določene stvari spoznala, oz. mi je Gospod dal spoznanje, kajti samo ON DAJE PRAVE NASVETE IN SPOZNANJA, SE ODLOČIM NA PODLAGI NASVETA JEZUSA. Tako so me tudi učili. JEZUSU IZROČITI ZADEVO, MOLITI IN PAČAKATI, DA KORAKE USMERI NA PRAVO POT. ČLOVEK ZAČUTI POPOLNOMA, KAM GA POŠILJA BOG.
Kako bo človek iskal neke terapevte, specialiste, eksorciste, če ne ve o zadevah ničesar, niti ne ve KAJ JE Z NJIM NAROBE IN Z NJEGOVO DRUŽINO. IN ČE SE ODLOČAMO SAMI BREZ NASVETA BOGA, JE TO SAMOVOLJNA ODLOČITEV.
Ko človek IZROČI ŽIVLJENJE BOGU, ON SKRBI ZA VSAKO NAJMANJO STVAR. ON POIŠČE SPECIALISTA, KER POZNA OSEBO V DUŠO, JI VIDI V SRCE IN VE KAJ JE Z NJO NAROBE. Človeška odločitev je samo človeška, zelo omejena.
Pater Peter Žakelj lepo piše o: KDO VODI TVOJE ŽIVLJENJE?
Takole pravi:
Kako se običajno začne naše delo? Vse si pripravimo, vse domislimo, odpravimo vse ovire in potem se, če je vse v najlepšem redu, lotimo dela. Ko pridejo ovire, pogosto popustimo, rečemo, da je nemogoče vztrajati, da se stvari ne da spremeniti itd. Če ne vemo ali smo stvari kos ali ne, se največkrat niti ne lotimo ipd.
JEZUS SE STVARI LOTEVA DRUGAČE:
Jezus se stvari loteva drugače. Preden začne z javnim delovanjem, gre v puščavo. Tam ni nič posebej spodbudnega: lakota, vročina in mraz, skušnjave. Vse se dogaja med zvermi in angeli, med nebom in zemljo, med puščavo in rodovitnim božjim kraljestvom. Jezus nima nobene gotovosti, da bo vsemu kos. Kaj je njegova gotovost? Bog sam, Oče, ki mu je to poslanstvo dal, bo poskrbel, da ga bo lahko tudi izpolnil. Ne ve, kako, ne s čim … Nima sodelavcev, nima poslušalcev, vse je v zraku. Za nameček je tisti, ki je oznanjal pred njim tj. Janez Krstnik že končal v ječi, kmalu za tem pa bo obglavljen. Logičen sklep je: Če se je to zgodilo njegovemu predhodniku, bo po vsej verjetnosti takšen tudi njegov konec.
Zakaj se mi lotevamo stvari drugače kot Jezus je razumljivo: stvari moramo imeti pod nadzorom, vedeti moramo, koliko bo stalo in kakšen bo rezultat. Jezus pa kot da je vržen v svet, da mu prinese veselo novico. Kako bo svoje poslanstvo izpolnil, ve samo njegov Oče. Zakaj tako? Jezus v marsikaterem pogledu ni proti logiki sveta, zato tudi pravi na drugem mestu: »Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga dokonča? Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹« (Lk 14,28-30). Gre za treznost in zdravo kmečko logiko, ki ji Jezus nikoli ne nasprotuje. Vendar pa življenje z Bogom zahteva več. Jezus to prispodobo uporabi zato, da pojasni svojo misel, ki se glasi: »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec.« (Lk 14,26-27).
Jezus s tem utemeljuje, da je v hoji za njim najpomembnejše izročiti vse njemu v roke. Izročiti se njemu, odpovedati se vsemu, je zanj temeljna priprava, je tako temeljno, kakor imeti dovolj materiala za gradnjo stolpa oz. dovolj vojakov za spopad s sovražnikom. Odpovedati se čemu? Predvsem gotovosti, svojim predstavam. Vstopiti v svet puščave, svet nepredvidljivega božjega delovanja. V puščavi, v samoti, med zvermi in angeli ne vodi igre človek sam ampak Bog. Izročiti se, odpovedati se gotovosti, svojim predstavam in lastni moči, to nas usposablja za pot spreobrnjenja, za pot v božje kraljestvo.
Pravzaprav je to cilj postnega časa:
molitev, ki pomeni izročati Bogu v roke svoje življenje,
miloščina, ki me spominja, da je vsakdo moj brat ali sestra, za katerega sem odgovoren,
post oz. odpovedi, ki mi kličeta v zavest lastno grešnost, ki je ne morem premagati sam, ampak z odpovedjo in božjo milostjo.
Spreobrnite se in vérujte evangeliju! pravzaprav pomeni izročiti življenje v božje roke, pustiti se mu voditi, priznati mu popolno oblast v našem življenju, izraziti mu željo in pripravljenost, da mu sledimo. Pa ne le izraziti željo in pripravljenost, ampak se mu dejansko prepustiti, da vodi naše življenje, kamor on hoče.
http://arhiv.mirenski-grad.si/p01-kdo-vodi-tvoje-zivljenje
JA, RES JE, JEZUSU SE JE POTREBNO DEJANSKO PREPUSTITI, DA VODI NAŠE ŽIVLJENJE , KAMOR ON HOČE.
Ne vem, ali morda res še kdo misli, DA JEZUS NI SPOSOBEN POISKATI ZDRAVNIKA, EKSORCISTA, TERAPEVTA, ČE JE NUJNO itd…KATERI ČLOVEK NA SVETU PA VIDI GLOBINO IN VSE VE, TAKO KOT BOG?
NOBEDEN, ZATO TUDI NOBEDEN NE MORE IZBRATI NAJBOLJŠE ZDRAVLJENJE ZA POSAMEZNEGA ČLOVEKA KOT JEZUS, S TEM SE ODVIJA NJEGOV NAČRT, ČE MU DOVOLIMO IN IZPOLNJUJE SE NJEGOVA VOLJA, ČE MU DOVOLIMO, NE PA NAŠA!
JEZUS JE NAŠ VZRO, PONAVLJAM IN RAVNAJMO TAKO KOT VJE POKAZAL. DRUGAČE JE TO V NASPROTJU Z NJEGOVIMI NAROČILI.
ZATO JE POTREBNO NAREDITI TAKOLE, KOT JE JEZUS NAROČIL:
Spreobrnite se in vérujte evangeliju! pravzaprav pomeni izročiti življenje v božje roke, pustiti se mu voditi, priznati mu popolno oblast v našem življenju, izraziti mu željo in pripravljenost, da mu sledimo. Pa ne le izraziti željo in pripravljenost, ampak se mu dejansko prepustiti, da vodi naše življenje, kamor on hoče.
JEZUS JE PRAVI BOG IN PRAVI ČLOVEK, PA SE JE POPOLNOMA PODREDIL VOLJI OČETA.
Ne vem, kako mi potem lahko razmišljamo, da bi sami nekaj delali ali iskali BREZ VOLJE BOGA. BOG JE SPOSOBEN, DA POIŠČE ZDRAVNIKA IN TUDI ge. KRISTINI ga. bo, KO BO NJEGOV ČAS.
Gospod ne zahteva nekaj od človeka, če vidi, DA NIMA MOŽNOSTI V ŽIVLJENJU. To je naša, omejena miselnost. ON IZBERE ZA VSAKEGA ČLOVEKA GLEDE NA NJEGOV KARAKTER, LASTNOSTI, TEŽAVE, BOLEZNI VSE KAR JE NAJBOLJŠE IN TUDI PRIPRAVI POGOJE ZA REŠITEV. Sama sem se o tem prepričala neštetokrat in vsak dan.
Če človek nima možnosti, da gre 50 km od doma, ga Gospod ne bo pošiljal. ON MU BO IZBRAL KAJ JE ZA NJEGA NAJBOLJŠE. NE VEM, KAKO LKAHKO SPLOH DVOMIMO V BOŽJE DELOVANJE? ALI SMO MI BOLJ SPOSOBNI POISKATI NAJBOLJŠE VSAKEMU ČLOVEKU, KI IŠČE POMOČ, ALI JE BOG TO?
P
roblem pri nas ljudeh je NEUČAKANOST NA BOŽJE NSVETE IN NAMIGE, TAKOJ BI HOTELI IMETI REŠENE VSE ZADEVE IN PO SVOJI VOLJI.
V Svetem pismu je veliko primerov o tem, DA SE JE POTREBNO POPOLNOMA PREPUSTITI BOŽJI VOLJI, DELAJ IN MOLI IN ON TI BO KAZAL POT.
Zgodba o Jožefu, ki so ga bratje prodali kot sužnja v Egipt je LEP PRIMER. 13 let je TRPEL, DA GA JE GOSPOD V TEM ČASU OČISTIL IN POSTAVIL NA VISOKO MESTO, TAKOJ ZA FARAONOM.
POTREBNO SE JE PODREDITI BOŽJEMU ČASU, BOŽJI IZBIRI IN NJEGOVEM VODENJU!
JANEZ KAVČIČ, EKSORCIST KOPRSKE ŠKOFIJE PRAVI TAKOLE:
VSTOP HUDOBNEGA DUHA JE TUDI:
Če je v mojem življenju greh, ki ga nočem dati Bogu, je to tisto okno ali vrata, kjer bo lahko hudobni duh vstopil. Nekateri radi rečejo, da se jim ne more nič zgoditi, vendar je to zavajanje. Vsak je zaradi grešne narave ranljiv in ne bodimo ošabni, da lahko vse sami storimo.
“HUDIČ SE MANIFESTIRA IN POKAŽE SVOJO MOČ NA RAZLIČNE NAČINE” (Aleteia)
POGOVOR Z JANEZOM KAVČIČEM, EKSORCISTOM KOPRSKE ŠKOFIJE, O TEM POSEBNEM POSLANSTVU, PREPOZNAVANJU NAVZOČNOSTI HUDOBNEGA DUHA, MOLITVI EKSORCIZMA IN VAROVANJU PRED HUDIČEVIM VPLIVOM
https://si.aleteia.org/2022/01/30/hudic-se-manifestira-in-pokaze-svojo-moc-na-razlicne-nacine/
Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
»DOVOLITI SI POISKATI POMOČ JE VREDNOTA. TO, DA OSTAJAMO SAMI S SEBOJ V NEKI
NEMOČI IN POČNEMO STVARI, S KATERIMI DELAMO ŠKODO, JE NEODGOVORNO.«
To poudarjata psihoterapevta LEA IN ALBERT MRGOLE, predavatelja in ustanovitelja Zavoda za
izobraževanje, raziskovanje in svetovanje Vezal. Zanimajo ju partnerski odnosi, odnosi v družinah in
v poslovnem svetu. Sta avtorja vzgojnih uspešnic Izštekani najstniki in starši, ki štekajo in NAJvodila
za NAJstarše.
Več o tem v pogovoru na: https://si.aleteia.org/2020/05/02/clovek-ne-prizna-da-je-nasilen-zato-tudi-ne-vidi-kako-trpijo-njegovi-bliznji/
Priporočimo se SVETEMU DUHU, da bomo v vsaki težavni življenjski situaciji (ko gre, na primer, za nasilje v družini, alkoholizem, nenehne prepire v zakonu, ko trpijo še zlasti otroci, in podobno) ravnali odgovorno v odnosu do Boga, sebe in bližnjih. Ponižno ga prosimo, naj nam podari dar razločevanja Božje volje in nam pomaga, da bomo pri reševanju težav dejavno sodelovali z Božjo milostjo.
MOLIMO K SVETEMU DUHU:
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
MOLITE, OTROČIČI, DA VAM MOLITEV POSTANE ŽIVLJENJE
Dragi otroci! Tudi danes vas kličem k spreobrnjenju. Naj bo vaše življenje,
otročiči, odsev Božje dobrote, a ne sovraštva in nevere. Molite, otročiči, da vam
molitev postane življenje. Tako boste v vašem življenju odkrili mir in veselje,
katerega Bog daje tistim, ki so odprtih src za Njegovo ljubezen. A vi, ki ste daleč
od Božjega usmiljenja, spreobrnite se, da Bog ne ogluši za vaše molitve in da vam
ne bo prepozno. Zato v tem milostnem času, spreobrnite se in postavite Boga na
prvo mesto v vašem življenju. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. avgust 2007
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
OGIBAJMO SE PREDRZNIH SODB
Glej nase in ne sodi drugih. Soditi druge je prazno delo; dostikrat se človek pri tem moti in lahko greši;
če pa sam sebe sodiš in presojaš, boš to vedno s pridom delal. Kakor nam je kaka reč pri srcu, tako jo
dostikrat presojamo, zakaj pravo sodbo zaradi samoljublja kaj lahko izgubimo. Ko bi imeli vedno Boga
v svojih mislih in željah, se ne bi tako hitro zbegali, kadar kaj nasprotuje našemu čutju.
Misli Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
MOLITEV JE OSEBNI POGOVOR Z BOGOM, Z MARIJO. KADAR MOLIMO MOLIMO IZ RESNIČNE LJUBEZNI DO BOGA. NAJ NE MOLIMO SAMO ZATO, DA BOMO PREŠTEVALI KOLIKO UR SMO MOLILI IN SAMO ZARADI NAŠIH KORISTI.
Bog vidi vsakemu človeku v srce. Tudi ve, kdaj in koliko je kdo sposoben moliti. ČE NEKDO ŽELI MOLITI DA BO BOGU VŠEČ, NAJ NJEMU IZROČI TO PROŠNJO IN DAL MU ČAS IN NASVETE GLEDE MOLITVE. IN UČIL GABO.PREPUSTIMO SE BOGU, VSE MU ZAUPAJMO, EDINO TAKOLE JE PRAVILNO ŽIVLJENJE.
MOLITE VSAK DAN ROŽNI VENEC
FATIMA JE BILA VEDNO TESNO POVEZANA Z MOLITVIJO. ŽE LETA 1916 JE ANGEL MIRU FATIMSKE PASTIRČKE NAUČIL DVE MOLITVI TAKO, DA JIH JE SAM MOLIL NAPREJ. PRI DRUGEM PRIKAZANJU JIM JE NAROČIL: »MOLITE! MNOGO MOLITE! SRCI JEZUSA IN MARIJE IMATA Z VAMI NAČRTE USMILJENJA. NEPRENEHOMA DARUJTE NAJVIŠJEMU MOLITVE IN ŽRTVE!«
Z Marijinimi prikazovanji leta 1917 se je šola molitve nadaljevala. Marija je pri prvem prikazanju, 13. maja, na Lucijino vprašanje, ali bo tudi Frančišek prišel v nebesa, odgovorila: »Tudi on bo prišel, vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev.«
Sploh je Devica Marija zelo naglašala molitev rožnega venca, saj je ob vsakem prikazanju naročila tako ali podobno kakor že 13. maja: »Molite vsak dan rožni venec, da boste izprosili svetu mir in konec vojne.«
Kako je Mariji pri srcu molitev rožnega venca in kako hoče s to molitvijo pomagati človeštvu, kaže njeno naročilo: »Ko molite rožni venec, recite po vsaki skrivnosti: ‘
O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.’«
Pri zadnjem prikazanju, 13. oktobra 1917, je Marija dejala: »Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite rožni venec.«
Marija je pomen molitve rožnega venca poudarila tudi s tem, da je med prikazovanji imela v rokah rožni venec. Otroci so rožni venec vsak dan molili, čeprav ga v njihovih domačih družinah niso redno skupaj molili. Pastirčki so ga molili tudi pred začetkom prikazovanj in med prikazovanji.
Ko sta Lucija in Jacinta po prvem Marijinem prikazanju povedali Frančišku, da bo prišel v nebesa, a da bo prej po Marijini želji moral zmoliti še veliko rožnih vencev, je zelo zadovoljen vzkliknil: »O Gospa moja! Rožnih vencev bom zmolil, kolikor boš hotela!«
Pogosto je sam zase premišljeval ali molil rožni venec. Ko ga je Lucija vabila, naj se pride igrat, molitev rožnega venca pa bo opravil kasneje, je odgovarjal: »Tudi pozneje z vama bom molil. Se ne spominjaš, kako je naša Gospa rekla, da bom moral zmoliti mnogo rožnih vencev?«
Ko je na dan po prvem Marijinem prikazanju Lucija povabila Jacinto, naj se pride igrat, je ta odgovorila: »Tista Gospa nam je rekla, naj molimo rožni venec in delamo žrtve za spreobrnjenje grešnikov.«
Pastirčki so veliko molili za druge in so bili pri tem uslišani. Frančišek in Jacinta sta imela pogosto v rokah rožni venec, še zlasti v svoji zadnji bolezni. Njuna mati je povedala, da sta zmolila tudi po sedem do osem rožnih vencev na dan.
Bog je navezal milosti in našo večno srečo na molitev. Ker danes ljudje manj molijo, je klic Marije iz Fatime k molitvi tem bolj pomemben. Moliti moramo ne samo zase, ampak tudi za druge. Molitev, poplemenitena z velikodušno žrtvijo, učinkovito rešuje sicer nerešljive probleme sveta in nas usmerja na pot svetosti.
Posebno učinkovita je tista molitev, s katero se popolnoma izročimo Marijinemu in po njej Jezusovemu Srcu. V skladu s to molitvijo pa je treba tudi živeti. To je življenje v veri, upanju in ljubezni, življenje v izpolnjevanju Božje volje.
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, bodi naše rešenje!
Povzeto po: http://www.sticna.com/vrtnice/rozni_venec.html
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
»KO BI GOVORIL ČLOVEŠKE IN ANGELSKE JEZIKE, LJUBEZNI PA BI NE IMEL, SEM POSTAL BRNEČ BRON ALI ZVENEČE CIMBALE.« (1 Kor 13,1)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1438&t=5#Ljubezen
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
MOLITEV ZA LJUBEZEN (Operando)
Piše: Silva Volčič
Moj Gospod,
prosim te, pošlji Svetega Duha v srca ljudi vsega sveta, in nas navdaj z ljubeznijo. Dotakni se nas, ko delamo, spimo, jemo, v vsakem času, ko smo sami ali v družbi.
Napolni nas s svojo močjo, da bomo živeli in delali samo za dobro. Naj postanemo izvrševalci in priče Tvoje ljubezni, kjerkoli pač smo.
Prežari nas s svojim Duhom in izlij na nas ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestobo, krotkost in samoobvladanje (Gal 22,2-3).
Če kdaj, potem zdaj potrebujemo Tvojo ljubezen. Daj nam spoznanja in milosti, da bi drug v drugem videli brata – ne tekmeca ali sovražnika. Nekoga, ki je potreben naše ljubezni in sočutja, pa tudi nekoga, ki ga tudi mi potrebujemo, da postajamo ob njem vedno bolj človeški, usmiljeni, izgrajeni, zreli, modri in zmožni odnosov.
Bog Oče, vsakega izmed nas si ustvaril iz svoje Ljubezni. Naj nam to zavedanje nikoli ne izgine izpred oči, še posebej takrat, ko smo na robu svojih zmožnosti in lahko vidimo samo še sebe. Takrat nam daj moči, da bomo lahko odprli srce in povabili Tebe, da boš deloval skozi nas.
Gospod, nauči nas, da bi v ljubezni delili vse kar imamo z drugimi. Daj, da bi to “mišico” solidarnosti in dobrote krepili vsak dan. Daj, da se ne bi izgovarjali na svojo nemoč, ampak zaupali v tvojo preskrbo in videli, da vedno poskrbiš za nas – v pravem trenutku.
Gospod, daj da bi se zavedali naše enkratnosti. Da smo narejeni po Tvojem navdihu. Daj, da se naučimo gledati na ljudi drugih ras in narodov s tvojimi očetovskimi očmi.
Odstrani iz nas vse večvrednostne in manjvrednostne komplekse, ki izvirajo iz napuha. Daj nam milost, da brezpogojno sprejmemo drug drugega kot brata in sestro, saj si nas ustvaril, da bi se bogatili med sabo in ne ropali, zasužnjevali in pobijali.
Gospod, poveži nas, predvsem pa iz tega našega sveta odstrani vse, kar ni dobro in Tebe vredno. Spleti med nami nove vezi ljubezni in bratstva. Gospod, daj, da bi bili drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni, da bi zmogli odpuščati, tako kot nam ti, Oče, vsakič milostno odpuščaš v Jezusu Kristusu.
Amen.
Povzeto po: https://operando.org/molitev-za-ljubezen/