Nasvet

9.736 Responses to Nasvet

1. Miro says:

   15. julija, 2023 at 11:33

   KO MOLIMO LAHKO DEJANSKO ZAPADEMO V NEVARNOST, DA NISMO MI TISTI, KI SLUŽIMO BOGU, AMPAK PRIČAKUJEMO, DA BO ON SLUŽIL NAM. TO JE MOLITEV, KI VEDNO ZAHTEVA, KI HOČE USMERJATI DOGODKE PO NAŠEM NAČRTU, KI NE PRIZNAVA DRUGIH NAČRTOV RAZEN NAŠIH ŽELJA. PO DRUGI STRANI PA JE JEZUS Z VELIKO MODROSTJO NA NAŠE USTNICE POLOŽIL »OČE NAŠ«. (misel iz kateheze papeža Frančiška, 26. maj 2021)

   DALJŠI ODLOMEK IZ KATEHEZE PAPEŽA FRANČIŠKA:

   Obstaja radikalen ugovor proti molitvi, ki izhaja iz opažanja, ki ga imamo vsi: molimo, prosimo, pa vendar se včasih zdi, da naše molitve ostanejo neuslišane: kar smo prosili – zase ali za druge – se ni uresničilo. Velikokrat imamo takšno izkušnjo. Če je bil razlog, zaradi katerega smo molili, plemenit (kot je lahko prošnja za zdravje bolnika ali za konec vojne), se nam neuslišanost zdi pohujšljiva. Na primer, za vojne: molimo, da bi se končale vojne na različnih koncih sveta, pomislimo na Jemen, Sirijo, države, ki so že leta in leta v vojni, mučene, in mi molimo, a se ne nehajo. Kako to? »Nekateri celo nehajo moliti, ker – tako mislijo – njihova prošnja ni uslišana« (Katekizem katoliške Cerkve, 2734). Če je Bog Oče, zakaj nas ne posluša? On, ki nam je zagotovil, da daje dobre stvari otrokom, ki ga prosijo (prim. Mt 7,10), zakaj ne odgovori na naše prošnje? Vsi imamo to izkušnjo: molili smo, molimo za bolezen nekega prijatelja, za očeta, za mamo, in potem umre. Bog nas ni uslišal. To je izkušnja vseh nas.

   Katekizem nam ponuja dober povzetek tega vprašanja. Opozarja nas na nevarnost, da ne bi živeli pristne izkušnje vere, ampak bi odnos z Bogom spremenili v nekaj čarobnega. Molitev ni čarovniška palica, ampak je dialog z Gospodom. Ko molimo lahko dejansko zapademo v nevarnost, da nismo mi tisti, ki služimo Bogu, ampak pričakujemo, da bo On služil nam. To je molitev, ki vedno zahteva, ki hoče usmerjati dogodke po našem načrtu, ki ne priznava drugih načrtov razen naših želja. Po drugi strani pa je Jezus z veliko modrostjo na naše ustnice položil »Oče naš«. Kot vemo, je to molitev samih prošenj, a prve, ki jih izgovorimo, so vse na strani Boga. Prosijo, naj se ne uresniči naš načrt, ampak njegova volja za svet. Bolje je, da to prepustimo Njemu: »Posvečeno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja« (Mt 6,9-10).

   ZA CELOTNO BESEDILO KATEHEZE PAPEŽA FRANČIŠKA glej na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-05/kateheza-imeti-vero-kajti-bog-slisi-nase-prosnje.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   15. julija, 2023 at 8:53

   SREČANJE Z MARIJO OZDRAVLJA TELO IN DUŠO (Aleteia)

   VSAKDANJA TELOVADBA SE LAHKO SPREMENI V NEPRIČAKOVANO MILOST, KO V SVOJI SOSESKI NALETITE NA MARIJINO KAPELICO

   V zgodnjih večernih urah se redno sprehajam po domačem kraju. Kadarkoli pred kakšno hišo naletim na Marijin kip ali kapelico, se vedno ustavim, da jo pozdravim in zmolim zdravamarijo. Čutim hvaležnost do sosedov, ki so na svojih dvoriščih postavili Marijina znamenja. To preprosto dejanje pobožnosti moj vsakdanji sprehod nenadoma spremeni v presenetljivo milost.

   Pogled na Marijo me vsakokrat spomni na njen DA Božjemu načrtu. V tistem trenutku sem povabljen, da zaupam v Gospodov načrt zase ter ji izročim svoje vsakdanje težave in skrbi. In nenadoma hodim z lažjim srcem. Manj sem osredinjen nase in bolj odprt za lepoto sveta okoli sebe in za vse svoje bližnje.

   Srečanje z Marijo je vedno presenečenje, ki me navda z upanjem.

   Glede na to, da je po Sloveniji vsepovsod veliko verskih znamenj, ne le Marijinih, bo ta moja izkušnja morda navdahnila še koga, da bo pustila, da ga ti izrazi vere naših prednikov nagovorijo.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/06/25/srecanje-z-marijo-ozdravlja-telo-in-duso/

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   15. julija, 2023 at 8:04

   KAKŠNO NENAVADNO IME ZA OTROKA JE PA TO? IN KAJ SE ZA NJIM SKRIVA? (Aleteia)

   KAKO JE HAIRE “POSTAL” JAIR IN KAJ SEM SE PRI TEM NAUČIL

   Šel sem na obisk k neki družini. Njihovemu sinu je ime Haire. Skupaj smo tuhtali o izvoru imena,
   za katerega se mi je naposled posvetilo, da je iz Markovega evangelija …

   Več o tem v vlogu Janeza E. Rusa:
   https://si.aleteia.org/2018/11/07/kaksno-nenavadno-ime-za-otroka-je-pa-to-in-kaj-se-za-njim-skriva/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   14. julija, 2023 at 13:36

   “SPREHOD IN ROŽNI VENEC, OBOJE SE DA LEPO ZDRUŽITI” (Aleteia)

   MOLITEV, KI NI OBVEZNOST, AMPAK PRIVILEGIJ

   Pater Anton Nadrah je nekoč zapisal: “Moj osebni zdravnik je ugotovil, da se premalo gibljem, in mi svetoval, naj rožni venec molim med sprehodom. Čudovito! Še imamo zdravnike, ki molijo rožni venec in ga celo svetujejo svojim pacientom. Sprehod in rožni venec, oboje se da lepo združiti.”

   Rožni venec lahko res molimo vsepovsod – na sprehodu, v avtu, v čakalnici, v kuhinji, pred Najsvetejšim in celo na cesti. “Premišljevanje rožnovenskih skrivnosti je odlično sredstvo zoper posvetnost, grešnost in nevero,” poudarja p. Nadrah. Poleg tega lahko skozi 15 rožnovenskih skrivnosti, ki povzemajo Jezusovo življenje, v Božji luči gledamo tudi na vse, kar se dogaja v svetu.

   TRISTO KAMENČKOV

   Že prvi menihi so šteli molitve. Sveti Pavel Puščavnik je dal vsak dan v torbo tristo kamenčkov in ob vsaki odmoljeni molitvi enega vrgel proč. Sveta Klara je bila še bolj praktična – za štetje molitev je uporabljala vrvico z vozli. Sčasoma so vozle nadomestili z zrni, koščki lesa ali celo z dragulji, vrvico pa začeli zavezovati v venec, ki so ga imenovali “paternošter” (ker so na začetku šteli le očenaše).

   V 10. stoletju so menihi po samostanih namreč molili 150 psalmov, nepismeni bratje pa enako (ali manjše) število očenašev. Dve stoletji pozneje so verniki na podoben način začeli šteti tudi zdravamarije. “Klasični” rožni venec s tremi deli (veseli, žalostni in častitljivi) je nastal šele v 15. stoletju, ko ga je potrdil tudi papež Pij V., sveti papež Janez Pavel II. pa mu je konec preteklega stoletja dodal še četrti (svetli) del.

   ROŽNI VENEC V ZGODOVINI

   Molitev rožnega venca se je izjemno razširila tudi po zmagi pri Lepantu 7. oktobra 1571. Na dan odločilne bitke (ko je bilo skoraj nepredstavljivo, da bi maloštevilno in v obrambi na hitro zbrano krščansko ladjevje takrat šibke in zaradi protestantizma in vojn razdeljene Evrope lahko premagalo vojaško izjemno močno turško mornarico) so se zbrale bratovščine rožnega venca in goreče molile to molitev. V spomin na to zmago vsako leto 7. oktobra obhajamo god rožnovenske Matere Božje.

   Rožni venec je izjemen razcvet doživel v 18. stoletju, ko ga je priporočil papež Leon XIII., pa tudi poznejša velika Marijina prikazovanja v Lurdu, Fatimi, La Salette in drugod. Na visoko mesto so ga postavljali prav vsi papeži zadnjih stoletij skupaj s sedanjim.

   OKLEPAJ SE DREVESA

   “Oklepaj se rožnega venca, tako kot se vzpenjavka oklepa drevesa,” svetuje sv. mati Terezija iz Kalkute. Sama ga je molila vedno in povsod, še posebej pred Najsvetejšim. O svojih videnjih je svetnica iz Kalkute le redko spregovorila, v knjigi Pridi, bodi moja luč pa beremo, da ji je v enem od videnj Marija izrecno naročila, naj uboge uči moliti rožni venec.

   Ubogi pa so bili zanjo tudi bogati. Leta 1981 je na letalu sedla poleg 45-letnega poslovneža Jima Castla. Ko je letalo vzletelo, je iz žepa vzela rožni venec in s sosestro začela polglasno moliti. Čeprav je Jim v cerkev hodil le bolj iz navade, se jima je na svoje začudenje pridružil. Ko so končali molitev, se je mati Terezija obrnila k njemu in ga vprašala: “Mladi mož, ali pogosto molite rožni venec?” “Ne, v bistvu ne,” je odvrnil. Prijela ga je za roko in se mu nasmehnila: “Od zdaj naprej ga boste,” in položila svoj rožni venec v njegovo dlan.

   NEKATERI ZADREMAJO, DRUGI ZEHAJO

   O tem, kaj vse lahko daje in doseže vztrajna molitev rožnega venca, je pisal tudi pronicljivi italijanski pisatelj Alessandro Pronzato: “Dobro sem se zavedal, da je moje duhovništvo povezano z nekaj kilometri oglodanih jagod rožnega venca, ki je tolikokrat drsel skozi prste moje stare matere.”

   Sam je rožni venec veliko molil: “Nekateri pri rožnem vencu zadremajo, drugi zehajo, tretji se dolgočasijo, so slabe volje, zdi se jim blebetanje in zapravljanje časa – zame pa je rožni venec vedno nekaj novega, ob njem razmišljam in dobim novih spodbud.”

   Rožni venec je tudi močno orožje v duhovnem boju. Za časa svojega življenja nerazumljeni, sedaj pa Božji služabnik duhovnik Dolindo Ruotolo, ki ga je sv. pater Pij imenoval “svetnik iz Neaplja”, je v svojih pridigah pogosto razlagal, da je vsaka jagoda na rožnem vencu, vsaka zdravamarija strel proti satanu in silam teme in da Cerkev prav zaradi rožnega venca doživlja velike zmage.

   POGOVOR Z MARIJO

   Mnogi svetniki so – tudi na Marijino priporočilo – rožni venec molili vsak dan. Sveta Frančišek in Jacinta sta tako zmolila tudi po sedem do osem rožnih vencev dnevno. A molitev rožnega venca ni le privilegij, ampak tudi velik izziv. “Včasih mi je težko moliti rožni venec, a k sreči Marija ni vsiljiva,” o izzivu te molitve (s katerim se soočamo prav vsi) pravi misijonarka Silva Volčič.

   “Kar nekaj časa sem se jezila, ker sem imela občutek, da moram redno moliti rožni venec, pa tega nisem zmogla.” Na neki točki se je zato odločila, da tega ne bo več počela na silo. “Če potrebujem pogovor z očetom, molim k Očetu. Če potrebujem bratski odnos, se obrnem na Jezusa. Če potrebujem vodstvo skozi dan ali skozi preizkušnjo, prosim Svetega Duha. Če potrebujem resno žensko debato ali moder ženski nasvet, si privoščim pogovor z Marijo.”

   Zakaj je Marija od molitev izbrala prav rožni venec, se je spraševala tudi sestra Lucija iz Fatime. Morda zato, je zapisala, ker je ta molitev dostopna vsem – majhnim in velikim, modrim in nevednim. Zanjo pa potrebujemo še nekaj: preprostost. “Kdor jo je izgubil,” je zapisal p. Tomaž Špidlik, “ne more moliti rožnega venca. Toda izgubil je mnogo več, kot sam misli: preprosto srce je namreč Bogu najbližje.”

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/10/21/sprehod-in-rozni-venec-oboje-se-da-lepo-zdruziti/

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   14. julija, 2023 at 9:26

   JEZUS JIH JE OZDRAVIL DESET, ZAHVALIL PA SE MU JE SAMO EDEN

   PAPEŽ FRANČIŠEK je katehezo o zahvalni molitvi (30. december 2020) oprl na evangeljski odlomek, v katerem Jezus ozdravi deset gobavcev, samo eden pa se mu pride zahvalit. K stalnemu zahvaljevanju pa poziva tudi SV. PAVEL v pismu Tesaloničanom: »V vsem se zahvaljujte. Duha ne ugašajte!« Kot je dodal sveti oče, če ne ugašamo Duha v sebi, nas to vodi v hvaležnost.

   Več o tem na: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-12/kateheza-o-zahvalni-molitvi.html

   Slava tebi, Jezus, ti si neizmerno veličastvo Božje dobrote!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. julija, 2023 at 9:32

     MOLIMO:

     Jezus, večni Bog, zahvaljujem se ti za tvoje neizmerne dobrote in
     milosti. Naj bo vsak utrip mojega srca nova hvalnica tebi, o Bog.

     Vsaka kapljica moje krvi naj teče zate, Gospod; moja duša je ena
     sama hvalnica tvojega usmiljenja. Ljubim te, o Bog, zaradi tebe
     samega.

     (zahvalna molitev sv. Favstine Kowalske)

     Odgovori
6. Miro says:

   14. julija, 2023 at 9:09

   MISEL O HVALEŽNOSTI

   Sprejmite darove
   Duha – radost, živost,
   smeh, ljubezen, razumevanje,
   sočutje s hvaležnostjo.

   (Louise L. Hay)

   Odgovori
7. Miro says:

   14. julija, 2023 at 7:06

   KAJ NAM BOŽJA BESEDA GOVORI O TRPLJENJU IN PREIZKUŠNJAH

   »BLAGOR ČLOVEKU, KI STANOVITNO PRENAŠA PREIZKUŠNJO, KAJTI KO BO POSTAL PREIZKUŠEN, BO PREJEL VENEC ŽIVLJENJA, KI GA JE BOG OBLJUBIL NJIM, KATERI GA LJUBIJO.« (Jak 1,12)

   Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1773&t=5#Trpljenje+in+preizku%9Anje

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     14. julija, 2023 at 7:15

     MOLIMO:

     ZA MOČ V BOLEZNI

     Dobri Bog, poslal si svojega Sina na svet;
     nosil je naše slabosti in prestajal naše bolečine.
     V imenu vseh bolnikov te prosimo:
     podeli nam potrpežljivost,
     poživi nam upanje
     ter nam pomagaj, da se bomo veselili zdravja.
     Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

     (vir: Ognjišče)

     Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim,
     zaupamo vate!

     Odgovori
8. Miro says:

   13. julija, 2023 at 18:24

   ZAKAJ SO BILI NEKATERI SVETNIKI TAKO POPOLNI IN BOGOMISELNI?

   Zato ker so se trudili odmreti vsemu posvetnemu poželenju; zaradi tega jim je bilo mogoče
   z vsem srcem služiti Bogu in brez ovire zase skrbeti. Mi se preveč vdajamo svojim strastem in
   smo preveč v skrbeh za minljive stvari. Redkokdaj popolnoma premagamo kako napako; ne
   vnemamo se za vsakdanji napredek; zato smo vedno mrzli in vnemarni.

   Misli Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
9. Hvala says:

   13. julija, 2023 at 17:42

   Spoštovani g. Milan!

   Molimo za vaše zdravje.

   Dam vam pa še nasvet. BOG ZDRAVI ČLOVEKA TUDI PREKO URADNE MEDICINE, PREKO ZDRAVNIKOV. ZATO JE ZELO DOBRO POSLUŠATI ZDRAVNIKA, KAJTI S TEM POSLUŠATE TUDI BOGA.

   Kajti preko zdravnika vam bo JEZUS DAJAL NASVETE IN VAS ZDRAVIL. To si zapomnite.

   Preberite iz Svetega pisma, KAJ JE REKEL BOG PO PREROKU SIRAHU O -ZDRAVNIK IN BOLEZEN

   ZDRAVNIK IN BOLEZEN

   Sirah 38,1-15

   1 Izkazuj zdravniku zaradi njegovih uslug spoštovanje, ki mu gre,
   tudi njega je namreč ustvaril Gospod.

   2 Zdravilstvo je namreč od Najvišjega,
   zdravnik od kralja prejema darila.

   3 Znanje zdravniku daje, da lahko nosi glavo pokonci,
   pred velikaši je deležen občudovanja.
   4 Gospod je naredil, da zemlja daje zdravila,
   razumen mož jih ne bo zavračal.
   5 Mar ni Gospod po lesu osladil vode,
   da je dal spoznati svojo moč?
   6 On je podaril ljudem znanje,
   da bi ga mogli proslavljati v njegovih čudovitih delih.

   7 Z njimi zdravi in lajša bolečino,
   iz njih lahko lekarnar napravi mazilo.

   8 Tako se Božja dejavnost ne bo nehala;
   mir prihaja na obličje zemlje od njega.

   9 Otrok, ne bodi zanikrn, kadar zboliš,
   ampak prosi Gospoda in on te bo ozdravil.

   10 Odreci se zablodam, skrbi za svetost rok,
   očisti srce vsega greha.
   11 Daruj kadilo in spominsko daritev pšenične moke
   in tolsto daritev, kakor da ti ne bi obstajal.
   12 Daj prostor zdravniku, ker je tudi njega ustvaril Gospod;
   naj te ne zapušča, saj je tudi on potreben.

   13 Zakaj je trenutek, ko je okrevanje v njegovih rokah;

   14 tudi on bo namreč prosil Gospoda,
   da bi mu naklonil počitek
   in uspešno zdravljenje, da ti reši življenje.

   15 Kdor greši zoper svojega Stvarnika,
   naj pade zdravniku v roke.

   VSE DOBRO VAM ŽELIM g. Milan!

   Odgovori
10. Miro says:

    13. julija, 2023 at 16:16

    POKLICANI SMO K SODELOVANJU Z BOŽJO MILOSTJO

    Človekova priprava na sprejem milosti je že delo milosti. Potrebna je, da vzbudi in podpira naše sodelovanje za opravičenje po veri in za posvečenje po ljubezni. Bog dovrši v nas to, kar je začel, kajti on “prične, ko stori, da po njegovem delovanju mi hočemo, in dovrši tako, da sodeluje z našimi že spreobrnjenimi hotenji” sv. Avguštin, grat. 17):

    Seveda delamo tudi sami, vendar delamo le skupaj z Bogom, ki dela. Njegovo usmiljenje je namreč šlo pred nami, da bi bili ozdravljeni, kajti to usmiljenje gre še vedno za nami, da bi, ko smo bili enkrat ozdravljeni, bili oživljeni. Pred nami gre, da bi bili poklicani, in za nami gre, da bi bili poveličani. Pred nami gre, da bi živeli bogoljubno, in za nami gre, da bi za vedno živeli z Bogom, kajti brez njega ne moremo ničesar storiti (sv. Avguštin, nat. et grat. 31).

    Odlomek iz KKC, št. 2001

    Več o tem na: https://marija.si/gradivo/kkc/ii-milost/

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori