Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
MOLITEV ROŽNEGA VENCA JE IZREKANJE: “LJUBIM TE, LJUBIM TE, LJUBIM TE.”
Fulton Sheen, pokojni ameriški nadškof, avtor številnih knjig in televizijskih oddaj, v eni od svojih knjig o molitvi rožnega venca piše takole:
Rožni venec je molitev, ki ji mnogi očitajo, da se preveč ponavlja, ker je treba tolikokrat zmoliti Očenaš in Zdravamarijo. Zato naj bi bila monotona.
Ob tem se vedno spomnim neke ženske, ki je po enem od predavanj stopila k meni in mi rekla: “Jaz nikoli ne bi postala katoličanka. Pri rožnem vencu vedno ponavljate ene in iste besede in kdor stalno govori eno in isto, ni iskren. Nikoli ne verjamem človeku, ki se ponavlja, in Bog tudi ne.”
Vprašal sem jo, kdo je moški, ki je bil z njo. Odgovorila mi je, da je to njen zaročenec. Vprašal sem jo, če jo ljubi. “Seveda me ljubi,” je odvrnila.
“Kako pa to veste?”
“Povedal mi je.”
“Kaj pa je rekel?”
“Rekel je: ‘Ljubim te.’”
“Kdaj pa vam je to nazadnje rekel?”
“Pred kako uro.”
“Vam je to rekel že kdaj prej?”
“Da, včeraj zvečer.”
“Kaj pa je rekel?”
“‘Ljubim te.’”
“Vendar nikoli prej ni tega rekel?”
“Vsak večer mi to pove.”
Odvrnil sem: “Ne verjamem mu. Ponavlja se. Ni iskren.”
Čudovita resnica je v tem, da pri besedah “ljubim te” ni ponavljanja. Vedno je drug trenutek v času, druga točka v prostoru in besede nikoli ne pomenijo tega, kar so pomenile prejšnjikrat.
LJUBEZEN NI MONOTONA
Mama lahko reče svojemu sinu: “Dober fant si.” Lahko je to izrekla že tisočkrat, vendar vsakič pomeni nekaj drugega. Celotna osebnost se ponovno izrazi, saj nova življenjska okoliščina vsakokrat izzove novo izpoved čustev.
Ljubezen ni nikoli monotona v ustaljenem načinu izražanja. Um je neskončno spremenljiv v izražanju, srce pa ni. Pred obličjem žene, ki jo ljubi, je srce moža prerevno, da bi zmoglo neskončnost svoje ljubezni prevesti z drugo besedo. Zato srce vzame le en izraz, “ljubim te”, in se s tem, ko ga izreka vedno znova in znova, nikoli ne ponavlja. To je edina resnična novica na celem svetu.
In to delamo, kadar molimo rožni venec. Bogu, Sv. Trojici, Učlovečenemu Odrešeniku in Blaženi Devici izrekamo: “Ljubim te, ljubim te, ljubim te.”
https://www.diz.si/molitev-roznega-venca-je-izrekanje-ljubim-te-ljubim-te-ljubim-te/
Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
Zaupanje je največje
veselje v našem odnosu z
Bogom. Kdorkoli zaupa
v Boga, je že prehodil
najtežji del poti.
(Carlo Caretto)
TO JE MORDA NAJTEŽJI TRENUTEK, KO MOLIMO (Aleteia)
DAR, KI SI GA JEZUS V TEM TRENUTKU ŽELI OD NAS, NE GLEDE NA TO, KAKO ZELO SMO POTRTI IN NESREČNI, JE DARITEV NAS SAMIH
To je morda najtežja molitev – ko molimo in imamo občutek, da smo licemerski. Ko molimo, čeprav nam resnično ni do tega. To se zgodi, ko zapademo v greh – ne glede na to, kakšnega – in nas ta izčrpa. Občutimo krivdo. In če je krivec ponavljajoči se greh, kronični greh, so občutki sramu še toliko večji. Hitro smo razočarani nad seboj … ne maramo se … znajdemo se v slepi ulici. Kako naj sploh molimo?
Težava je v domnevi, s katero pristopamo k molitvi. Domnevamo, kako Bog pričakuje, da bomo pred molitvijo duhovno čvrsti in neomajni. In domnevamo, kako je naša dolžnost, da smo sprejemljivi za Boga, da bi bili “vredni” zateči se k Njemu v molitvi. Toda vse, kar vidimo, je začaran krog. In dejansko je začaran.
To je temeljna resnica, ki jo moramo vedno imeti pred očmi: ne glede na to, kako hudo smo morda padli v prejšnjem trenutku, nas Bog v sedanjem trenutku v resnici ljubi in čaka, da sprejmemo ta Njegov dar. Bog nas ljubi, ker je dober, in ne zato, ker smo dobri mi.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/07/16/to-je-morda-najtezji-trenutek-ko-molimo/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
»BODI KOLIKOR KOLI POPOLN, BREZ NEPOPOLNOSTI NIKOLI NISI,
IN MODRUJ, KAKOR HOČEŠ, NIKDAR TI NE BO VSE JASNO.«
(Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)
Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
SMISEL DUHOVNEGA POGOVORA JE RAST V DUHOVNEM ŽIVLJENJU. GRE ZA TO,
DA SPREMLJANEC POSTANE BOLJ DOVZETEN ZA BOGA IN BOLJ ODGOVOREN ZA SVOJE
ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE DRUGIH. ČLOVEK JE DRUŽBENO BITJE. NUJNO POTREBUJE
DRUGEGA. KO SMO MAJHNI, POTREBUJEMO STARŠE. KO ODRAŠČAMO, POTREBUJEMO
TUDI …
Več o duhovnem spremljanju na:
https://cdp.nadskofija-maribor.si/index.php/razlocevati/duhovno-spremljanje
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo zaupamo vate!
Ko razmišljam o situaciji v kateri živim sama, okolju, ki v sebi skriva toliko dobrega in lepega, ljubeznivega, toliko božanskih stvari, ki ti lahko izboljšajo življenje, pa vendar oddajamo toliko slabega, čeprav je Bog pred naša usta postavil stražo(pred naš jezik zobe) iz nas prihaja samo grdo, obremenjujoče, negativno. In ko se vežem na pridigo pri nedeljski maši, ko je župnik že na začetku maše rekel, imate ušesa da poslušate, pa vendar ali slišite. In ko je sestra redovnica pred začetkom molitve desetke rožnega poklicala Svetega Duha so na moja lica pritekle solze, in ko je župnik povzdignil roke k višku so solze tekle in njegove besede rezale brazde v mojem srcu. Gospodu sem hvaležna za prečudovito sveto mašo po kateri me je nagovarjal in me vsak dan nagovarja, da oznanilo ponesem tudi drugim. In po mojem bi morali ljudje imeti napise na čelu “Hvala, ker hodim, slišim, govorim, jem,….” “vesel sem” “rad te imam”… , da ko bi pogledali v drugega ne bi iz naših ust pritekale besede prigovarjanja, pritoževanja, ampak bi se harmonija velike Božanske ljubezni pretakala med nami.
Dragi brat , draga sestra tudi ti se dovoli nagovoriti Božji besedi, pusti ji, da te objame, in kot je župnik rekel pri pridigi, ko drugi prigovarjajo,… odgovori ti z Božjo besedo, če imaš razlog za to.
Z željo, da vsakega od nas objame dobri Bog, v situacijah katerih se nahajamo kličem na vse nas Blagoslov Očeta, Sina in Svetega Duha, varstvo Matere Božje, sv. Jožefa in vseh svetnikov in svetnic
Spoštovana ga. Kristina!
V življenju se moramo sprijazniti, DA BOG DOPUŠČA DOGODKE, ZADEVE itd..toliko časa , kolikor On odloči. In če nekaj dopušča, SE MORAMO MI STRINJATI Z NJIM. Mi bi res radi, da bi bilo vse svetlo, da bi bili vsi ljudje hvaležni, da bi to in ono. VENDAR V ŽIVLJENJU IMA VSE SVOJ ČAS.
SVETO PISMO PRAVI: Pridigar 3, 1-8
ČLOVEKOVA DEJANJA SO PROTISLOVNA
3
1 Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom:
2 Je čas rojevanja in čas umiranja,
čas sajenja in čas ruvanja nasada.
3 Je čas pobijanja in čas zdravljenja,
čas podiranja in čas zidanja.
4 Je čas jokanja in čas smejanja,
čas žalovanja in čas plesanja.
5 Je čas zametavanja biserov in čas zbiranja biserov,
čas objemanja in čas odtegovanja objemanju.
6 Je čas pridobivanja in čas zapravljanja,
čas hranjenja in čas zametavanja.
7 Je čas paranja in čas šivanja,
čas molčanja in čas govorjenja.
8 Je čas ljubezni in čas sovraštva,
čas vojne in čas miru.
RAZLAGA TEGA JE V SVETEM PISMU NAPISANA TAKOLE:
3
1–8
Pridigar prehaja od posameznika k življenju v skupnosti. Vsako posamezno človekovo delo skriva v sebi kakšno protislovje, kolikšno je šele protislovje vseh človekovih del in cele skupnosti. Pridigar našteva 7-krat po 2 para, to je 14 parov protislovij, 28 nasprotujočih si dejanj, kar ustreza številu dni v mesecu, kakor bi hotel reči: človek se spreminja kakor luna – vsak dan je druge volje, enkrat po svoji volji, drugič po volji drugih, vse pa je v Božjih rokah.
Veste, tudi človek je določeno obdobje V SVOJEM ŽIVLJENJU SUŽENJ GREHA, ČEPRAV SE OČIŠČUJE, MOLI IN ŽELI PREKINITI Z GREŠNOSTJO. O tem sem se pogovarjala z nekim duhovnikom.
VSE IMA SVOJO ČAS IN VSE MORAMO TAKO SPRJEMATI, KAJTI VSE JE V BOŽJIH ROKAH.
V knjigi -Moje življenje je v Tvojih roka, napisal Wilfrid Stinissen, med drugim piše takole:
JASNO JE, DA NE MOREMO V ENEM DNEVU OPUSTITI OBIČAJNEGA NAČINA ŽIVLJENJA. TO JE DOLGOTRAJEN PROCES.
DOKLER PREDANOST BOGU NI POPOLNA, SPLOH NE MOREMO PRIČAKOVATI, DA BO BOG PREVZEL VSO ODGOVORNOST.
TAKOJ, KO SEM POPOLNOMA PREDAN BOGU, GRE DELO SAMO OD SEBE. KDOR JE TO ENKRAT DOŽIVEL, NE ŽELI VEČ ŽIVETI NA STAR NAČIN (Wilfrid Stinissen).
V knjigi BOŽJA PREVIDNOST, -napisala francoska jezuita: Jean-Baptiste Saint-Jure in Claude La Colombiere, ki je SVETNIK, pravi takole:
BOG VODI VSE DOGODKE, ZARADI KATERIH SE PRITOŽUJEMO NA SVEU; IN ŠE VEČ: NE SMEMO DVOMITI O TEM, DA NAM KORISTI VSE SLABO, KAR NAM POŠLJE BOG.
ČE BI DVOMILI, BI IZRAZILI SUM, DA BOG NIMA DOVOLJ ZNANJA, DA BI RAZLOČIL, KAJ JE UGODNO.
KO BI MI VIDELI VSE, KAR VIDI BOG, BI ZANESLJIVO HOTELI VSE, KAR HOČE; S SOLZAMI GA BI PROSILI ZA TEGOBE, KI JIH SKUŠAMO ODVRNITI S SVOJIMI ZAOBLJUBAMI IN MOLITVAMI.
NESREČE SO KORISTNE ZA PRAVIČNIKE, POTREBNE ZA GREŠNIKE.
PRITOŽUJETE SE, DA GRDO RAVNAJO Z VAMI, DA VAS ŽALIJO, VAS OBREKUJEJO, VAM PO KRIVICI ODVZAMEJO PREMOŽENJE: VAŠ ODREŠENIK JE PRIČA VSEGA, KAR PRENAŠATE, ON, KI VAS NOSI V SVOJEM NAROČJU, KI JE TAKO ODKRITO DEJAL, DA KDOR KOLI SE VAS DOTAKNE, SE DOTAKNE PUNČICE NJEGOVEGA OČESA, PRAV ON KLJUB TEMU DOVOLI, DA STE PRIZADETI, ČEPRAV BI MOGEL TO ZLAHKA PREPREČITI, IN VI DVOMITE, DA VAM MORA TA BEŽNA PREIZKUŠNJA PRINESTI NAJVEČJE KORISTI.
Tako pravi svetnik, Claude. BOŽJA PREVIDNOST VE KAJ DELA. Bog dopušča tudi vojne. ALI MISLITE, DA NI SPOSOBEN USTAVITI VOJNE
NOBENEMU DOGODKU, PA NAJ BO ŠE TAKO NERAZUMLJIV NAŠEMU UMU, NE SMEMO OPOREKATI, NITI POMISLITI NE, DA BOG NIMA PRAV. VSE TAKO POČETJE JE GODRNJANJE oz, NASPROTOVANJE PROTI DELOVANJU BOGA.
Res, čudovita knjiga.
SVETNIK CLAUDE pravi celo, DA BI MI BOGA PROSILI ZA STISKO, ZA SOLZE, ZA TRPLJENJE, ČE BI VEDELI VSE TISTO, KAR ON VE.
Tudi nekateri drugi svetniki so omenili, DA SEDAJ IMAMO TO MOŽNOST ŠE DOKLER SMO NA SVETU. KO BOMO PRIŠLI PRED JEZUSA, NE BO VEČ ČASA, SEDAJ LAHKO TRPIMO IN PRETRPIMO.
Dobro je, da o tem veliko razmišljamo. JEZUSU MORAMO VERJETI, KER JE REKEL, (veliko je o tem govoril Favstini) NAJ SE TRPLJENJA VESELIMO. MI PA HOČEMO Z VSO SILO ODITI IZ STISKE, ZBEŽATI IN NIČESAR SLIŠATI O TRPLJENJU!
Ja, samo z človeško močjo človek, res ni sposoben se veseliti in trpeti. Z BOŽJO MOČJO, KI NAM JO JEZUS DAJE, PA JE MOŽNO.
JEZUS JE REKEL:
Janez 14, 12-14
Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu.
ČE BOGA PROSIMO ZA MODROST IN SVETEGA DUHA, BOŽJO MOČ PREJME ČLOVEK V TELO IN VSE ZMORE Z NJIM. NI STVARI, KI NE BI ZMOGEL.
SVETO PISMO PRAVI:
Filipljanom 4,13
VSE ZMOREM V NJEM, KI MI DAJE MOČ.
PANAVLJAJMO TO BOŽJO BESEDO VEČKRAT NA DAN. Vse bomo zmogli z njim; tudi vsako trpljenje je možno preživeti z Njim brez negodovanja in dvomov v Njegovo moč in Njegove zapovedi.
JEZUS PRAVI, KDOR Z NJIM TRPI, SE BO VESELIL Z NJIM V NJEGOVEM KRALJESTVU. ALI BOMO BEŽALI PRED TRPLJENJEM, KI NAM GA GOSPOD PONUJA?
Moliti je potrebno in našo grešnost izročati Bogu, da jo očiščuje. ON VE ZAKAJ DOPUŠČA NEVIHTE, VIHARJE, ORKANE, itd..
TUDI VESOLJNI POTOP JE DOPUSTIL IN TUDI POVEDAL ZAKAJ.
“PO PRIHODU IZ AFRIKE POSKUŠAM NA ŽIVLJENJE GLEDATI VELIKO BOLJ PREPROSTO” (Aleteia)
O ODPRAVAH V AFRIKO, KULTURNEM ŠOKU, O TEM, ČESA TAMKAJŠNJI PREBIVALCI NE MARAJO, O DELU MEDICINSKE SESTRE IN KAKO PRI VSEM TEM POMAGA SKAVTSTVO
REBEKA STREHAR je študentka magistrskega programa Zdravstvena nega. Kot študentka dela na oddelku intenzivne terapije.
Svojega znanja na področju medicine ni unovčila le pri delu na bolnišničnih oddelkih v Sloveniji, ampak tudi v Afriki. V Afriko, natančneje v Etiopijo, se je prvič odpravila leta 2018 in tam en mesec poučevala v šoli in animirala otroke na oratoriju.
Leta 2022 se je odpravila v Kenijo, kjer je en mesec delala v bolnišnici kot medicinska sestra, januarja 2024 pa se odpravlja na trimesečno humanitarno-medicinsko odpravo v Ugando.
Poleg tega je skavtska voditeljica in soustvarjalka Uskovniških tednov. V prostem času se rada potepa, kadar pa je doma, rada poseže po knjigah ali si ogleda kak dober film.
Več o njenih izkušnjah pri delu v Afriki in drugod na:
https://si.aleteia.org/2023/07/04/po-prihodu-iz-afrike-poskusam-na-zivljenje-gledati-veliko-bolj-preprosto/
KAKO DOLGO JE JEZUS NAVZOČ V EVHARISTIJI PO PREJEMU OBHAJILA? (Aleteia)
“GOSPODU MORAMO IZKAZATI PRIMERNO SPOŠTOVANJE”
Eden največjih zakladov Katoliške cerkve je evharistija – sam Jezus, skrit v podobi kruha in vina. Verujemo, kot je zapisano v Katekizmu: “V presvetem evharističnem zakramentu sta ‘resnično, stvarno in bistveno vsebovana telo in kri skupaj z dušo in božanstvom našega Gospoda Jezusa Kristusa in torej celotni Kristus.‘” (KKC 1374)
PODUK SV. FILIPA NERIJA
Stvarna navzočnost Jezusa v evharistiji pa se ne konča takoj zatem, ko prejmemo sveto obhajilo. V Katekizmu je pojasnjeno: “Kristusova evharistična navzočnost se začenja v trenutku posvetitve in traja tako dolgo, dokler obstajata evharistični podobi” (KKC 1377).
Kaj to pomeni, ko obhajilo prejmemo na jezik? Kako dolgo je Jezus še resnično navzoč v našem telesu?
Odgovor najdemo v znani zgodbi iz življenja sv. Filipa Nerija. Nekega dne, ko je daroval sveto mašo, je eden izmed vernikov prejel sveto obhajilo in takoj zatem zapustil cerkev. Zdelo se je, da mož ne čuti nikakršnega spoštovanja do Jezusove navzočnosti v svojem telesu, zato se je Filip Neri odločil, da bo to priložnost izkoristil in ga podučil, kako naj ravna. Za njim je poslal dva ministranta, ki sta možu zunaj cerkve sledila s prižganima svečama v rokah …
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2019/05/28/kako-dolgo-je-jezus-navzoc-v-evharistiji-po-prejemu-obhajila/
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
MARTIN GOLOB O POČITNIŠKIH SPODBUDAH KAR Z DOMAČEGA TRAVNIKA
»Lepo pozdravljeni! Tokrat se vam oglašam z domačega travnika. Da, skočil sem na našo kmetijo,
kjer zelo rad pomagam, ko le utegnem. Obožujem kmečka opravila, tudi zato, ker se, ko jih človek
opravi, nekaj vidi, pozna, da imam kaj pokazati. Včasih pa pri duhovniškem poklicu nimam tega
občutka. Lahko spovedujem ves dan, pa nimam česa pokazati. 🙂
Počitnice so, a kmetje jih zelo pogosto nimajo. Privoščim jim vsaj kak prost dan ali uro spanja več.
Počitnice naj ne bodo čas za lenarjenje, ampak načrtovan prosti čas. Nekaj počitniških idej in
spodbud imam za vas. V vlogu!«
https://si.aleteia.org/2023/07/14/veste-kaksna-je-razlika-med-kmetom-in-zupnikom-jaz-vam-povem/
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
»KAR KOLI BOSTE PROSILI V MOJEM IMENU, BOM STORIL,
DA BO OČE POVELIČAN V SINU.« (Jn 14,13)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1650&t=5#O+usli%9Aanju
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!