Nasvet

9.748 Responses to Nasvet

1. Miro says:

   23. avgusta, 2023 at 6:27

   Priporočimo se našemu ODREŠENIKU JEZUSU, da se bomo v življenju
   vztrajno odpirali duhu Njegovega veselja in miru. Bodimo pogumni glasniki
   vesele evangeljske novice v moči SVETEGA DUHA!

   MOLIMO ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

   Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
   vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
   ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
   milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
   izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
   nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
   miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
   mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
   in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
   k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.

   (Aleteia)

   BOŽJE USMILJENJE, TI VESELJE IN NEIZMERNA RADOST VSEH SVETIH,
   ZAUPAMO VATE!

   Odgovori
2. Miro says:

   23. avgusta, 2023 at 6:11

   ČE SI KOGA ENKRAT ALI DVAKRAT OPOMNIL, PA TE NE POSLUŠA, SE NIKAR VEČ
   Z NJIM NE PREGOVARJAJ, MARVEČ VSE IZROČI BOGU

   Česar človek na sebi ali na drugih ne more zboljšati, mora voljno prenašati, dokler Bog drugače
   ne uredi. Misli si, da je tako morda bolje zate, ker se preskušaš in vadiš v potrpežljivosti, ki brez
   nje naše zasluženje ni veliko vredno. Vendar pa moraš zavoljo takih ovir prositi Boga, da ti pomaga
   in jih moreš voljno nositi. Če si koga enkrat ali dvakrat opomnil, pa te ne posluša, se nikar več z
   njim ne pregovarjaj, marveč vse izroči Bogu; zgodi naj se njegova volja in bodi njemu čast v vseh
   njegovih služabnikih, saj zna tudi hudo v dobro spremeniti.

   Misli Tomaža Kempčana, Hoja za Kristusom

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

   Odgovori
3. Hvala says:

   22. avgusta, 2023 at 22:33

   VRATA PONIŽNOSTI
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   PONIŽNI V SEBI RAZVIJE OBČUTLJIVOST ZA BOŽJE DAROVE, TAKO V LASTNEM KOT V ŽIVLJENJU DRUGIH; RAZUME, DA JE VSAK ČLOVEK BOŽJI DAR, IN TAKO SPREJEMA VSE, BREZ PRIMERJANJA IN RIVALSTVA.

   Ponižnost je »krepost svetih in Boga polnih ljudi […]: kolikor bolj rastejo v pomembnosti, toliko bolj se v njih krepi zavedanje njihove ničnosti in nezmožnosti storiti karkoli brez božje milosti (prim. Jn 15,8).«[4] Takšni so majhni otroci in takšni smo pred Bogom mi. Zato se je dobro vračati k bistvenemu: Bog me ljubi. Kadar se nekdo zaveda, da ga Bog ljubi – z Ljubeznijo, ki jo odkriva v ljubezni, katero mu izkazujejo drugi –, takrat lahko ima rad vse ljudi.

   PONIŽNOST DO DRUGIH

   Ponižnost nas vodi k sprejemanju stvarnosti, kakor nam je dana, in še zlasti oseb, ki so nam najbližje zaradi družinskih ali verskih vezi, zaradi življenja samega. »Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri« (Gal 6,10). Apostol nas uči, naj se ne utrudimo udejanjati urejene ljubezni. Le kako ne bi na tiste, ki so tako kot mi prejeli dar krsta, gledali kot na brate in sestre, otroke istega Očeta dobrote in usmiljenja? »Ponižnost nas kakor za roko vodi do najboljšega načina, kako ravnati z bližnjim: razumevanje do vseh, sožitje z vsemi, odpuščanje vsem; brez ustvarjanja ločitev ali zaprek; biti – vedno! – orodje edinosti.«[5]

   Ponižni v sebi razvije občutljivost za božje darove, tako v lastnem kot v življenju drugih; razume, da je vsak človek božji dar, in tako sprejema vse, brez primerjanja in rivalstva: vsakdo je edinstven v božjih očeh in prinaša nekaj, česar ostali ne morejo dati. Zaradi ponižnosti se človek veseli ob veselju drugih, zaradi dejstva, da obstajajo in da štejejo. Ponižni se nauči biti zgolj eden izmed mnogih, pomešan med ostale. V tem smislu igra ključno vlogo družina: otrok se navadi vzpostavljati odnos, govoriti in poslušati; med lastnimi brati in sestrami ni vedno v središču pozornosti; nauči se izražati hvaležnost, saj se počasi začne zavedati, koliko kaj stane. Sčasoma ob osebnih uspehih odkrije, da je bilo marsikaj omogočeno zaradi velikodušnosti njegovih domačih in prijateljev, ljudi, ki zanj skrbijo, ki ga hranijo in vzdržujejo njegov dom. Ponižnost raste s hvaležnostjo, pa tudi z odpuščanjem: odpuščati, prositi odpuščanja, biti odpuščanja deležen. Kdo sem jaz, da mi rečejo: »Oprosti mi?« Ponižnost nekoga, ki prosi za odpuščanje, čeprav gre morda za osebo z avtoriteto, je nekaj prijetnega in nalezljivega. Tako je med zakoncema, med starši in otroki, med nadrejenimi in sodelavci.

   KDOR JE NAGNJEN K POGOSTEMU GOVORJENJU O STVAREH, KI GA »ŽIVCIRAJO« ALI DRAŽIJO, TO OBIČAJNO POČNE, KER MU MANJKA ŠIRŠEGA POGLEDA, PRIZANESLJIVOSTI, ODPRTOSTI UMA IN SRCA

   https://opusdei.org/sl-si/article/vrata-poniznosti/

   Odgovori
   • Miro says:

     23. avgusta, 2023 at 6:09

     MOLIMO ZA PONIŽNOST:

     Gospod Bog, pomagaj nam,
     da se naučimo iskrene ponižnosti,
     kajti bolj ko smo ponižni, bližje smo tebi.
     Želimo služiti bratom in sestram zaradi tebe.
     Naj to služenje navdihujeta
     velika ponižnost in ljubezen!
     Kadar bomo čutili,
     da moramo biti odločni,
     naj ostanemo ponižni in ljubeznivi.
     Opogumi nas,
     da bomo prav uporabljali talente,
     ki si nam jih podaril.
     Naj to delamo s hvaležnim srcem,
     v zavesti, da smo jih prejeli od tebe.
     Naj postanemo vedno bolj podobni tebi,
     ki si »krotak in v srcu ponižen«.

     (Ognjišče)

     ČISTO SRCE, O BOG, MI USTVARI IN DUHA STANOVITNOSTI
     V MENI OBNOVI!

     Odgovori
4. Hvala says:

   22. avgusta, 2023 at 22:25

   ZAKAJ PONIŽNOST NI TO, KAR VEČINA LJUDI MISLI, DA JE

   V KRŠČANSKI TRADICIJI PONIŽNOST POMENI TO, DA V SREDIŠČE SVOJEGA ŽIVLJENJA POSTAVIMO BOGA IN NE SEBE
   ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

   https://si.aleteia.org/2019/04/01/zakaj-poniznost-ni-to-kar-vecina-ljudi-misli-da-je/

   Odgovori
5. Hvala says:

   22. avgusta, 2023 at 22:18

   Misel

   PONIŽNOST

   Ponižnost je krepost, ki nam pomaga, da na sebe gledamo tako, kakršni smo v resnici: z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Ponižnost je priznanje resničnosti.

   Ponižnost ni v tem, da zanikamo svoje talente ali dobre lastnosti, ali da se delamo, da nismo tako sposobni kot drugi, da bi nas pohvalili.

   Prav ponižnost je mati številnih kreposti, kot so: poštenost, skromnost, potrpežljivost, hvaležnost, poslušnost, spoštovanje in strpnost.

   Sad ponižnosti je mir srca, odprtost, veselje. (Ognjišče)

   Odgovori
   • Miro says:

     23. avgusta, 2023 at 6:12

     MOLIMO: ČISTO SRCE, O BOG, MI USTVARI IN DUHA STANOVITNOSTI V MENI OBNOVI!

     Odgovori
6. Hvala says:

   22. avgusta, 2023 at 22:14

   PONIŽNOST TEMELJ LJUBEZNI
   ———————————————————————————————————————————————————

   Ponižnost! Prav v ponižnosti dobi ljubezen nadčloveško, božansko razsežnost. Če ljubimo brez ponižnosti, je to še vedno človeška ljubezen z goro preračunljivosti in simpatije. Če pa želimo, da bo ljubezen brezpogojna, darovanjska, brez ponižnosti ne bo šlo. To pomeni, da ljubimo, ko smo za ljubezen tepeni in osovraženi. Pravzaprav o pravi ljubezni lahko govorimo šele takrat, ko je ta na preizkušnji in če je okronana s ponižnostjo.

   http://arhiv.mirenski-grad.si/n30-poniznost-temelj-ljubezni

   Tokrat bolj kratko. O ljubezni je mogoče povedati veliko praznih besed, a malo močnih in resničnih. Dati življenje za druge, to je ljubezen. Kdaj ga dajem, se sprašujem.

   Odgovori
7. Hvala says:

   22. avgusta, 2023 at 22:11

   FAVSTINI KOVALSKI JE JEZUS POSEBEJ NAROČAL NAJ MOLI ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA IN NAJ PIŠE O TEM, KAJTI S TEM ROŽNIM VENCEM BODO PREJELI VSE, KAR PROSIJO, ČE JE V SKLADU Z NJEGOVO VOLJO.

   KO SE JE PRIBLIŽEVALA HUDA NEVIHTA:
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   1791 Ko se je približevala huda nevihta, sem začela moliti rožni venec. Tedaj sem zaslišala glas angela. »Ne morem se približati v nevihti, (137) ker svetloba, ki prihaja iz njenih ust, ovira mene in nevihto,« se je pritoževal angel Bogu. Naenkrat sem spoznala, kako veliko uničenje bi s to nevihto moral napraviti angel, prav tako pa sem spoznala, da je bila ta molitev Bogu prijetna in kako velika je moč tega rožnega venca. Dnevnik 1791

   Odgovori
8. Hvala says:

   22. avgusta, 2023 at 22:06

   POSLUŠAJTE, KAJ JE JEZUS POVEDAL FAVSTINI KOVALSKI O SPOVEDI
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   1602 Danes mi je Gospod dejal: Hči, ko prihajaš k sveti spovedi, k izviru mojega usmiljenja, na tvojo dušo vedno priteče kri in voda, ki je privrela iz mojega Srca, in jo oplemeniti. Vsakokrat, ko prihajaš k sveti spovedi, se vsa potopi z velikim zaupanjem v moje usmiljenje, da bom lahko na tvojo dušo izlil obilje milosti. Ko prihajaš k spovedi, vedi, da jaz sam čakam nate v spovednici. Samo skrivam se za duhovnikom, vendar v duši sam delujem. Tu se beda duše srečuje z Božjim usmiljenjem. Povej ljudem, da iz tega vira usmiljenja (7) lahko zajemajo milosti samo s posodo zaupanja. Če bo njihovo zaupanje veliko, moja radodarnost ne bo imela meja. Potoki moje milosti preplavljajo ponižne. Ošabni so vedno v uboštvu in bedi, ker se moja milost od njih obrača k ponižnim. Dnevnik 1602

   JA, SPOVED JE IZVIR BOŽJEGA USMILJENJA, KJER JEZUS POMAGA IN DELI OBILO MILOSTI, PONIŽNIM.

   PONIŽEN ČLOVEK PRIZNA IN OBŽALUJE SVOJE GREHE IN PROSI BOGA, DA MU JIH ODKRIJE.

   Odgovori
   • Miro says:

     23. avgusta, 2023 at 6:02

     BOŽJE USMILJENJE, NEOMEJENO V ZAKRAMENTU KRSTA IN POKORE, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
9. Hvala says:

   22. avgusta, 2023 at 21:15

   KDOR ŽELI ODPUSTITI SVOJI DRUŽINI, DRUGIM LJUDEM , NAJ TO ODLOČITEV POVE BOGU, POTEM PA MOLI, DA BO NEKEGA DNE PREJEL MILOST ODPUŠČANJA.

   PROSITI JE POTREBNO BOGA TUDI, DA NAM ODPUSTIJO VSI, KI SMO JIH MI PRIZADELI.

   POGOJ, DA BOG USLIŠI MOLITVE JE ODPUŠČANJE VSEM LJUDEM, KI SO NAS PRIZADELI. Tako prosimo in molimo v Očenašu. Ker je BOG nam ODPUSTIL NAŠE GREHE IN KRIVDE IN JIH ODPUŠČA, ČE GA PROSIMO IN OBŽALUJEMO , moramo tudi mi odpuščati drugim , ki so nas globoko žalili ali prizadeli.

   NE GRE DRUGAČE. BOG ZAHTEVA IN TAKO JE POTREBNO STORITI!

   Odgovori
10. Hvala says:

    22. avgusta, 2023 at 20:48

    POGLEJMO, KAJ JE REKEL BOG, KAJ BI NAPRAVIL, ČE BI GA LJUDSTVO POSLUŠALO!
    ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
    PSALM 81,12-17

    12 Toda moje ljudstvo ni poslušalo mojega glasu,
    Izrael ni maral zame.
    13 Zato sem jih prepustil zakrknjenosti njih srca:
    naj hodijo po svojih načrtih.

    14 O, da bi me moje ljudstvo poslušalo!
    Izrael, naj hodijo po mojih potih.
    15 Skoraj bi ponižal njihove sovražnike,
    zoper njihove nasprotnike bi obrnil svojo roko.
    16 Gospodovi sovražniki bi pred njim klečeplazili,
    njihov čas bi bil končan za vedno.
    17 Hranil bi ga s srčiko pšenice,
    nasičeval bi ga z medom iz skale.«

    BOG NAREDI VSE ZA ČLOVEKA, KI GA POSLUŠA IN ŽIVI TAKO KOT ON ZAHTEVA. BOŽJA NAKLONJENOST NA VSAKEM KORAKU; ČUDOVITA MILOST, NI VEČJEGA VARSTVA IN POMOČI, ČE TI BOG POMAGA.

    Odgovori
    • Miro says:

      23. avgusta, 2023 at 6:17

      USMILJENI BOG VEDNO IN POVSOD SPREMLJA VSAKEGA ČLOVEKA IN GA NENEHNO
      KLIČE K SPREOBRNJENJU IN SPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE. MOLIMO: BOŽJE USMILJENJE,
      V SPREOBRNJENJU GREŠNIKOV, ZAUPAMO VATE!

      Odgovori