Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ POMENI, DA JE BOG VSEMOGOČEN?
Bog se je razodel kot “Močni, Mogočni” (Ps 24,8-10), tisti, kateremu “ni nič nemogoče” (Lk 1,37). Njegova vsemogočnost je vesoljna, skrivnostna in se razodeva v stvarjenju sveta iz nič ter v stvarjenju človeka iz ljubezni, a zlasti v učlovečenju in v vstajenju svojega Sina, v daru posinovljenja in odpuščanja grehov. Zato se Cerkev obrača s svojo molitvijo na “Vsemogočnega večnega Boga” (“Omnipotens sempiterne Deus …”).
Kompendij KKC, 50
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Nekatera razmišljanja, kako sami sebi pomagati, biti svoj dober prijatelj, da bomo zdravi, srečni in zadovoljni v življenju. Prisluhnimo tihi Božji govorici in Božji Besedi, ki nas želita podučiti in nam pomagati.
Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča
Zdrav duh v zdravem telesu ali mens sana in corpore sano. Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva pripravljenost odpreti vse čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju. Vsak človek naj bo sam sebi največji prjatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi. Moli Boga in ga prosi za pomoč in vodstvo!
Skrbi in stres se preveč kopičita in izhod se od nas odmika
Povprečen človek sodobnega sveta je zaskrbljen zaradi mešanice različnih situacij, v kateri so v večji in manjši meri prisotne finančne skrbi, stresno delo, slabi odnosi v službi, odtujenost od partnerja, izguba stika z otroki in pomanjkanje časa za sebe in bližnje. Nezadovoljstvo, občutek, da »ne bom zmogel vsega tega« in strahovi so prve posledice, ki se jim postopoma lahko pridružijo še depresija, anksioznost, različne kronične bolezni brez pojasnjenega vzroka in včasih tudi zlom. S pravočasnim prepoznavanjem občutkov, jasnim zavedanjem svojih čustev in vzrokov za njih, sposobnostjo, da se od občutka in čustva z distanco oddaljimo in nanj pogledamo s »trezno« glavo izven sebe, lahko pomaga stabilizirati notranjo negotovost, krepiti notranjo stabilnost in prispevati k hitrejšemu in bolj učinkovitemu reševanju zapletenih situacij, kar dolgoročno prinese več dobrega počutja. Opazovanje popolnih in nasmejanih obrazov na obcestnih plakatih, TV ekranih in družabnih omrežjih odvrača od resničnega bistva, to je dostojno življenje vsakega, ki ga z veseljem živi in deli z ljudmi, ki so mu blizu. Čudenje vsakdanjim stvarem v naravi, nasmeh sodelavca ali otroka, petje ptic, cvetenje rož in dreves, šumenje vetra, let metulja mimo nas idr., ki jih nenadoma začutimo, zaznamo, vidimo in ki jih preje nismo niti opazili, kaj šele videli. Da prisluhnemo otroku doma, partnerju in drugim ljudem. To so drobna darila za nas. Čakajo nas. Poglejmo jih in se jih zavedajmo. Živeli smo doslej namreč hitro, prehitro eden mimo drugega. Za dosego miru je potrebnih v tišini v naravi nekaj malih korakov, ki jih nakazuje neka pot sprostitve in umiritve in njun blagodejen učinek na sodobnega človeka; saj slednji nenehno nekam hiti, je zaskrbljen in je v stresu. In k nemiru preganja še druge. Zakaj že? Imamo pravico do miru in sreče.
Različne vloge človeka oziroma, kaj je pravzaprav človek?
Ljudje imamo v življenju različne vloge. Lahko smo starši, prijatelji, sodelavci, razlikujemo se po poklicih in po odzivih v različnih življenjskih situacijah. Vsi nimamo vseh vlog, oziroma se te v času našega življenja spreminjajo. Kaj bi torej lahko bila skupna rdeča nit, ki nas povezuje ne glede na različne vloge, ki jih imamo v življenju? Ali ta skupna rdeča nit obstaja? Kaj je človek, ko pogledamo nanj iznad vseh vlog, ki jih igra v različnih obdobjih življenja? Kaj v resnici je človek? “Človek je odprt življenjski potencial in življenje je proces uresničevanja tega življenjskega potenciala,” bi povzeli po raznih modrecih. In na tebi je, da narediš kaj iz sebe in iz svojega življenja. Nihče drug ne bo. Prisluhnimo si, kakšni talenti in darovi sposobnosti in lastnosti so v nas in izven nas in preanalizirajmo, kaj hočemo in kam gremo. Ko to vemo in znamo potegniti prioritete bomo preprosto v sebi vedeli kaj, kam, zakaj in kako. Kjer je volja je tudi pot. Simple.
Povezava telesa, čustev in možganov
Le malo truda in opazovanja je potrebno, da človek sam in na podlagi lastnega izkustva ugotovi, kakšna je povezava med telesom in možgani. Seveda so izsledki znanosti, medicine in drugih ved nepogrešljivi, a mnogo tega bi lahko razumeli sami, če bi pozorno opazovali odzive telesa ob različnih dogajanjih. Opazujmo, na primer, odziv telesa, ko nas je nečesa strah ali ko imamo tremo. Nihče se nas fizično ne dotakne, ničesar ne vnašamo v svoje telo, a kemične reakcije v telesu in splošen odziv so povsem drugačni kot v sproščenem stanju. Srčni utrip je hitrejši, potimo se, zviša se raven določenih hormonov, ki so značilni za stresna stanja, dihanje je plitko, morda hitrejše in še bi lahko naštevali. Na tem preprostem primeru je jasno in očitno, kako sta um in telo povezana in kako um vpliva na telo. Psiche et soma. Še več, razlogi, zakaj občutimo določena čustvena sanja pri tem niso bistvenega pomena. Telo ne vpraša, kdo me je razjezil, užalil ali prizadel. Niti ne vpraša po razlogih, zakaj je to tega prišlo. Lahko rečemo, da smo se upravičeno razjezili ali celo, da je bila ta oseba krivična do nas, nepoštena in še kaj. Toda to ne spremeni dejstva, da bo naše telo odreagiralo na način, ki ga sprožijo misli povezano z jezo. Ko je Buda npr. dejal: »Nihče te ne bo kaznoval zaradi jeze, temveč te bo jeza kaznovala sama po sebi«, je govoril prav o dejstvu, da s svojimi mislimi sami sebi pripravljamo neke napitke, ki so telesu bodisi koristni bodisi škodljivi. Danes je popularno govoriti o tem, kako je potrebno imeti rad samega sebe. Toda zgornji zapis pove, da je ljubezen do sebe povezana z odnosom, ki ga imamo do drugih ljudi. Kakor razmišljamo o drugih, takšno realnost ustvarjamo v sebi. Sovraštvo, zamera in jeza so trpinčenje samega sebe. Pa vendar zakaj? Ko gledamo na ljudi s strpnostjo, sočutjem in z razumevanjem, oziroma, ko razumemo njihove zmožnosti in omejitve ter nismo užaljeni, ker ne zmorejo ali ne znajo več in ker ne ravnajo drugače, kot ravnajo, si s tem prihranimo marsikatero negativno čustvo in posledično tudi telesno težavo. Strpni smo, ne.
Kaj je pomembnejše glava ali srce ? Kar oboje je potrebno za harmonijo
Nekateri prisegajo na to, da jih vodi razum, da se odločajo z razmišljanjem, drugi delujejo bolj instinktivno in rečejo, da njih vodi srce. Verjetno v različnih trenutkih prevladuje eno ali drugo, a vendar obstaja ultimativni odločevalec, da nekdo poseže po nezdravi hrani, se prepusti zasvojenosti, zboli ali se kako drugače vda, drug pa se bori z vsakodnevnimi izzivi na drugačen način. Ko kupimo npr. karto za vlak, vemo, kam se želimo peljati. Človek pa pogosto deluje tako, da stori določeno dejanje (kupi karto za smer dogajanja), kasneje pa se pritožuje, kam je njegov vlak pripeljal. Premalo se zavedamo, da sami kupujemo karte za svoja potovanja v življenju, da pogosto brezglavo stopamo na vlak, čigar smer nam kasneje ni všeč in si je ne želimo ozroma spoznamo, da je bila sprejeta napačna odločitev, ki smo jo premalo premislili. Svojo slepoto kasneje (krivično) pripisujemo »delovanju s srcem« rekoč, da nas je vodilo srce. Toda srce in neodgovorno ter slepo ravnanje niso eno in isto.
Razmislek ali »glava« je torej tisti del, ko smo zmožni dojeti povezave med vzrokom in posledico naših dejanj, ko lahko tudi vnaprej predvidimo, kam nas bo odpeljal določen vlak ali dejanje. Razmislek ne pomeni nič drugega kot budnost (lat. vigilantibus sum). Vidimo, razumemo, dojemamo, znamo povezovati. S tem pa smo učinkovitejši pri reševanju problemov, smo bolj ustvarjalni in ravnamo optimalno v dani situaciji. In srce? Vedno obstaja znanje nad znanjem. Nekdo zna več kot mi jaz/mi. Ne glede na to, koliko smo se naučili in kaj vse že vemo, vedno bo nekaj večjega, višjega, do tedaj neznanega. Znanje je pot, ki nima svojega konca. Kdor pravi, da je prišel do cilja, ni povedal prav, saj je pot še dolga in mi smo potniki. Zato vsakič, ko stopamo v nekaj novega, potrebujemo pogum srca. Ne moremo vedeti z gotovostjo, napake bodo prav gotovo na obzorju, varnosti ni, zavetja ni … A srce je tisto, ki te čez vse te dvome pripelje. Le v Bogu se umiri moja duša in počije moje srce. On nas uči ljubezni, skromnosti in ponižnosti.
Kako je videti človek v harmoniji?
Človek v harmoniji, kaj je že to? Ko ga srečamo in po neki čudni usodi še prepoznamo, smo presenečeni. Ker takšni ljudje so izven vseh spektaklov in povprečnih pričakovanj ljudi. Najdemo jih v vseh poklicih ali pozicijah. Človek v harmoniji nikakor ni vezan le na odmaknjeno življenje v naravi, temveč je lahko sredi poslovnega, delovnega, političnega dogajanja ali lahko ima zelo odgovorne naloge. Prav tako ni nujno, da svoje znanje ubesedi v »duhovno« besedišče. Lahko je živahen ali bolj mirne narave, lahko je takšnih ali drugačnih značajskih potez, toda nekatere črte so tem ljudem vendarle skupne. In ena od teh je, da z umirjenostjo duha in zaupanjem v Boga sprejemajo spreminjanje zunanjih dogodkov. Naj bo uspeh ali neuspeh, vzpon ali padec, polom ali rast, umirjenost njihovega duha je vedno prisotna. Neločljivo povezanost s svetom ne občutijo le na abstraktni ravni ali v teoriji, temveč v čisto vsakdanjih in praktičnih primerih. Razumejo namreč, da je njegov odnos do sveta in ljudi tisto, kar jim prinaša mir ali nemir. Tak človek ravna etično , z razumevanjem in z dobroto. Vendar njegovo etično ravnanje ne izvira iz ega dobrote in ne iz povprečne morale, temveč iz globokega zavedanja, da je vse, kar stori okolici, storjeno njemu samemu. Smo del velikega, živega vesoljstva, ki ga je ustvaril Gospod Bog. Če mislimo, da lahko prizadenemo drugega človeka ali drugo živo bitje, ne da bi prizadeli sebe, se žalostno motimo. Ko smo odprti in razsvetljeni od Njega po Njegovi Milosti in ko res vidimo ne le opazimo stvari okrog nas, ko slišimo ptičje petje, žuborenje potočka, vidimo ljudi okrog nas, vidimo gozd, travnike in planine v daljavi, sonce ki sveti in rožo v vazi poleg nas, ki nam jo je prinesel sosedov otrok, si lahko rečeno: »To sem jaz, to je del mene«. Povezani smo z vsemi stvarmi in če pošiljamo pozitivno energijo, smo osredotočeni na vse to, pošiljamo ljubeznive vibracije okrog sebe, smo srečni. Ganz einfach. In Bog bo blagoslovil naša pota. Živimo po Evangeliju, ker takrat Dajemo in Ljubimo. Ker takrat Hodimo po Poti k Jezusu. In Spolnjujemo Božjo Voljo.
Za vse imamo čas, le za Boga in za bližnje ter zase nam ga zmanjka. Naredimo potrebne spremembe, začnimo pa pri sebi! Splačalo se bo in bolj bomo umirjeni, srečni in zadovoljni. Molimo in prosimo Boga za Milost in Navdih ter Božje Vodstvo, da bodo vsi naši človeški napori blagoslovljeni!
Vzemi si čas zase in za druge
Imej čas za delo – to je ključ do uspeha.
Imej čas za razmišljanje – to je izvor moči.
Imej čas za igro – to je skrivnost mladosti.
Imej čas za prijateljstvo – to je pot do sreče.
Imej čas za sanjarjenje – to je pot k zvezdam.
Imej čas, da ljubiš in da te ljubijo – to ni le privilegij elite ampak vsakega od nas.
Imej čas, da gledaš okrog sebe – škoda je dneva za sebičnost.
Imej čas za smeh in veselje – kajti, to je glasba duše.
Imej čas za Boga, da bo blagoslovil vse tvoje delo in življenje!
Lat. Verbum laudatur, si factum sequatur. Beseda je vredna pohvale, če ji sledi dejanje.
Preštudirani razni prispevki iz razne strokovne literature (npr. prof. dr. Anton Trstenjak, dr. Janžekovič et altri) in lastna razmišljanja. Janez
MISLI TOMAŽA KEMPČANA-HOJA ZA KRISTUSOM
3/58. DA NE PREISKUJMO PREVISOKIH REČI NIN SKRIVNIH BOŽJIH SODB
1. Sin, nikar se ne prepiraj o visokih rečeh in o skrivnih božjih sodbah, zakaj Bog tega tako pusti, a onemu da toliko milosti; zakaj ta toliko trpi, a je oni v toliki časti.
Take reči presegajo človeški um in noben razum in nobeno modrovanje ne more doumeti božjih sodb.
3/40. 3. Ko bi torej prav znal slovo dati vsaki človeški tolažbi, kadar bi si rad pridobil duha pobožnosti ali kadar sem v stiski prislijen tebe iskati, ker ni človeka, ki bi me tolažil: tedaj bi pač smel upati v tvojo milost in se veseliti daru nove tvoje tolažbe.
3/39. 1. Sin, meni izroči vselej svoje stvari in jaz bom vse prav uravnal o svojem času.
Počakaj, da jaz povem, kako, in videl boš, da bo prav.
3/38. 2. Če ne boš v nobenem dogodku ostal pri vnanjem videzu, ne s telesnimi očmi presojal, kar vidiš ali slišiš, ampak pri vsaki stvari šel z Mojzesom v šotor zaveze posvetovat se z Bogom; tedaj boš marsikdaj čul božji odgovor in vračal se boš poučen o mnogih sedanjih in prihodnjih rečeh.
3/57. 1. DA ČLOVEK NE BODI PREVEČ POTRT, KADAR PADE V KAKE PREGREŠKE
1. Sin, ljubše mi je, če si potrpežljiv in ponižen v nesreči, kakor pa če si poln tolažbe in pobožnosti v sreči.
Zakaj te žali besedica, ki jo kdo reče zoper tebe?
Ko bi bilo še več, se ne bi smel zbegati.
3/53. DA MILOST BOŽJA NIMA SKUPNOSTI Z LJUBEZNIJO DO POSVETNIH REČI
1. Sin, moja milost je dragocena; ne druži se z zunanjimi rečmi in ne s posvetno tolažbo!
Zatorej odpravi vse, kar ovira milost, če jo hočeš zadobiti.
Išči samote, bodi rad sam, ne želi se z nikomer pogovarjati, rajši pobožno moli k Bogu, da ohraniš skesano srce in čisto vest.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
1. Knjiga “HOJA ZA KRISTUSOM” spada med najlepše asketične knjige: nekdo je celo dejal:”HOJA ZA KRISTUSOM JE NAJLEPŠA KNJIGA , KAR JIH JE IZŠLO IZ ČLOVEŠKIH ROK, ZAKAJ SVETO PISMO JE PRIŠLO IZ BOŽJIH ROK.
2. Naslov knjige je v latinskih izdajah “DE IMITATIONE CHRISTI (O POSNEMANJU KRISTUSA).
3 .AVTOR KNJIGE je častitljivi TOMAŽ KEMPČAN (Tomaž Hemerken iz Kempenaob Renu), ki je živel v XV. st (1379-1471) in bil regularni korar sv. Avguština v samostanu na gori sv. Neže pri mestu Zwole. Napisal je celo vrsto asketičnih razprav in razpravic, med njimi tudi te štiri , ki tvorijo sedaj knjigo “HOJA ZA KRISTUSOM”. Itd…….
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je, ČUDOVITE MISLI ZA NAŠE ŽIVLJENJE .
Kaj poudarja Tomaž: NE IŠČI ČLOVEŠKE HVALE, NE IŠČI ČLOVEŠKE TOLAŽBE, POSVETUJ SE Z BOGOM, POTRPEŽLJIVO ČAKAJ NA BOŽJO REŠITEV……………………………itd…………
Ja, kako resnično. KAJ MI POMENI ČLOVEŠKA POHVALA?, KAJ MI POMENI ČLOVEŠKA TOLAŽBA.?…..vse je to samo na človeški ravni, slabotni smo, kakšno ljubezen imamo-brez Božje milosti in preživetega TRPLJENJA V STISKI JE SAMO NEPRAVA ČLOVEŠKA LJUBEZEN, KI NE BO “DALA ŽIVLJENJA ZA NEKOGA”.
Zakaj bi gledali, KAJ LJUDJE GOVORIJO, RAZSOJAJO, itd…OPRAVLJAJO, ZANIČUJEJO? Kdor želi, naj PROSI GOSPODA ZA MILOST, DA SE NE BO OZIRAL NA MNENJE LJUDI, NA NJIHOVE HVALE IN POHVALE, ZANIČEVANJA itd…GOSPOD OSVOBAJA VSAKE ZVEZANOSTI.
Človek, prost vezi, mnenja itd…, LAHKO SLUŽI BOGU.
Ljudem pomagamo in živimo z njimi s SKUPNOSTI NA ZEMLJI, to je to, NE GLEJMO NA ZAMERO, JEZO, PONIŽEVANJE itd…
ČLOVEK JE Z BOŽJO MILOSTJO OSVOBOJEN ZVEZANOSTI.
Osebno me ne zanima kaj rečejo in mislijo ljudje, vsi smo slabotni, MORAMO PA ŽIVETI SKUPAJ Z VSEMI LJUDMI NA ZEMLJI.
PRAVO SOŽITJE V ŽIVLJENJU NA ZEMLJI JE V ODPUŠČANJU. ZATO VENOMER PONAVLJAM, DA JE POTREBNO IZROČITI (kdor želi) JEZUSU ŽIVLJENJE.
Mi ne moremo sami ničesar, ne vemo SVOJEGA POSLANSTVA NA ZEMLJI, DOKLER NE SODELUJEJO Z BOGOM, ki ga nam POKAŽE. Ne moremo se sami BORITI PROTI GREHU- V DUHOVNIH BOJIH, KI SO BISER ŽIVLJENJA, PREIZKUŠNJE NE MOREMO SAMI PRESTATI BREZ JEZUSOVE POMOČI, kajti proti hudobcu se NIKOLI NE BOJUJ SAM itd..
KAJ LAHKO DAMO BOGU, KAKŠEN DAR? KAJ LAHKO SPLOH PONUDIMO GOSPODU?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
NAJVEČJI DAR, KI GA ČLOVEK LAHKO DARUJE BOGU IN TO JE PRAVI DAR JE-DA MU PODARI SVOJE ŽIVLJENJE-V CELOTI! IZROČI DUŠO, DUHA IN TELO! …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
V MOLITVI SVOJA SRCA IN MISLI ODPIRAMO BOGU LJUBEZNI. V MOLITVI POSTAJAMO ENO Z GOSPODOM
V molitvi Bogu izražamo svoja čustva, misli, mnenja. Želimo ljubiti in biti ljubljeni, razumeti in biti razumljeni. Samo Bog nas lahko ljubi na popoln način z neskončno ljubeznijo. V molitvi svoja srca in misli odpiramo Bogu ljubezni. V molitvi postajamo eno z Gospodom. Preko molitve smo del Njegovega življenja in ljubezni. […] Ko molite, morate razumeti, da molitev ne pomeni samo, da Boga nekaj prosite ali da iščete posebno pomoč, čeprav so prošnje tudi način molitve. Molitev naj zaznamuje zahvaljevanje, češčenje in pozorno poslušanje. […] Ko molitev postane težka, je pomembno, da se ne ustavimo, da se ne nehamo truditi. […] Če sledite Jezusovim nasvetom, če vztrajno molite k Bogu, se boste naučili dobro moliti. Bog sam vas bo naučil.
(Janez Pavel II., 12. septembra 1987, na dnevih mladih v New Orleansu, ZDA)
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ NAM JEZUS KRISTUS RAZODEVA O OČETOVI SKRIVNOSTI?
Jezus Kristus nam razodeva, da je Bog “Oče”, ne samo, ker je stvarnik vesolja in človeka, ampak predvsem zato, ker večno rojeva v svojem naročju Sina, ki je njegova Beseda, “odsvit njegovega veličastva in podoba njegovega bistva” (Heb 1,3).
KDO JE SVETI DUH, KI NAM GA RAZODEVA JEZUS KRISTUS?
Sveti Duh je tretja oseba presvete Trojice. Je Bog, prav isti Bog z Očetom in Sinom. “Izhaja iz Očeta” (Jn 15,26), ki je kot počelo brez počela, izvir vsega troedinega življenja. Izhaja tudi iz Sina (Filioque) zaradi večnega daru, ki ga Oče naklanja Sinu. Poslan od Očeta in učlovečenega Sina, Sveti Duh vodi Cerkev “k spoznanju vse resnice” (Jn 16,13).
KAKO CERKEV IZRAŽA SVOJO TRINITARIČNO VERO?
Cerkev izraža svojo trinitarično vero tako, da izpoveduje enega Boga v treh osebah: Očeta in Sina in Svetega Duha. Tri božje osebe so en Bog, ker je vsaka izmed njih istovetna s polnostjo ene same in nerazdeljive božje narave. Tri božje osebe so stvarno različne med seboj edinole v odnosih, ki postavljajo te osebe v medsebojno razmerje: Oče rojeva Sina, Sin je rojen od Očeta, Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina.
KAKO DELUJEJO TRI BOŽJE OSEBE?
Božje osebe, ki so neločljive v tem, kar so, so neločljive tudi v tem, kar delajo: Trojica ima eno samo in prav isto delovanje. Toda v enem samem božjem delovanju je vsaka oseba navzoča glede na svojski način, ki ji je lasten v Trojici.
“O moj Bog, Trojica, ki te molim… Umiri mojo dušo. Naredi iz nje svoja nebesa, svoje ljubljeno bivališče in prostor svojega počitka. Naj te nikoli ne pustim samega, marveč naj bom tam, v vsej celoti, vsa prebujena v svoji veri, vsa v adoraciji, vsa predana tvojemu stvariteljskemu delovanju” (blažena Elizabeta od svete Trojice).
Kompendij KKC, 46-49
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
ZOPER OPRAVLJIVE JEZIKE- (Tomaž Kempčan)
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
1. Sin, ne bodi nevoljen, ako kdo slabo o tebi misli in govori, česar ne slišiš rad.
Ti sam še slabše o sebi sodi in misli, DA NI SLABOTNEJŠEGA , KAKOR SI TI.
Če duhovno živiš, se ne boš veliko menil za prazne besede.
NI MAJHNA MODROST, MOLČATI V HUDEM ČASU IN SE V DUHU K MENI OBRAČATI, TUDI SE NE VZNEMIRJATI ZARADI ČLOVEŠKE SODBE.
2. NE IŠČI SVOJEGA MIRU V BESEDAH LJUDI.
Naj namreč o tebi dobro ali slabo govore, zaradi tega ne boš nič drugačen človek.
KJE JE PRAVI MIR IN PRAVA SREČA? ALI NE V MENI?
KDOR NE ŽELI LJUDEM UGAJATI IN SE NE BOJI, DA BI JIM UGAJAL, TA BO UŽIVAL VELIK MIR.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Iz neredne ljubezni in praznega strahu izvira ves nemir srca in vsa raztresenost duha (Hoja za Kristusom).
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
NE ZANAŠAJMO SE NA SVOJO MOČ, KAKO BOMO MOLILI, KAKO BOMO DOBRO DELALI, KAKO SE BOMO OBVLADALI, KAKO BOMO BILI TO IN ONO, KOT JE BIL TISTI….KER TO NI MOGOČE.
KAJ PRAVI O TEM SVETO PISMO O TEM-Jer 10,23
23 Vem, Gospod: človek ne usmerja svoje poti,
popotnik ne določa svojih korakov.
ČLOVEK NIMA VEDNO SVOJEGA POČETJA V OBLASTI. BOG DAJE TOLAŽBO KADAR HOČE, KOLIKOR HOČE IN KOMUR HOČE, KOLIKOR MU JE DRAGO IN NE VEČ, Tomaž Kempčan (Jer 10,23).
Zato si naj človek ne želi nekaj, ZAKAR NIMA PODELJENIH DAROV IN NAJ SE NE LOTI VEČJIH REČI, KAKOR PA JE BOGU POVŠEČI.
Tomaž Kempčan pravi takole: nekateri so neprevidni zaradi milosti pobožnosti uničili sami sebe, KER SO VEČ HOTELI, KAKOR JIM JE BILO MOGOČE; NISO NAMREČ MISLILI NA SVOJO VELIKO SLABOST, TEMVEČ RAJŠI POSLUŠALI SVOJE SRČNE ŽELJE KAKOR SODBO SVOJE PAMETI. In ker so se drzni lotili večjih reči, kakor pa je bilo Bogu všeč, ZATO SO HITRO MILOST IZGUBILI.
Zato tudi ne moremo govoriti , da bomo delali tako in tako kot je delal ta in oni v zgodovini…..je bil usmiljen, je bil to in ono, KAJTI BOG IMA ZA VSAKEGA SVOJ NAČRT.
In želeti si biti kot nekdo ….;.NE MOREŠ BITI, KER JE VSAK USTVARJEN KOT UNIKAT OD BOGA, BOG VSAKEMU DELI MILOSTI ZA OPRAVLJANJE NALOG, DELI KARIZME, DVA ČLOVEKA, KI OPRAVLJATA DELO USMILJENJA NE MORETA BITI ENAKA, KER BOG VSAKEMU DAJE, TAKO KOT ON ŽELI , PO SVOJEM NAČRTU.
Naša slabost je, da se hočemo primerjati in delati ali dosegati kar so delali in dosegali nekateri v zgodovini. Tudi otroke silimo podzavestno v tako početje, če ne že zavestno..!
Vsak naj vpraša GOSPODA KAKŠEN IMA NAČRT, KAKŠNO JE VAŠE POSLANSTVO NA SVETU. In če boš človek sodeloval z GOSPODOM, TI BO POKAZAL KAKŠNO JE TVOJE POSLANSTVO NA SVETU.
Ne moremo biti kot je bil nekdo drugi, ali pa je, KER NISMO KOPIJE, SMO UNIKATI. GOSPOD NI USTVARJAL IN NE USTVARJA KOPIJ.
VSE KAR NEKDO DELA V ŽIVLJENJU JE DAR OD BOGA, JE NJEGOV NAČRT, ČE GA NE PREKINJAMO.
Vsi ljudje, ki so v zgodovini opravljali določena dela za zveličanje vseh, SO BILIM IZBRANI OD BOGA. TUDI DANES. MATI TEREZIJA JE BILA IZBRANA OD BOGA, POKLICAL JO JE, (čeprav od začetka ni razumela ), BOG JO JE IZOBLIKAL, SPREMENIL IN PODELIL KARIZMO ZA DELO Z LJUDMI.
VSE KAR PREJMEMO JE DAR , JE MILOST OD GOSPODA. DA NEKDO POSTANE SVETNIK JE DAR OD BOGA, DA JE NEKDO MUČENEC, KI JE UMRL ZA KRISTUSA JE DAR OD BOGA. ZAKAJ SE MI NISMO RODILI PRED 100, 500 ALI VEČ TISOČ LETI? Zato, ker nas je Bog dal v točno določen datum v zgodovini, da vsak opravlja SVOJO NALOGO, KI MU JE PODELJENA.
TUDI MRAVLJA IMA SVOJE DELO-NALOGO NA ZEMLJI.
SVETI DUH DELI LJUDEM SKOZI VSO ZGODOVINO DAROVE, KARIZME, DA SLUŽIJO DRUGIM LJUDEM.
SVETI DUH DELI KARIZME ZA DELO Z LJUDMI IN TUDI LJUDI USPOSABLJA ZA OPRAVLJANJE NALOG. SAMI BREZ MILOSTI BOŽJE NE MOREMO NIČESAR!
MEDSEBOJNI ODNOSI MED LJUDMI
Dostikrat je dobro v službi, v družini ali v odnosih z ljudmi potrpeti, v družbi drugih ljudi, kjer ni strpnosti in razumevanja, pa imaš možnost, da ne vztrajaš, ampak se umakneš. Res je danes veliko kritiziranja in negativne energije ter šimfanja in obrekovanja, pa ne povsod. Sprašujem se ali je tam Božja Ljubezen in razumevanje? Tudi odnos v službah do zaposlenih se je zelo spremenil na slabše, kar sem do upokojitve letos sam doživljal, pa vseeno zdržal in molil ter prosil Boga in obenem tudi sam delal na sebi. Dr. Šuštar Alojzij je dejal ponavadi: “takoj vse pozabiti in vse odpustiti”, ko je imel opravka z raznimi kritikami in hudobijo. Dr. Anton Trstenjak nas je na TF Ljubljana učil, da moramo biti preprosto kot kristjani boljši kot tisti, ki kritizirajo in so hudobni in dajati tihi zgled pravičnosti, usmiljenja in dobrote. Dr. Janez Janež (zdravnik kirurg iz Dolskega pri Ljubljani) je odpustil svojim nasprotnikom v domovini, ko je moral po vojni moral bežati na Tajvan in 38 let neumorno zdraviti Kitajce. Pa Mati Terezija v Indiji, o kateri nismo slišali, da bi na hudobijo odgovarjala s hudobijo in maščevanjem, temveč je odgovorila z Dobroto in Ljubeznijo, ker je imela Božji Blagoslov in veliko Srce za neumorno delo z revnimi. Ljubila in pomagala je vsem ubogim v Kalkuti, ne glede na vse bolezni in zaradim velike Ljubezni do Boga in Ljudi ni nikoli zbolela. Prav tako Pedro Opeka in številni drugi misionarji kot Friderik Baraga med Indijanci, Albert Schweitzer in Ignacij Knoblehar v Afriki itd., itd. Zgledov je še veliko pa bodi dovolj. Bog daj nam milost, da bomo vztrajali v dobroti in premagovali vse težave s Tvojo pomočjo. Vsakdo se odloči po svoje. Prosim Boga za Vodstvo in Pomoč. Da bomo radi spolnjevali Božjo Voljo in ne svoje volje. Vprašani bomo nekoč, koliko smo Ljubili in dajali zastonj Dobroto drugim, ki smo jo zastonj prejeli od Boga. In tu ni prostora za dilemo ali biti dober ali ne. NE MOREMO BITI DOBRI KRISTJANI ČE NISMO DOBRI LJUDJE! Possumus, si non bonum Ecclesiae fideles, boni!
Misli Matere Terezije o služenju drugim
Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE
P.s.: Mati Terezija je vztrajala v Ljubezni in Dobroti kljub križem in težavam v Indiji in skrbela za revne.
Poklican sem k popolni Ljubezni
Odpri mi oči, Gospod, da bom spoznaval Tebe v vseh svojih bratih in sestrah.
Odpri mi ušesa, da bom slišal klice vseh tistih,ki potrebujejo mojo pomoč.
Odpri mi srce, Gospod,da se bom naučil ljubiti svoje bližnje,kakor nas ljubiš ti.
Daj mi svojega Svetega Duha,da ti bom zmogel vsak dan znova podariti svoje srce.
Pomagaj mi da bom povsod razširjal Tvojo ljubezen, kjerkoli sem in kamorkoli grem.
Nauči me tiste ljubezni,ki je vedno potrpežljiva, vedno prijazen.
Nauči me tiste ljubezni, ki ni nikoli nevoščljiva,napuhnjena, sebična ali zamerljiva.
Tiste ljubezni, ki okuša srečo v resniciin je vedno pripravljena odpuščati.
Danes ti dajem svoje srce.
Dajem ti svoje roke, noge, svoj glas,da boš lahko ti po meni v ta svet prinašal svojo Ljubezen.
Daj, da bom mogel biti slaboten, a vztrajen odsev tvoje popolne Ljubezni.
Molitve Svete Matere Terezije
PET NASVETOV, KAKO POSNEMATI MARIJO (Aleteia)
KAKO SE ZGLEDOVATI PO KRISTUSOVI MATERI?
Ko naše oko preplavi sončna svetloba, se zjasni. V Marijinih očeh je tako prebivala božja luč, ki je prečistila njenega duha, oplemenitila njene misli, razsvetlila njen um. Brezmadežna se lahko primerja z velikim očesom, ki sije, prežeta z božjo lučjo, ker v njej biva božji Sin.
To je velika življenjska skrivnost: videti svet skozi Marijine oči. Svoj odnos do Gospe bi morali očistiti pobožnosti in sentimentalnosti ter namesto tega do nje povečati našo osebno ljubezen. Od nje se učimo vere preprostih ljudi in pokorščine junakov.
O nasvetih, kako se zgledovati po Kristusovi materi, več na:
https://si.aleteia.org/2022/04/24/5-nasvetov-kako-posnemati-marijo/
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
MOLIMO:
O, Marija,
na naši poti vedno siješ
kot znamenje odrešenja in upanja.
Zdravje bolnikov, zaupamo se tebi,
ki si pod križem sodoživljala
Jezusovo bolečino in ostala trdna v veri.
Ti, zdravje tvojega ljudstva,
veš, kaj potrebujemo.
Prepričani smo, da boš poskrbela
tako kot v Kani Galilejski,
da se bosta po tem času preizkušnje
lahko vrnila veselje in praznovanje.
Pomagaj nam, Mati Božje ljubezni,
da bomo živeli po Božji volji
in delali to, kar nam bo rekel Jezus,
ki je nase vzel vse naše trpljenje
in si je naložil naše bolečine,
da bi nas po križu
popeljal k slavi vstajenja. Amen.
(prirejeno po molitvi papeža Frančiška,
Družina)