Nasvet

9.601 Responses to Nasvet

1. Hvala says:

   21. decembra, 2023 at 9:10

   DEREK PRINCE, je napisal tudi knjigo MOŽJE IN OČETJE

   Posredujem del vsebine, KI GOVORI O NALOGAH MOŽA V DRUŽINI IN VLOGA ŽENE V DRUŽINI

   Kakšen je moški lahko uspešen mož in oče po Božjih merilih ter kako je lahko največji blagoslov tistim, ki so mu najbližji: svoji ženi in otrokom.

   O tem govori ta praktična knjiga Dereka Prince-a, očeta dvanajstih posvojenih otrok. Podrobno predstavlja biblijsko modrost za osebno in družinsko življenje ter usmerja može in očete v čudovit Stvarnikov načrt za njihovo zelo odgovorno vlogo na zemlji. Pojasnjuje tudi temeljne principe duhovnega očetovstva in nam hkrati posreduje Jezusovo sporočilo o Bogu, našem nebeškem Očetu.

   Kratek ogled knjige

   VLOGA MOŽA

   Na začetku človeške zgodovine je Bog izročil Adamu, prvemu možu, posebno odgovornost: “GOSPOD Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval” (1. Mojzesova knjiga 2, 15). Kaj pomeni “varoval”? Pomen prihaja iz besede, ki pomeni “zaščititi” ali “braniti”. Iz besede, ki je tukaj prevedena s tem glagolom, je, denimo izpeljana moderna hebrejska beseda za nočnega čuvaja. Bog je naložil Adamu odgovornost, naj “varuje” vrt. Pred čim naj ga varuje? Varoval naj bi ga pred “živalmi na polju” (1. Mojzesova knjiga 2, 20), za katere ni bilo mesta v Vrtu.
   Že naslednje poglavje nam razodene, da Adam ni bil kos svoji odgovornosti. Kača, ki je bila “žival s polja”, je prišla v vrt. Potem Adam ni bil kos svoji naslednji obveznosti: da varuje svojo ženo pred Satanovim prekanjenim napadom. Sveto pismo ne pove, kje je bil Adam v tistem trenutku, toda jasno je, da je Evo pustil samo.
   Takrat je Eva dodala svoj greh grehu svojega moža. Začela se je pogovarjati s kačo, podlegla je njeni prevari in jedla od prepovedanega sadu. Tudi svojemu možu ga je dala in tudi on je jedel od njega.
   To razodeva, da sta bila prva dva greha v človeški zgodovini greha opustitve. Adam ni padel v tem, kar je storil, ampak v tem, česar ni.
   Grehi opustitve so potem vodili do grehov v dejanjih. Tretji greh je storila Eva, ki jo je zapeljala kača, in jedla je od prepovedanega sadu. V to je vpletla tudi svojega moža, ki mu je dala jesti od sadu. Prvi človekov greh je bil greh opustitve; bil je prestopnik. Potem je Adamov greh opustitve odprl pot za Evin greh v dejanju.
   Ljudje pogosto mislijo, da so grehi opustitve manj resni kakor grehi v dejanju. Toda Sveto pismo jih ne predstavlja tako. V Matejevem evangeliju 25, 31-46 pove Jezus preroško priliko o tem, kako bodo narodi ob koncu časov kakor “ovce” in “kozli”. Kozlovskim narodom izreče eno od najbolj strah zbujajočih sodb, kar jih je bilo kdaj izrečenih: “Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom!” (v. 41).
   Kaj so storili ti narodi, da jih je zadela tako strahovita sodba? Odgovor je mogoče povzeti v eni sami besedi: nič. Niso dali hrane, pijače, oblačil. Nobenega sočutja niso kazali. In vendar so bili za te grehe opustitve obsojeni na večno kazen.
   Dvojni padec Adama in Eve je vzpostavil vzorec, ki se je ponavljal v vseh naslednjih rodovih. Prvi, značilni greh ljudi je greh opustitve, ne greh v dejanjih. Ljudje ne izpolnijo zahtev svoje odgovornosti – najprej do svojih žena, potem do svojih celotnih družin. Značilen greh žensk je, da sežejo preko meja svoje avtoritete in si prilastijo vloge mož.
   Agresivno feministično gibanje je samo zadnje v dolgi vrsti nesrečnih posledic stalnega neuspeha moških in žensk. Vendar je pomembno vedeti, da začeten padec moških odpira ženskam pot, da se premaknejo iz svojega mesta in si prilastijo vloge moških. Prvi problem zahodne civilizacije so po mojem mnenju prestopniški moški, tako kakor so prvi problem prestopniških otrok prestopniški starši.
   Tako Adamov kot Evin padec je pokvaril popolnost odnosa, ki ga je Bog načrtoval, da bi ga imela med seboj. In vendar njuna polomija ni potisnila ob stran osnovnega načela, na katerem je Bog hotel zgraditi njun odnos. Njun odnos imenujem odnos pobude in odziva. Po tem vzorcu je bil Adam kot mož odgovoren za to, da prevzame pobudo, Eva, njegova žena, pa je bila odgovorna za to, da se odzove.
   Dovolite mi, naj to osvetlim z močno prizemljenim primerom: dejanjem spolnega odnosa. Moški je lahko počasen in neodziven, medtem ko lahko ženska uporabi vse svoje ženske čare. Toda navsezadnje, če moški ne prevzame pobude, do spolnega odnosa ne bo prišlo. (To je eden od razlogov, zakaj nekatere feministke privzamejo homoseksualni življenjski slog. Niso pripravljene biti odvisne od pobude moškega.)
   Verjamem, da je Stvarnik to načrtoval kot vzorec, ki bi se moral odražati na vseh področjih odnosa med spoloma. Vloga moškega je, da prevzame pobudo, vloga ženske pa je, da odgovori.
   Toda v naši sodobni kulturi je veliko drugih vidikov odnosa med spoloma, v katerih je bilo načelo pobude in odziva potisnjeno ob stran. Moški so doživeli polom v svoji osnovni odgovornosti in ženske so prevzele moško vlogo. Neizogiben rezultat, bodisi v družini bodisi v narodu ali civilizaciji je mogoče povzeti z eno besedo: zmeda.

   Odgovornosti moža
   Katera so glavna področja, kjer bi mož moral prevzeti pobudo? Nova zaveza predlaga šest glavnih odgovornosti.

   1. Ljubi svojo ženo

   To ni predlog ali priporočilo. To je zapoved, ki je jasno izrečena v Pismu Efežanom 5, 25: “Možje, ljubite svoje žene …”. S preprostimi besedami: če svoje žene ne ljubite, niste poslušni Svetemu pismu.
   Isti odlomek tudi pove, kako jo ljubiti: “… kakor je Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe.” Bodite pozorni, da to ni ljubezen, ki jemlje, ampak ljubezen, ki daje – ljubezen, ki daje sebe. Mož bi moral prevzeti pobudo v tem, da se daje svoji ženi in zanjo.
   Mnogi v sodobni kulturi razmišljajo o ljubezni kot o nečem, kar je popolnoma čustvena zadeva. Toda to je nepopolna slika. Pravo ljubezen sprosti dejanje volje. Bog nam zapoveduje, da ljubimo Njega in svoje bližnje, in On ne zahteva od nas ničesar, kar ne bi bilo v moči naše svobodne volje.
   Pristna ljubezen torej vključuje našo voljo in čustva. S takšno ljubeznijo bi mož moral ljubiti svojo ženo.
   V svetopisemskih časih je bila večina zakonov dogovorjenih. Odločitev, kdo naj bi se s kom poročil, so sklenili starši. V mnogih delih sveta je še danes tako. In vendar dejstvo, da je bila poroka dogovorjena, ni pomenilo, da ni bilo tople, globoke ljubezni med možem in ženo. Dejansko je v državah, kjer so poroke stvar dogovora, odstotek uspešnih zakonov višji kakor na tako imenovanem “svobodnem” Zahodu, kjer se stopnja ločitev včasih približuje petdesetim odstotkom.
   S tem ne zagovarjam dogovorjenih zakonov. Poudariti pa hočem, da uspeh v zakonu navsezadnje ni odvisen od tega, kako smo vstopili vanj, ampak od tega, kako se mož in žena obnašata po poroki. Če oba zvesto izpolnjujeta vsak svojo odgovornost, kakor jima je dodeljena v Svetem pismu, bo njun zakon uspešen in med njima bo pristna ljubezen.

   2. Je odprt za to, kar ona misli in čuti

   Mož bi moral svoji ženi vedno omogočiti, da svobodno izrazi svoje mišljenje, in moral bi biti občutljiv za to, kaj misli ali občuti, tudi takrat, ko tega ne izraža z besedami. Njeni neizrečeni občutki so pogosto tudi njeni najgloblji, tisti, ki bi se jih njen mož moral najbolj zavedati. Neuspeh v komunikaciji med možem in ženo je verjetno najbolj običajen posamični dejavnik pri propadu zakona.
   Mož mora tudi imeti pred očmi, da ima njegova žena posebno vrsto modrosti, ki jo pogosto imenujemo intuicija. On lahko pride do nekega sklepa po napornem procesu razmišljanja, toda ko o tem spregovori s svojo ženo, bo morda presenečen, ko mu odgovori: “To sem ves čas vedela.”

   3. Sprejema odločitve
   Ko je enkrat vzpostavljena svobodna in spoštljiva komunikacija med možem in ženo, je treba sprejeti praktično odločitev. V tej točki je odgovornost moža, da sprejme končno odločitev. Če je bila med njima dobra komunikacija, v mnogih primerih žena rada pusti možu to odgovornost.

   4. Začenja delovanje

   Navadno to sledi kot logična posledica procesa odločanja, ki smo ga ravno opisali. Toda običajno je za praktične korake, ki naj udejanjijo odločitev, odgovoren mož.
   Mož mora veliko praktičnih vsakodnevnih nalog zaupati svoji ženi, vendar pa bi moral biti pozoren na to, da sprejme nase razumen delež njunih skupnih odgovornosti, ki jih imata kot par, še posebej, če sta tudi starša. In delitev dela bi lahko deloma slonela na njunih duhovnih darovih. Poleg tega bi morala biti žena imeti možnost, da se lahko zanese na svojega moža za vso podporo v morebitni krizi, za katero ne bo vedela, kako naj se z njo spopade.

   5. Hrani in neguje

   Ena beseda bi morala opisati naravnanost vsakega moža do svoje žene: posebna je. Vsak mož bi moral samemu sebi reči: “Moja žena je posebna. Nihče ni takšen, kot je ona.” Zato bi moral k njej pristopati na način, s katerim ne pristopa k nobeni drugi ženski. To ne zadeva samo njunega spolnega razmerja – veljati bi moralo za način, kako razmišlja o njej, kako govori o njej, kako z njo ravna.
   V Pismu Efežanom 5, 28-29 Pavel pravi, da bi moral mož ljubiti svojo ženo in skrbeti zanjo na posebno oseben način:
   “Možje so dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev.”

   Dve besedi, hrani in neguje, kažeta naravnanost intimne skrbi, ki vključuje pozornost, namenjeno stvarem, ki bi lahko bile samo majhne podrobnosti. Mož bi moral misliti na zdravje svoje žene, njen videz, način, kako si ureja lase, dišave, ki jih uporablja. Vse, kar zadeva njo, bi moralo zadevati tudi njega. Žena bi morala vedno imeti zagotovilo, da je za svojega moža najbolj pomemben človek na svetu.
   Možje, če sejete v svojo ženo na ta način, boste želi obilno žetev!

   6. Daje pohvalo
   Zadnji del zadnjega poglavja Pregovorov opisuje in povzdiguje značaj “vrle” ali odlične žene. Izpostavlja njene številne dosežke in potem sklene z besedami hvale:
   “Njeni sinovi vstajajo in jo blagrujejo, njen mož vstaja in jo hvali: ‘Veliko hčerá si je pridobilo imetje, ti prekašaš vse.'”

   Pregovori 31, 28-29

   Nekateri možje skoparijo s svojimi besedami pohvale. To je napačno varčevanje! Presenečeni bi bili, če bi odkrili, kako zelo žena hrepeni po pohvali – in kako se odziva nanjo. Če boste hvalili svojo ženo, je to ena od najboljših investicij, ki jih lahko storite.
   Če ima mož zvesto, predano ženo, ji tega, kar je vredna, ne more dati z nobenim denarjem. Kot pravi Salomon v istem poglavju:”Njena vrednost je daleč nad biseri” (Pregovori 31, 10). Najmanj, kar lahko stori mož, je, da svoji ženi daruje besede iskrene hvale.

   Končni izziv za može
   Izkušenega služabnika Božje besede so nekoč o nekem človeku vprašali: “Ali je dober kristjan?” Božji mož je odgovoril: “Ne vem. Ne morem vam še povedati. Nisem še srečal njegove žene.” To je bil moder odgovor. Možev uspeh je videti v njegovi ženi.
   Zakaj ne bi tega preizkusa napravili na sebi kot možu? Mogoče se morate manj osredotočati nase in bolj na svojo ženo. Sebi – in tudi njej – zastavite naslednja vprašanja, da boste lahko ovrednotili, kako dobri ste: Ali se čuti varno in izpolnjeno? Ali sem ponosen nanjo? Če sta odgovora “da”, potem ste uspešen mož.

   Če pa so v osebnosti vaše žene očitna področja, ki so nepopolna, če kaže napetost ali negotovost, morate preveriti, kakšni ste kot mož. Mogoče bo koristilo, če boste še enkrat prebrali seznam svojih odgovornosti, ki jih imate kot mož. Če potem vidite, da ste bili nevestni, se spokorite pred Gospodom in ga prosite za milost, ki jo potrebujete, da boste bolje ravnali.

   Odgovori
   • Hvala says:

     21. decembra, 2023 at 9:14

     VLOGA ŽENE
     ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

     ŽENE VČASIH PADEJO V PAST, DA SO TAKO DOLGO ZASKRBLJENJE ZA SVOJE MOŽE, JIH KRITIZIRAJO IN KAŽEJO NJIHOVE NAPAKE, DA POZABIJO MOLITI ZANJE.

     ŽENA, KI SE NA KOLENIH BOGU ZAHVALJUJE ZA SVOJEGA MOŽA, PA BO POŽELA VELIKO DOBREGA.

     Vsak opis moževe vloge bi bil nepopoln, če ne bi vsaj malo spregovorili o vlogi žene. Zakon poteka gladko samo, če vsak od partnerjev deluje v skladu s svojo svetopisemsko vlogo. Zato poglejmo, kaj Sveto pismo govori o ženi.

     1. Je pomočnica

     “Gospod Bog je rekel: ‘Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna.'”

     1. Mojzesova knjiga 2, 18

     To bi lahko prevedli tudi: “Naredil mu bom pomočnico, ki ga bo dopolnila,” kar nakazuje, da je mož brez žene nepopoln. Hebrejski jezik je težko prevesti v naš jezik, toda osredotočimo se na glavno točko: Bog je dal ženo, da bi bila pomočnica.
     Veliko žensk danes misli takole: “Če sem pomočnica, sem nižje.” To je napaka. V telesu Kristusa ni nihče višje ali nižje od kogar koli drugega. Vsakemu od nas sta dana mesto in funkcija. Bog od nas zahteva zvestobo na določenem mestu in v vlogi, ki nam ju je določil.
     V Janezovem evangeliju 14, 16-17 Jezus govori, kako bo poskrbel za svoje učence, potem ko jih bo zapustil: “Prosil bom Očeta in dal vam bo drugega Pomočnika … Duha resnice …”. Tako Jezus opiše Svetega Duha kot pomočnika, toda ali to pomeni, da je Sveti Duh manjvreden, nižji? Nikakor – on je Bog!
     Enako tudi žena, ki izpolnjuje svojo od Boga dano vlogo pomočnice, zaradi tega nikakor ni manjvredna. Bogu se zahvaljujem, da sta bili obe ženi zame čudoviti pomočnici. Tega, kar sem dosegel, nikoli ne bi mogel brez Lydie, moje prve žene, ali Ruth, moje druge žene.

     2. Podreja se svojemu možu

     Ta pojem je bil v zadnjih letih predmet polemike, toda apostol Pavel ga jasno izrazi v Pismu Efežanom 5, 22:
     “Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu.”
     Velik del razprave je posledica dejstva, da so nekateri to vrstico osamili iz njenega svetopisemskega konteksta (npr. v Svetem pismu, ki ga imam pred seboj, so uredniki vrinili podnaslov, ki ločuje 21. in 22. vrstico). Prejšnja vrstica se obrača na vse kristjane:
     “Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu.”
     To je osnovna podrejenost v Kristusovem telesu, ki velja za vse kristjane. To bi moralo biti ločilno znamenje vseh kristjanov: krotka naravnanost podrejenosti do naših sovernikov.
     Znotraj tega konteksta vzajemnega podrejanja je ženi zagotovljen edinstven in poseben privilegij. S svojo naravnanostjo do moža kaže naravnanost Cerkve do Kristusa. V tem kontekstu podrejenost ni dolžnost, ki je naložena ženi, ampak poseben privilegij, ki ji je podeljen.
     Tako Peter, ki je bil poročen, kakor tudi Pavel, ki je bil neporočen, sta začela svoj pouk o domačem redu z odgovornostjo žene, da se podredi svojemu možu. Za to obstaja praktičen razlog. Če žena ne izpolni svoje odgovornosti, je skoraj nemogoče, da bi mož izpolnil svojo. Žena ima ključ, s katerim lahko bodisi odpre vrata za to, da njen mož izpolni svojo vlogo kot glava družine, ali za to, da mu jih zapre. Če se žena ne podredi prostovoljno možu kot glavi, je en sam način, kako lahko zavzame ta položaj – tako da sam uveljavi to pravico in gospoduje. Tega ne bi hotela nobena razumna žena!
     Kaj če se žena odloči, da se ne bo podredila, njen mož pa se odloči, da ne bo zavzel svojega mesta kot glava? Takšna družina ostane duhovno nezavarovana. Je kakor ladja brez kapitana na viharnem morju. Prej ali slej bo doživela brodolom.

     Nezavarovane družine so v naši sodobni kulturi glavni vzrok za družbeno nestabilnost in nered, ki ju izkušamo. Ena sama resnično učinkovita rešitev obstaja: na novo vzpostaviti Božji red v naših družinah.
     Moja prva žena je bila ob najini poroki precej starejša od mene. Bila je že izkušena misijonarka in je bila uspešna na težkem misijonskem polju. Bila je zelo izobražena in nadarjena govornica. Če bi mi hotela gospodovati, ji to ne bi delalo težav! Toda v čast ji je bilo, da je temu neizkušenemu mlademu možu dovolila, da je prišel in je bil glava družine.
     Pri nekaterih od stvari, ki sem jih storil, je morala trpeti pravo agonijo! Imejte pred očmi, da nisem imel bratov in sester in sem se nenadoma znašel kot glava družine, kjer je bilo osem deklet. Zaradi tega smo vsi nekoliko trpeli!
     Če bi se Lydia oklepala svojega mesta voditeljice svoje misijonarske organizacije, bi šel skozi življenje kot “Lydiin mož”. Toda hvala Bogu, Lydia mi je pustila, da sem stopil na svoje mesto.

     3. Podpira
     Bog je človeško telo ustvaril tako, da glava ne more stati sama. Če je moški glava družine, ga mora podpirati njegovo telo. In za to je najprej odgovorna žena.
     Mi moški smo iz številnih vidikov slabotna bitja. Potrebujemo podporo! Lahko si nadenemo mačistično zunanjost in se repenčimo, toda navznoter smo pogosto prave miši. Poduhovljena žena bo videla slabosti svojega moža, vendar se ne bo osredotočila nanje. Namesto tega ga bo modro in taktno podpirala, ko si bo prizadeval, da bi jih premagal.

     4. Spodbuja

     Nič ni bolj boleče kot žena, ki svojemu možu jemlje pogum. Predstavljajte si voditelja, ki je pravkar imel slab govor in se soočil z razočaranja polnim odzivom krščanske skupnosti. Če mu njegova žena na poti domov reče: “To je bil grozen govor!” pade še nižje in se počuti kakor črv! Toda če reče: “To ni bil eden tvojih najboljših govorov, ampak jaz sem v njem uživala,” bo začel premišljevati: “Prav, mogoče je še upanje. Mogoče pa se mi bo le posrečilo.”
     Povedal sem že, da je eno od imen Svetega Duha “Pomočnik”, toda to besedo bi lahko prevedli tudi kot “bodrilec”, “opogumljevalec”. Ko žena opogumi svojega moža, dopolnjuje vlogo Svetega Duha.

     5. Zastopniško moli za svojega moža

     Žene včasih padejo v past, da so tako dolgo zaskrbljene za svoje može, jih kritizirajo in kažejo njihove napake, da pozabijo moliti zanje.
     Žena, ki se na kolenih Bogu zahvaljuje za svojega moža, pa bo požela veliko dobrega.
     Z Ruth sva bila nekoč povezana z dvema paroma, ki sta imela težek zakon. V obeh primerih so bile v moževem življenju resne slabosti in problemi. Ti dve ženi sta se strinjali, da se bosta vsako jutro srečali in molili za svoja moža. To sta zvesto počela več let. Danes sta oba moža uspešna, en v krščanski službi, drugi v poslovnem svetu. Ta dva človeka ne bi nikoli postala, kar sta, če ne bi njuni ženi zanju vztrajno, zvesto zastopniško molili.
     Pravilna molitev prinese veliko boljše rezultate kakor kritiziranje ali pritoževanje.

     Odgovori
     • Hvala says:

       21. decembra, 2023 at 9:21

       ČE ŽENA NE IZPOLNI SVOJE ODGOVORNOSTI, JE SKORAJ NEMOGOČE, DA BI MOŽ IZPOLNIL SVOJO
       ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………

       ŽENE NAJ BODO PODREJENE SVOJIM MOŽEM KAKOR GOSPODU

       Odgovori
2. Hvala says:

   21. decembra, 2023 at 8:23

   KLJUČ DO IZPOLNITVE

   TRMOGLAVOST IN ZAVRAČANJE BOŽJEGA GLASU (KO GA NOČEMO NITI SLIŠATI NITI UBOGATI), NAS ZADRŽUJE NA NAŠIH POTEH IN NAM PREPREČUJE NAPREDEK

   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Tako govori Gospod nad vojskami: Premislite svoje poti in poglejte, kaj prihaja k vam. (Agej 1,5)

   Bog je za nas načrtoval izjemno, krasno, čudovito, izpolnjujoče življenje, ampak če smo trmasti, trdovratni (gl. 2 Mojzes 33,3) ali trdosrčni, potem bomo zgrešili, kar ima za nas. Trmoglavost in zavračanje Božjega glasu (ko Ga nočemo niti slišati niti ubogati), nas zadržuje na naših poteh in nam preprečuje napredek. Ko se znajdemo v takih razmerah, se pogosto ne ustavimo in se ne vprašamo, kje je vzrok težav.

   Današnja vrstica ponovno pokaže na čas, ko je bilo Božje ljudstvo nezadovoljno in se je spoprijemalo z več težavami, zato jim je Bog rekel, naj premislijo svoje poti. Ko ljudje v življenju niso izpolnjeni, mnogokrat iščejo razloge vsepovsod, razen v sebi. Če ste neizpolnjeni v svojem življenju, naredite, kar je Bog naročil ljudem iz Stare zaveze in »premislite svoje poti«. Prosite Boga, naj vam spregovori o »vaših poteh« in bodite pozorni, kaj vam bo povedal. To sem morala narediti mnogokrat, posledično pa sem morala spremeniti svoje mišljenje, svoje motive in tudi svoje obnašanje.

   Ko sem nekoč premišljevala o svojih poteh, sem videla, da sem bila trmasta, trdosrčna, zaverovana v svoj prav, ponosna in še kaj drugega bi lahko naštela, kar mi je preprečevalo napredek. Vendar pa hvala Bogu, On me je spremenil! Molim, da me še naprej spreminja in nikoli ne odneha.

   Želim vse, kar Bog želi, da imam, in ničesar, česar On noče. Pripadam Njemu in prav tako Mu pripadate tudi vi. On želi, da imate srečno, blagoslovljeno, čudovito življenje, polno zadovoljstva in izpolnitve. Če nimate takšnega življenja, si vzemite čas, da premislite svoje poti; prosite Boga, naj vam pokaže, kaj morate spremeniti, in potem naredite, kar vam je pokazal.

   BOŽJA BESEDA ZA VAS DANES: Ne bojte se pogledati resnici o sebi v obraz, ker resnica vas bo osvobodila. (Joyce Meyer) .

   Odgovori
3. Hvala says:

   21. decembra, 2023 at 8:18

   POGLEJTE RESNICI V OČI

   SVETI DUH VAM BO VEDNO GOVORIL RESNICO, A VAM NE BO POVEDAL DOLOČENIH RESNIC, DOKLER NE BO VEDEL, DA STE JIH PRIPRAVLJENI SLIŠATI.
   ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

   Naj naše življenje ljubeče izraža resnico [Živimo iz resnice v ljubezni v vseh stvareh, govorimo resnično, ravnajmo resnično, živimo resnično]. (Efežanom 4,15)

   Živimo na svetu, polnem ljudi, ki prikazujejo lažno življenje, nosijo krinke pretvarjanja in skrivajo stvari, za katere nočejo, da bi jih drugi vedeli. To ni prav. Razlog, zakaj se to dogaja, pa tiči v tem, da ljudje niso bili poučeni, naj živijo v resnici. Kot verniki imamo Svetega Duha, ki živi v nas; On je Duh Resnice in On nam govori resnico.

   Včasih nas prevara satan, sicer pa prevaramo kar sami sebe. Z drugimi besedami, izmišljamo in ponarejamo življenje, v katerem nam je udobno, namesto da bi pogledali v oči življenju takemu, kakršno v resnici je, in se spoprijeli s stvarmi s pomočjo Svetega Duha.

   Sveti Duh me pogosto nagovarja in me tolaži v življenjskih zadevah, obenem pa me tudi uči, da pogumno pogledam resnici v oči in nisem strahopetna. Strahopetneži se skrijejo pred resnico; bojijo se je. Vam se ni treba bati resnice. Jezus je svojim učencem povedal, da jih bo Sveti Duh vodil v resnico. Prav tako pa jim je povedal, da niso pripravljeni slišati določenih stvari (gl. Janez 16,12), zato jim jih takrat ni odkril. Sveti Duh vam bo vedno govoril resnico, a vam ne bo povedal določenih resnic, dokler ne bo vedel, da ste jih pripravljeni slišati.

   Če ste dovolj pogumni, da izrečete dobrodošlico Duhu Resnice na vsakem področju svojega življenja in mu dovolite, da vam spregovori o določenih zadevah, ki se vas tičejo, vas čaka nepozabno potovanje svobode in moči. (Joyce Meyer).

   Odgovori
4. Hvala says:

   21. decembra, 2023 at 8:13

   PONIŽNI DOBIJO POMOČ

   Ponižajte se [degradirajte, spustite, znižajte sebe v lastnih očeh] pod mogočno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša. (1 Peter 5,6)

   Jezus nas je povabil, naj vse skrbi in bremena vržemo Nanj. Zakaj mnogi izmed nas ne storimo tega? Morda se ne zavedamo, kako obupni in nesrečni smo, ko prenašamo breme skrbi.

   Edina pot do zmage v lastnem življenju je iskanje Božje modrosti. On sam je rekel, naj nehamo skrbeti, če želimo doseči mir. Ko nam pot prekrižajo stvari, ki bi nas lahko vznemirile in zaskrbele, potrebujemo Božjo pomoč. Kako jo dobimo? Prvo Petrovo pismo 5,6 nam naroča, da se moramo ponižati.

   Videti je precej jasno in preprosto, a nekateri še vedno trpijo, ker so preveč trmoglavi, da bi prosili za pomoč. Ponižni pa jo dobijo. Če vaš pristop ne deluje, zakaj ne bi poskusili Božjega?

   Ko se ponižamo in Boga prosimo, naj nam pomaga, potem je On zmožen sprostiti svojo moč v našo težavo. Šele takrat lahko resnično uživamo življenje. Ponižajte se torej in dovolite, da On vzame vaše skrbi.

   Kratka molitev

   Bog, vem, da sam/-a ne morem mirno obvladovati svojega življenja. Zato se danes ponižam in Te prosim za pomoč. Zaupam Ti in Ti prepuščam nadzor svojega življenja. (Joyce Meyer).

   Odgovori
5. Hvala says:

   21. decembra, 2023 at 8:10

   ZAŠČITNI ZNAK PRAVEGA KRISTJANA

   ZAŠČITNI ZNAK PRAVEGA KRISTJANA JE SPOSOBNOST PRILAGAJANJA DRUGIM
   …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

   Živite v harmoniji z drugimi; ne bodite naduti (snobovski, ponosni, domišljavi), marveč se brez oklevanja prilagajajte [ljudem, stvarem] in se prepustite ponižnim nalogam. Nikoli se ne precenjujte, ne imejte se v svojih očeh za modre. (Rimljanom 12,16)

   Eden izmed najpomembnejših vidikov ljubezni je nesebičnost. V Pismu Rimljanom 12,16 je označena kot pripravljenost na prilagajanje in privajanje na potebe in želje drugih.

   Ljudje, ki so dojeli pomen tega citata in ga uporabljajo v svojem življenju, so se naučili, kaj pomeni »zmanjšati se« na ljubezen. Niso sebični. Naučili so se prilagajati in privajati drugim.

   Po drugi strani pa nekateri previsoko razmišljajo o sebi in se težko prilagajajo in privajajo drugim. Njihovo prenapihnjeno mnenje o samih sebi povzroči, da druge vidijo kot »majhne« in »nepomembne«. Sebično pričakujejo, da se bodo drugi prilagajali njim, vendar pogosto niso sposobni sprejemati drugih, ne da bi se razjezili ali vznemirili.

   Kakšna oseba pa ste vi? Včasih sem bila precej sebična, a zdaj vam iz izkušenj lahko povem, da nesebičnost prinaša mnogo več zadovoljstva v osebno življenje.

   Zaščitni znak pravega kristjana je sposobnost prilagajanja drugim. Se boste danes nesebično prilagodili nekomu drugemu?

   Kratka molitev

   Gospod, vsak dan mi pokaži, kako naj se ljubeče prilagajam drugim. Želim biti nesebičen in se prilagajati, da zadovoljim potrebe drugih, kadar jih lahko. Pokaži mi, kako naj jih dosežem s Tvojo ljubeznijo. (Joyce Meyer).

   Odgovori
6. Hvala says:

   21. decembra, 2023 at 8:04

   2 Timoteju 4,2

   OZNANJUJ BESEDO, VZTRAJAJ V UGODNIH IN NEUGODNIH OKOLIŠČINAH. PREPRIČUJ, GRAJAJ, SPODBUJAJ Z VSO POTRPEŽLJIVOSTJO IN POUČEVANJEM.

   Odgovori
   • Hvala says:

     21. decembra, 2023 at 8:06

     SNEMITE ZNAK “NE MOTI”

     Oznanjuj Besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah [kot pridigar Besede moraš pokazati ljudem, kaj delajo narobe]. Prepričuj, grajaj in spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem. (2 Timoteju 4,2)

     Zaradi namenov služenja mnogo potujem in takrat prenočujem v hotelih. Ko sem v sobi, velikokrat obesim na kljuko vrat znak »Ne moti«, zato da me nihče ne bi motil. Ko obesim ta znak na vrata hotelske sobe, je sprejemljivo. Če ga obesim na svoje življenje, pa ni.

     Ste že kdaj opazili, da Bog ne dela vedno v skladu z našim urnikom niti ne tako, kot je najbolj pripravno za nas? Pavel je naročil Timoteju, da mora kot služabnik Boga in Evangelija izpolniti dolžnosti, ne glede na to, ali mu ustreza ali ne (ugodne in neugodne okoliščine).

     Dvomim, da je bil Timotej tako zasvojen z udobnostjo, kot smo mi v današnjem času. Ampak če je on to moral slišati, sem prepričana, da moramo pogosto to slišati tudi mi.

     Zlahka obesimo na svoje srce znak »Ne moti« zaradi strahu, da bo Božji klic neudoben za nas. Ampak kadar to storimo, zamudimo veliko lepih priložnosti. Moramo si zapomniti, da kadarkoli nas Bog nekaj prosi, je vedno vredno, navkljub vsem neugodnostim in težavam, s katerimi se srečujemo na poti. On sam vedno pripravi pot za nas, da izpolnimo Njegovo voljo, kadar smo Mu poslušni.

     Kratka molitev

     Gospod, prav zdaj snemam s svojega srca znak »Ne moti«. Tudi če mi ne ustreza, Te želim ubogati in narediti, kar si me prosil. (Joyce Meyer).

     Odgovori
7. Miro says:

   20. decembra, 2023 at 15:50

   Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi se v tem milostnem
   adventnem času čim bolj uglasili z veseljem in ljubeznijo
   Kralja, ki prihaja.

   MOLIMO:

   Gospod, naš Bog,
   zahvaljujemo se ti
   za tvojega Sina, Jezusa Kristusa:
   on je Emanuel, upanje narodov,
   on je modrost, ki nas uči in vodi,
   on je Odrešenik vseh narodov.
   Gospod Bog, naj tvoj blagoslov
   pride na nas, ko prižigamo svečo
   na tem adventnem vencu.
   Naj bosta venec in njegova luč
   znamenje Kristusove obljube,
   da bo prinesel odrešenje.
   Naj pride hitro in se ne mudi.

   (molitev ob adventnem venčku, Družina)

   Odgovori
8. Miro says:

   20. decembra, 2023 at 15:41

   DUHOVNA MISEL

   TISTI SO ZARES MIROLJUBNI, KI IZ LJUBEZNI DO NAŠEGA GOSPODA
   JEZUSA KRISTUSA OHRANIJO MIR NA DUŠI IN TELESU OB VSEM, KAR
   TRPIJO NA SVETU. (sv. Frančišek Asiški)

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Frančišek Asiški, prosi za nas!

   Odgovori
9. Miro says:

   20. decembra, 2023 at 15:33

   KAKO BOG ŽELI PO NAS PRITI NA SVET (Aleteia, 09/12/23)

   ADVENT NAS OPOMINJA, DA JE BOG PRIŠEL NA SVET PO MARIJI, ZDAJ PA SE ŽELI RAZODETI PO NAŠIH ŽIVLJENJIH

   V adventnem času svoja srca in misli usmerimo k Mariji in stvarnosti utelešenja. Spominjamo se, kako je Jezus prišel na svet prek njenega “da” Bogu. Pogosto pa pozabimo, da Bog po nas vedno znova prihaja na svet

   Papež Benedikt XVI. je to resnico izpostavil v nagovoru ob začetku adventa leta 2005:

   “Rekli smo, da je bil ta prihod edinstven: Gospodov prihod. Ob tem pa ne gre zgolj za Njegov prihod ob koncu časov: v določenem smislu želi Gospod po nas vedno znova prihajati. In trka na vrata naših src: ali ste mi pripravljeni darovati svoje telo, svoj čas, svoje življenje? ”

   Svoje premišljevanje nadaljuje z besedami: “To je glas Gospoda, ki želi vstopiti tudi v našo dobo, po nas želi vstopiti v človeško življenje. Tudi On išče živo bivališče v našem osebnem življenju. To je Gospodov prihod. V letošnjem adventnem času se tega znova naučimo: Gospod lahko pride tudi med nas.”

   Bog čaka na naš odziv in želi znova priti na svet po nas, po naših besedah in dejanjih. Naša dolžnost pa je, da se odzovemo na Božje povabilo in smo kot Marija odprti in dovzetni za Njegove besede, pripravljeni prinesti Kristusa v svet vsem, ki jih srečujemo.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/12/09/kako-bog-zeli-po-nas-priti-na-svet/

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
10. Hvala says:

    20. decembra, 2023 at 13:43

    KDOR ME BO PRIZNAL PRED LJUDMI( Mirenski grad)

    Jezus nam vliva pogum

    Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: »Ne bojte se ljudi! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel! Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vredni ste več kakor veliko vrabcev. Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih. Kdor pa me bo zatájil pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatájil pred svojim Očetom, ki je v nebesih.« (Mt 10,26-33)

    »Vsakega torej, ki me bo priznal pred ljudmi,

    bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih,« smo slišali. Današnji evangelijski odlomek je nadaljevanje poglavja, ki smo ga poslušali preteklo nedeljo, le da je med prejšnjim in današnjim še odlomek, v katerem Jezus napoveduje preganjanje svojih učencev. Če se spomnimo, smo preteklo nedeljo slišali, kako učence Jezus pošilja po dva in dva in jim naroča: Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajájte.Potem jim napoveduje preganjanje in pravi: Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena; toda kdor bo vztrajal do konca, bo rešen.V današnjem odlomku pa slišimo spodbudne besede: Ne bojte se ljudi! …Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti.

    Jezus torej svojim učencem napoveduje, da bodo naleteli na nasprotovanje in preganjanje. Kakor so mnogi sovražili njega, bodo sovražili njegove učence. To se je učencem tudi zgodilo. Vsi učenci, razen apostola Janeza, so umrli mučeniške smrti.

    Kaj je tako spornega v Jezusovem nauku, da morajo biti njegovi učenci osovraženi? Ali je sporno reči, kristjan sem, ali gre sovražnost do nečesa drugega? Zdi se, da v današnjem času, ali pa že v časih, ko je Cerkev pridobila nek status v družbi, pomeni ‘priznati Jezusa pred ljudmi’ kot priznanje neke politične drže. Zato pa se žal pogosto pozablja na temeljno vprašanje, priznati Kristusa, ki ni v smislu religiozne oziroma politične opredelitve, ampak notranje drže. Kaj mislim s tem? Slišali smo: Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti.Če pademo v politične igre in tekmo, je zelo resno vprašanje, ali nas še skrbi duša ali ne le telo. Ali ne pozabljamo na vprašanje duše in se sprašujemo predvsem o privilegijih.

    Vsekakor prvi kristjani, pred njim pa Jezus sam, za seboj niso imeli nobene verske strukture, ne politične moči, pa so bili preganjani. Zakaj? Zakaj je šel Jezus tako na živce farizejem in pismoukom? Ker je z radikalno držo kazal na njihove slabosti in rane. Razgaljal je njihovo grešnost. Njim je šlo za prva mesta, on pa je prednje postavljal cestninarje in javne grešnike. Sistem privilegijev se v Evangeliju, če smo mu zvesti, popolnoma podre. Nihče ni več in nihče ni manj. Lahko smo Jezusovi učenci, če hodimo za njim, ali pa se obrnemo proti njemu.

    Če hodimo za njim, pomeni, ne le da rečemo, ›Gospod, Gospod,‹ampak kot pravi on sam: »da pojde v nebeško kraljestvo le … kdor uresničuje voljo njegovega Očeta, ki je v nebesih.« Jezus nadaljuje:»Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!‹«

    Ne gre za zunanjo pripadnost skupini, ki ji danes rečemo kristjani oz. Cerkev, gre za notranjo držo. Hoja za Kristusom pomeni, da najprej sami doživljamo tisto, kar naj bi oznanjali. Če je učence poslal z besedami: Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte. Pomeni, da učenec v Kristusu najprej išče in priznava: zdravnika, ki ga ozdravlja, učitelja, ki daje življenje, odrešenika, ki očiščuje in izganja hudega duha iz njegovega življenja.

    Od konfesionalne drže, ko gre za zunanje priznanje, da smo kristjani – kar je tudi nekaj, a ni vse – nas Jezus torej vabi k notranji drži. Drži, v kateri se zavedamo nevarnosti za naše duše, za katere nujno potrebujemo božjo pomoč, potrebujemo zdravnika, učitelja in odrešenika. Šele če bo drža vernika resnično notranje priznanje, da potrebuje pomoč tj. zdravnika, učitelja in odrešenika, bomo lahko kot živo občestvo pričevali za Jezusa. Šele takrat bo naša drža priznanje Jezusa pred ljudmi. Dokler pa je to le zunanje priznanje, je prazno. Naj nas današnji evangelij in vrsta dosedanjih prebudi v vernike, ki hočejo resnično hoditi za Jezusom. Potem bomo lahko ena čreda en pastir, vsi v veselju, da smo na poti za Jezusom.

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    S. Slavica Lesjak pravi: KDOR SE BOJI LJUDI JE ZLAHKA HINAVEC

    »Ne bojte se ljudi! Nič ni zakritega, kar se ne bo razodelo, in skritega, kar se ne bo spoznalo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanite na strehah. Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel!«

    Kdor se boji ljudi je zlahka hinavec. To je prva misel, ki me je prešinila ob nedeljskem evangeliju.

    Hvala za to lepo pridigo in za oba komentarja! Ob današnjem dnevu državnosti in ob sinočnji tako lepi proslavi si zase in za ves naš narod skoraj ne znam predstavljati lepšega voščila, kot ga najdemo ob sklepu tvoje pridige, Peter:

    »Ne gre za zunanjo pripadnost…, gre za notranjo držo. Hoja za Kristusom pomeni, da najprej sami doživljamo tisto, kar naj bi oznanjali. Če je učence poslal z besedami: Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte; pomeni, da učenec v Kristusu najprej išče in priznava: Zdravnika, ki ga ozdravlja, Učitelja, ki daje življenje, Odrešenika, ki očiščuje in izganja hudega duha iz njegovega življenja…

    Naj nas današnji evangelij in vrsta dosedanjih prebudi v vernike, ki hočejo resnično hoditi za Jezusom. Potem bomo lahko ena čreda en pastir, vsi v veselju, da smo na poti za Jezusom.«

    Odgovori