Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
“SMO SAMO LJUDJE IN NI TREBA OD SEBE ZAHTEVATI POPOLNOSTI – TUDI BOG JE NE” (Aleteia, 09/12/20)
S FRANCOSKIM REDOVNIKOM IN DUHOVNIM PISCEM JACQUESOM PHILIPPOM O MOLITVI, NOTRANJEM MIRU IN ODPUŠČANJU
JACQUES PHILIPPE pripoveduje, da je pri osemnajstih začutil Božji klic, da se mu popolnoma prepusti. “Nekoliko sem se upiral, ker to nikakor ni bilo v mojem načrtu, a sem začutil, da je dobro reči ‘da’, in sem rekel ‘da’: ‘Vodi me.’” Sledil mu je kot redovnik v francoski Skupnosti blagrov, kjer deluje zlasti kot voditelj duhovnih vaj in predavatelj, je pa tudi priljubljen duhovni pisec – nekatera od njegovih 22 del so prevedena tudi v slovenščino.
V nemirnih časih razbira pota notranjega miru ter svoje bralce vabi, naj tudi takrat, ko se srečujejo z različnimi ovirami in lastno nepopolnostjo, neomajno zaupajo v Božjo ljubezen.
KAJ NAM NAJPOGOSTEJE ODVZAME NOTRANJI MIR?
Razlogi so lahko zelo različni. Zelo pogosto so to življenjske skrbi. Odzvati se je treba z mirom, zaupanjem, se spomniti Jezusovih besed, naj se ne vznemirjamo: “Ne bojte se!”, “Vsi vaši lasje so prešteti.” Naše življenje je v Božjih rokah. Pogosto nam jemlje mir naša krhkost, omejenost. Nismo vedno tako močni, kot bi si želeli. Zaradi napak, v katere padamo, se pogosto vznemirjamo. Seveda poskušamo delati dobro, a pogosto se vznemirjamo zaradi lastne bede, padcev.
To ni prav, ker kaže na naše pomanjkanje zaupanja v Božje usmiljenje, njegovo ljubezen. Na nek način smo preveč osredotočeni nase, v lastnem perfekcionizmu ne prenesemo niti najmanjše pomanjkljivosti, napake. V tem je tudi neke vrste napuh, ta pa je eden največjih sovražnikov notranjega miru.
Ponižnost pa je zmožnost, da prepoznamo svojo šibkost in jo sprejmemo, kar zelo pomaga k miru. Sv. Terezija Deteta Jezusa pravi: “Ljubiti svojo majhnost in uboštvo.” To ni nekaj naravnega, vsi bi si namreč želeli biti popolni, najmočnejši, najbolj pametni, najbolj krepostni in nam je težko pristajati na to, da smo majhni, da včasih pademo. Navsezadnje smo samo ljudje in ni treba od sebe zahtevati absolutne popolnosti – tudi Bog je ne zahteva.
ALI BOG MAR NE PRIČAKUJE OD NAS POPOLNOSTI?
Da, jo pričakuje. Toda popolnost, ki jo pričakuje, je popolnost ljubezni, to, da se pustimo ljubiti, da odgovorimo na ljubezen. Jezus pravi: “Bodite popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče,” a ta popolnost ni neke vrste popolno junaštvo, popolno obvladovanje vsega. Človeška popolnost bi pomenila, da ne bi storili nobene napake več, a to seveda ni mogoče. Če izkušamo, da smo majhni, ranljivi, je v tem lahko tudi milost, saj nas to odpira za Božje usmiljenje, nas vabi, da se ne opiramo nase, ampak v Boga postavljamo svoje upanje, moč, zaupanje. To nas tudi odpira za druge in nam pomaga sprejemati njihove meje in uboštvo. Vse to nam torej pomaga k ljubezni.
Najpopolnejše ni vedno najpopolnejše po naših merilih, najpopolnejše je vedno tisto, kar nas najbolj vodi v ljubezen in včasih bolj ljubimo v majhnosti in krhkosti kot uspehu in napuhu. Nekakšna popolnost, uspeh, človeška moč lahko otrdi naše srce, saj nas vodi v zaničevanje drugih in lastno nadutost. Ponižnost, to, da sprejmemo svoje meje, pa nam pomaga, da drugih ne sodimo: “Kdo sem, da bi sodil druge?” Ni druge popolnosti kot ljubezen.
ALI BOŽJE USMILJENJE LAHKO ZLORABIMO?
Lahko ga kdaj zaničujemo. Kdo reče: “Požvižgam se, Bog je usmiljen in bom grešil,” brez zavesti, da to ni prav. Takšnega obnašanja seveda ne moremo sprejeti. Bog želi, da ljubimo, da rastemo, da postanemo sveti. Naša dobra volja, naše prizadevanje je potrebno. Moramo le vztrajati in nekega dne nam bo Bog dal to, kar pričakujemo od njega. Iskati je treba ravnovesje med odločenostjo, zvestobo ter popolnim zaupanjem. Bolj ko smo pogumni in bolj ko želimo postati sveti, bolj tudi izkušamo, da nam ne uspeva. Nekdo pa, ki je len, ne vidi svoje bede, ker se niti ne poskuša boriti. To nas seveda ne odvezuje od prizadevanj, ampak nam pušča upanje.
KAKO VZTRAJATI V VELIKIH PREIZKUŠNJAH?
Vztrajati nam pomagajo vera, upanje, molitev. Pa tudi to, da nikoli ne obupamo nad Božjo ljubeznijo in usmiljenjem. In da delamo tisto dobro, ki ga lahko storimo. Kajti celo, ko smo v težkih preizkušnjah, lahko storimo nekaj dobrega, vsaj nekaj dejanj dobrote, ljubezni in molitve.
Rekel bi tudi, še naprej delajmo dobro, podarjajmo ljubezen, ki jo lahko. Včasih nam v trenutkih uboštva zelo dobro dene, ko storimo dobro drugim. Tolaži nas, ko tolažimo druge, saj izkušamo, da kljub lastnim šibkostim in krhkostim ostajamo sposobni ljubiti, dajati ljubezen. To nas opogumlja.
Ko ljubimo drugega, smo v stiku z Bogom. Takoj ko smo v ljubezni do bližnjega, smo v ljubezni do Boga, čeprav izkušamo noč preizkušnje. Seveda je za to, da ohranimo stik z Bogom, prav tako pomembni zvestoba v molitvi, zakramenti, poslušanje Božje besede.
NEKJE STE ZAPISALI, DA MOLITI PET MINUT PRED SPANJEM NI DOVOLJ …
Rekel bi: odvisno. Če sem že molil čez dan, je včasih to lahko dobro. Če je molitve samo pet minut zvečer, morda ni dovolj. Potrebujemo stik z Bogom čez dan, to, da pogosto mislimo nanj, se mu zahvaljujemo, ga kličemo, z njim gojimo domačnost. Obenem pa včasih potrebujemo trenutke odmora, ko izstopimo iz svojega dnevnega ritma, ki je včasih preveč zapolnjen z dejavnostmi, in se ustavimo pred Gospodom.
Težko je dajati pravila, ker Bog ne zahteva istega od vseh … Nekateri so sposobni tudi takrat, ko so zelo zaposleni, ohranjati stik z njim, saj jim drugače ni mogoče, in Bog daje milost tudi tako. Nasploh pa je dobro napraviti vsak dan premor za čas, ki ga preživimo z Bogom. V nekem trenutku življenja sem začutil, da Bog od mene želi vsaj četrt ure na dan. Takrat nisem zmogel veliko več. In potem tej četrt ure ostajati zvest. Nekateri molijo vsak dan petnajst, dvajset minut, enkrat na teden pa posvetijo uro molitvi pred Najsvetejšim. To je že dobra osnova. Včasih potrebujemo nekoliko daljšo molitev, ko lahko vse izpustimo, vse izročimo v Božje roke. Bog nas lahko prosi za več, včasih pa morda zmoremo manj. Spoznati moramo, kaj je prav za nas.
KAKŠNA JE DOBRA MOLITEV?
Dobra molitev ni nujno tista, v kateri veliko čutimo, prejemamo posebna razsvetljenja ali imamo zelo globoke misli. Ko nam je to podarjeno, smo tega lahko veseli, a to molitvi ne daje vrednosti. Njena vrednost je najprej v zvestobi, kajti ljubezen se izraža z zvestobo za ta zmenek z Bogom, dan za dnem, mesec za mesecem … Drugo, kar je pomembno, pa je naravnanost srca in ne morda čustva ali metoda, ki jo uporabljamo – te so zelo različne in vsak mora najti svoj molitveni slog.
Vrednost molitve je v veri. V središču je dejanje vere in zaupanja v Boga, to, da se nanj opiram, nanj računam, vse pričakujem od njega. Molitev je tudi želja, da bi ga ljubil, da bi napredoval z njim, mu popolnoma pripadal, se mu zares podaril. Še bolj pa k molitvi sodi to, da verujemo v njegovo ljubezen in jo sprejmemo, pa tudi resnična želja po tem, da ljubimo in se podarjamo. Potem je molitev dobra, čeprav je uboga, četudi smo raztreseni in čustveno ne doživljamo nič posebnega.
KAKO NAJ ODPUSTIMO, KADAR NAS JE NEKDO MOČNO PRIZADEL?
Ni lahko. Včasih je za to potrebno veliko časa. Treba je začeti z željo po odpuščanju. Včasih nam lahko pomaga zavedanje, da ne moremo vse življenje ostati v sovraštvu, zameri, grenkobi – to nam jemlje energijo in nas rani. V nekem trenutku si lahko rečemo: “Morda je bolje, da ne zamujam življenja s tem, ko gojim zamere, če mi uspe odpustiti, bom morda postal svobodnejši, mirnejši, srečnejši.” Začnemo torej lahko s tem in potem prosimo Boga za milost odpuščanja. Če si tega želimo, bomo nekega dne prejeli potrebno moč.
Ko nam je težko reči: “Odpuščam”, nam lahko včasih pomaga, da se spomnimo Jezusovih besed: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” Za odpuščanje je potrebno, da se tako kot Jezus obrnemo k Očetu kot izviru. Oprimo se na Očetovo milost, ljubezen, to nam lahko pomaga priti do odločitve za odpuščanje, ko se nam zdi, da to presega naše moči. Bog je zvest, Božja milost je velika; če si tega res želimo, nam bo nekega dne podarjena.
ALI STE KDAJ ZASKRBLJENI, KO GLEDATE SEDANJI SVET?
Seveda, lahko smo v skušnjavi, da bi nas skrbelo. A mislim, da se je treba opirati na Boga. Bog nas ne more zapustiti, ne more zapustiti sveta. Zvest je svoji Cerkvi, pa tudi neskončno usmiljen. Noče, da se njegovi otroci izgubijo. Vendar mora spoštovati človeško svobodo, četudi človek ne sprejema najboljših odločitev. Toda na koncu bo zmagala ljubezen.
Treba je biti realističen glede dogajanja v svetu in se izogibati pastem. Po drugi strani je potrebnega veliko sočutja do sveta, moliti za svet, evangelizirati, pomagati ljudem, da hodijo po poteh, ki niso poti smrti, ampak poti življenja. Pasivnost ne pomaga, treba je storiti vse, kar je mogoče, ko pa se nam zdi, da je naloga prevelika, da zlo zmaguje in da je tisto dobro, ki ga storimo kristjani, le brezkoristna kapljica v morju, takrat ne smemo obupati. Verovati moramo v Kristusove obljube, v njegovo zmago, v skrivnost vstajenja, v prihod Kraljestva. Naša vera je naša moč.
Razumljivo je, da lahko včasih nekatere stvari doživljamo zelo boleče, a to trpljenje, ta občutljivost se mora spremeniti v molitev, v upanje, namesto v strah ali obup. Ob koncu eshatološkega govora, ko govori o trpljenju sveta, Jezus uporabi zelo močne besede; pravi: “Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in vzdignite glave, kajti vaša odkupitev se približuje.” V tem je močno povabilo k upanju, tudi ko v človeški zgodovini prestajamo težke trenutke.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/12/09/smo-samo-ljudje-in-ni-treba-od-sebe-zahtevati-popolnosti-tudi-bog-je-ne/
Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
NAJ NAS NA PREHODU IZ STAREGA V NOVO LETO SPREMLJA
MOGOČNA MARIJINA HVALNICA, KI NAS UVAJA V GLOBOKE
SKRIVNOSTI NAŠEGA ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA.
MOLIMO:
MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA
Moja duša poveličuje Gospoda,
moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno roko,
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
(prim. Lk 1,46-55)
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
zaupamo vate!
RAZMISLIMO, KAJ NAM OSEBNO-VSAKEMU POSEBEJ POMENI JEZUS? KAJ JE ZATE JEZUS?
ALI JE NEKDO, KI SE GA SPOMNIŠ SAMO KO SI HUDI STISKI IN POTREBUJEŠ POMOČ, KAJ TI POMENI NJEGOVO DAROVANJE ŽIVLJENJA ZATE? KOLIKOKRAT NA LETO SE SPOMNIŠ, DA JE DAL ŽIVLJENJE TUDI ZATE?
JE JEZUS NEKDO, KI SE LAHKO ZANESEŠ POPOLNOMA NA NJEGA, ALI SE ZANAŠAŠ BOLJ NA ČLOVEKA IN POSTAVLJAŠ LJUDI NA PRVO MESTO IN STVARI? KAJ TI POMENI IZPOSTAVLJENO SVETO REŠNJE TELO?
KAJ TI POMENI JEZUSOVA MATI?
ALI ŽELIŠ IZPOLNJEVATI NJEGOVO VOLJO IN SE ODPOVEDATI SVOJI VOLJI? ŽELIŠ SKUPAJ Z NJIM HODITI SKOZI STISKE IN PREIZKUŠNJE?
ALI VIDIŠ V VSAKEM ČLOVEKU JEZUSA, ALI MOGOČE ZAGLEDAŠ NEKOGA, KI SE GA IZOGIBAŠ?
KAJ BOŠ DANES POVEDAL JEZUSU V ZAHVALO?
ALI GLOBOKO OBŽALUJEŠ SVOJE GREHE? ALI SE ZAVEDAŠ, DA JEZUS LAHKO IZPOLNI VSAKO TVOJO POTREBO?
Vprašanj bi lahko bilo za celo knjigo?
Naj bo zaenkrat to dovolj?
VSAK, KI BO REALNO ODGOVORIL NA VPRAŠANJA IN SE ZAMISLIL O JEZUSU- KI JE POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE, BO OPRAVIL PREMIŠLJEVANJE-TUDI IZPRAŠEVANJE VESTI.
RAZMIŠLJAJMO ŠE: SEM POSLUŠEN-a BOGU, IZPOLNJUJEM NJEGOVE ZAPOVEDI ALI NE?
TRI SPOZNANJA, KI SEM JIH PREJELA NA ROMANJU V MEDŽUGORJE (Aleteia, 25/06/23)
Piše: Anja Rajter
MARIJA PRIDE V ČISTA IN PREPROSTA SRCA. IN KO JO MI PROSIMO S ČISTIM SRCEM, NAPOLNI MATI TUDI NAŠE SRCE
Konec aprila smo s prijatelji poromali v znameniti kraj Marijinih prikazovanj. Sama sem ta milostni kraj obiskala prvič in bila popolnoma nepripravljena. Glede čudežev in krajev, ki jih je dobro obiskati, sem bila nepopisan list. Vedela sem samo to, da se v tem kraju blizu Mostarja prikazuje Marija in še vedno dela čudeže.
Obiskali smo hrib prikazovanj in Križevac, pa tudi vse pomembnejše postojanke v okolici cerkve. Za cerkvijo je ogromen odprt prostor okrog okroglega dvignjenega prezbiterija.
Za vernike so postavljene klopi, kot jih imamo v naših parkih, le da so ena za drugo, na stotine. Pred sveto mašo pa se vse te klopi napolnijo in med mašo je kljub nekajtisočglavi množici popolna tišina.
Na teh svetih krajih in ob soromarjih pa mi je bilo dano prejeti tri spoznanja:
1. SPOZNANJE: PRED BOGOM SMO VSI ENAKO.
V Medžugorju srečamo in vidimo vse sorte ljudi: visoke in nizke; vitke in oblinaste; v talarjih, kutah in civilu; pare, družine in samske; vseh sort starosti, vseh sort barv kože, veliko različnih narodnosti; veliko maternih jezikov; bolne, ostarele, utrujene in poskočne; skratka: ni da ni.
Ko pridemo pred križ, Najsvetejše ali Marijo, pa smo vsi istega jezika: jezika molitve in ljubezni. S hvalnicami in prošnjami prihajamo Predenj, v šibkejši ali močnejši zbranosti. Vsi enako. Vsi pred Njega, ki je Ljubezen.
Tam se čas ustavi, tam dobimo moč in pogum.
2. SPOZNANJE: MOŠKI JE NAJMOČNEJŠI, KO KLEČI PRED NJIM.
Ne samo najmočnejši: tudi najlepši in najbolj mogočen.
Jezus je pretrpel najbolj sramotno smrt svojega časa: križanje, pred tem še bičanje, kronanje s trnjem in vsesplošno zasramovanje na poti na Golgoto. Pred tem, Križanim, klečijo možakarji. Kleni, pogumni in močni gospodje pokleknejo pred Njim, ki je umrl zasramovan, na robu družbe. Predenj prinesejo svoje molitve, prošnje in zahvale.
V Medžugorju jih pogosto srečamo: pri Mariji, pred križem ali Najsvetejšim; v kateremkoli delu dneva; na samem ali v gneči. Veliko jih je in vsi skupaj izžarevajo res močno povezanost z Bogom. Med sabo se ne poznajo, a so močna vojska v boju za Dobro, čudovit zgled vsem nam in vir poguma na poti z Bogom.
3. SPOZNANJE: MARIJA JE ISTA TAM IN PRI NAS DOMA.
Res je že sama šesturna pot dobra priprava na srečanje z njo in s sabo. A vseeno ni samo v Medžugorju Marija. Je tudi v moji župnijski cerkvi, sosedovi kapelici ali pa v mojem srcu, ko jo vanj povabim.
Res je, da Mati še zdaj sporoča medžugorskim vidcem. Res je tudi, da se na njeno priprošnjo še vedno dogajajo čudeži. Drži pa tudi, da se je Marija vedno prikazala preprostim ljudem in otrokom. Pa naj bo to v naših krajih ali na drugih koncih sveta: spomnimo se Bernardke iz Lurda, pa fatimskih pastirčkov, Magdalene Gornik, neme pastirice v Novi Štifti …
Marija pride v čista in preprosta srca. In ko jo mi prosimo s čistim srcem (po šesturni vožnji ali hoji in molitvi si res precej razbolen in povsem očiščen napuha), napolni Mati tudi naše srce. Lahko pa tudi doma naredimo prav takšno pot. Po 5 kamnih, ki jih je Marija naročila, se tudi doma bližamo Bogu: branje Svetega pisma, post, molitev, spoved, sveta evharistija.
Če nas Marija kliče, pojdimo na pot. Samo v srcu, do bližnje kapelice ali na drug konec sveta. Bolni, ostareli, z mlado družino ali kdorkoli drug med vami, ki ne more na dolgo pot: nič hudega. Mati Marija je povsod ista Mati. Povabimo Marijo, naj pride v naše srce, izpolnimo 5 kamnov, pa se bodo čudeži dogajali tudi v naših domovih. Naj nam Ona izprosi milosti pri Bogu!
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/06/25/3-spoznanja-ki-sem-jih-prejela-na-romanju-v-medzugorje/
Marija, Kraljica miru prosi za nas!
Preberite še:
MEDŽUGORJE: PET “KAMNOV” ZA PREMAGOVANJE ZLA
https://si.aleteia.org/2022/09/27/medzugorje-pet-kamnov-za-premagovanje-zla/
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
DUHOVNIK JE REŠEVALNO VOZILO SPREMENIL V SPOVEDNICO (Aleteia, 28/12/23)
Skupnost Jezusa Križanega v Saint-Martinvillu v ameriški Louisiani se je domislila edinstvenega načina spovedovanja. Oče MICHAEL CHAMPAGNE z reševalnim vozilom, predelanim v spovednico, potuje po cestah in podeljuje zakrament sprave.
ČE VERNIKI NE MOREJO PRITI DO SPOVEDNICE, BO SPOVEDNICA PRIŠLA K NJIM
Duhovnik Champagne, predstojnik skupnosti, je našel nov način evangelizacije s pomočjo potujoče spovednice, in sicer kar v reševalnem vozilu.
Kot mlad duhovnik je bil dodeljen za kaplana v bolnišnici. “Pomislil sem, da bi lahko s predelavo reševalnega vozila v enoto za duhovno oskrbo spovedoval na ulici,” je povedal.
“Ko je papež Frančišek leto 2015 razglasil za leto usmiljenja in vztrajal pri tem, da bi zakrament spovedi postal dostopnejši, sem prek spleta kupil staro reševalno vozilo in ga spremenil v mobilno spovednico.”
SPOVED NA ULICI
Vozilo je nemogoče spregledati, saj je na njem velika podoba Jezusa, Dobrega pastirja na desni strani kombija in napis Enota za duhovno oskrbo. V notranjosti je z zaveso ločen duhovniški prostor.
Oče Michael se ustavi na več postajališčih in tako vernikom daje priložnost za spoved. Tudi na športnih prireditvah, ribiških turnirjih, ob nakupovalnih središčih …“
Jezus je veliko pridigal na cestah,” pravi oče Champagne. “To moramo še naprej opravljati v sklopu naše službe. Cerkev postaja vse bolj pasivna in čakamo, da ljudje pridejo k nam. Toda Jezus nam je rekel, naj gremo in najdemo eno izgubljeno ovco, tudi če moramo zapustiti 99 drugih,” je še dejal.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2023/12/28/duhovnik-je-resevalno-vozilo-spremenil-v-spovednico/
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
Preberite še:
ALI LAHKO DUHOVNIK NEKOMU ODKLONI SPOVED?
https://si.aleteia.org/2022/11/02/ali-lahko-duhovnik-nekomu-odkloni-spoved/
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ POMENI AMEN, KI SKLENE NAŠO VEROIZPOVED?
Hebrejska beseda amen, s katero se končajo tudi zadnja knjiga Svetega pisma, nekatere novozavezne molitve
in bogoslužne molitve Cerkve, pomeni našo zaupno in popolno pritrditev vsemu, kar smo izpovedali, da verujemo;
pomeni popolnoma zaupati Njemu, ki je nepreklicni “Amen” (Raz 3,14): Kristus Gospod.
Kompendij KKC, 217
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
DUHOVNA MISEL
NOČI SE SPREMENIJO V DAN, ČE JE BOG V NAŠEM SRCU, IN DNEVI POSTANEJO NOČ,
ČE BOGA V SRCU NI. (sv. Frančišek Asiški)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Frančišek Asiški, prosi za nas!
O KONCU LETA ŠE POSEBEJ MOLIMO ZA MIR
Gospod, naredi me za orodje svojega miru.
Kjer je sovraštvo, naj prinašam ljubezen.
Kjer je žalitev, naj prinašam odpuščanje.
Kjer je nesloga, naj prinašam edinost.
Kjer je dvom, naj prinašam vero.
Kjer je zmota, naj prinašam resnico.
Kjer je obup, naj prinašam upanje.
Kjer je žalost, naj prinašam veselje.
Kjer je tema, naj prinašam luč.
Učitelj, naj se ne trudim,
da bi me drugi tolažili,
ampak naj sam tolažim;
da bi me drugi razumeli,
ampak naj sam razumem;
da bi me drugi ljubili,
ampak naj sam ljubim.
Kajti ko dajemo, prejemamo;
ko odpuščamo, nam je odpuščeno;
in ko umremo, vstanemo v večno življenje.
Amen.
Molitev sv. Frančiška Asiškega
VEČINA LJUDI, CELO KRISTJANI, pravi Morris Cerullo , OMEJUJEJO NEOMEJENEGA BOGA. GLEDAJO GA SKOZI OZKA OČALA SVOJEGA POJMOVANJA.
To opisuje Morris v knjigi: BOG NE POZNA OMEJITEV.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Cilj te knjige je, pravi Morris je, da vam pomaga odpraviti OMEJITVE, KI STE JIH NADELI BOGU, DA BREZ OVIR DELUJE, NE V SKLADU Z VAŠO OMEJENO ZMOŽNOSTJO, AMPAK V SKLADU S SVOJO NEOMEJENO SPOSOBNOSTJO!
V knjigi lahko preberete:
1. BOG NE POZNA OMEJITEV
2. ALI OBSTAJA “DAN ČUDEŽEV”?
3. KAKO LAHKO SPOZNAMO BOŽJO VOLJO?
4. KAKO LAHKO VIDIMO BOGA TAKŠNEGA, KAKRŠEN RESNIČNO JE?
5. ALI SE MORAMO NAPREZATI, DA BI DOBILI VERO?
6. KAKO VELIK JE BOG?
7. KAJ JE VIDEL STOTNIK ?
8. JEZUS KRISTUS JE ŽE SPREGOVORIL VSAKI VAŠI POTREBI
O SPOZNANJU BOŽJE VOLJE SMO VELIKO PISALI NA TEM PORTALU? POJAVLJALO SE JE VPRAŠANJE-.KAJ JE BOŽJA VOLJA ZA ČLOVEKA ? itd…
TUDI O ČUDEŽIH JE BILO VELIKO NAPISANEGA.
Sedaj si lahko preberete o tem v omenjeni knjigi, ki jo je napisal Morris Cerullo. Ni obsežna-69 strani je napisanih. Imajo jo v knjižnicah po Sloveniji.
Veste, danes sem že omenila , da je karizmatik Dražen Bušić napisal 10 KORAKOV DO POPOLNEGA BLAGOSLOVA V DRUŽINI, V ZAKONU. Eden od teh KORAKOV JE TUDI -NASVET . Dražen Bušić pravi: NASVET IZKUŠENIH LJUDI NAM POMAGA PRITI DO CILJA HITREJE IN LAŽJE.
Ljudje, ki so pisali knjige in jih še pišejo; te LJUDI JE VODIL SVETI DUH IN JIH VODI. Nekateri so napisali , da tisti, ki bo prebral knjigo, naj mu BOG PODELI OZDRAVLJENJE.
Veste , ne sme se dogajati, da bi imalovaževali nekatere ljudi, ker nismo pristojni za to.
BOGA JE POTREBNO POSTAVITI NA PRVO MESTO, ČE ŽELIMO, DA BO VSE DRUGO NA PRAVEM MESTU.
ZA BOGA SI JE POTREBNO VZETI ČAS!
ŽELITE PREJETI CELOTEN BLAGOSLOV, OSVOBODITEV?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Želite prejeti celoten blagoslov? Osvoboditev bo spremenila vklenjenost in ujetost ter nemoč, zlomljenost in zatiranost človeka v blagoslov. Sovraštvo, ošabnost, neodpuščanje, grenkoba, strah, travme, negotovost, fiksne ideje, fobije,… bodo položeni pred Gospoda, ki rad osvobaja in ozdravlja.
Dobra osebna priprava je pogoj za uspeh molitev po metodi Neala Lozana, prebrati je potrebno prvih 9 poglavij knjige Osvobojen imenovanega avtorja in se pripravljati z molitvijo.
Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje. Jer, 29,11.
imate v sebi globoko žalost, ki vas spremlja že leta;
vas je strah; ste obupani;
ste doživeli hude krivice, pa ne zmorete odpustiti;
dvomite, da ima vaše življenje smisel;
imate težave z zasvojenostjo;
vas obvladujeta jeza ali sovraštvo;
s težavo obvladujete sebičnost, napuh, zavist, zagrenjenost;
se borite s strahovi, travmami, kompleksi, dvomi, fobijami, fiksnimi idejami;
vas obvladujejo misli kot: ne razumejo me, ne cenijo me, to si zaslužim…
VSE TO SO OVIRE ZA SREČNO IN SVOBODNO ŽIVLJENJE!
Mnogi kristjani se vedno znova borijo z istim grehom, nekateri so ujeti v razne odvisnosti, zato iščejo nasvete pri terapevtih, se spovedujejo, a čeprav postavijo Boga v središče svojega življenja, se še vedno počutijo zvezane, ujete in nemočne. Radi bi bili svobodni, pa jim ne uspe. Nekateri se sprašujejo, ali so morda pod vplivom hudobnih duhov. Molitev za osvoboditev je poseben način molitve, ki kristjanu pomaga, da se notranje osvobodi in zapre vrata vplivom hudobnega duha. Osredotočena je na človeka, da z močjo evangelija in Božje milosti postane svoboden. Osvoboditev od navezanosti je proces, je čudovito delo Svetega Duha, ki ga posameznik nadaljuje sam z Božjo pomočjo, potem ko se je že udeležil molitve in spoznal moč osvoboditve po metodi petih ključev: kesanje, odpuščanje, odpoved, oblast in blagoslov.
Avtor Neal Lozano v knjigi OSVOBOJEN pojasni, zakaj se je treba osvoboditi duhov, ki nam preprečujejo, da bi živeli v polnosti z Bogom, ljudmi in s samim seboj. Da bi lažje razumeli proces osvoboditve, je knjigo treba prebrati, preden gremo k molitvi za osvoboditev.
V njej se z uporabo petih ključev z Jezusovo oblastjo osvobodimo napuha, sebičnosti, arogance, večvrednosti, objestnosti, hinavščine, zagledanosti v svoj prav, samovšečnosti, sovraštva, nesprejemanja, zavisti, maščevalnosti, besa, zagrenjenosti, neodpuščanja, strahov, travm, fiksnih idej, kompleksov, fobij, slabih miselnih vzorcev bolezni in drugih negativnih vplivov, ki človeka držijo v oblasti notranje zvezanosti in nesvobode.
Molitev za osvoboditev poteka po metodi petih ključev:
1. KESANJE
2. ODPUŠČANJE
3. ODPOVED
4. OBLAST
5. BLAGOSLOV
KAJ JE IZLITJE SVETEGA DUHA? To ni nov zakrament, vseeno pa je velik dar, milost. JE OSEBNO SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
»Molitev za »krst v Svetem Duhu« ali izlitje Svetega Duha JE MOLITEV OSEBNE IZROČITVE SVOJEGA ŽIVLJENJA GOSPODU JEZUSU KRISTUSU.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Pogosto ta dogodek spremlja glosolalija ali govorjenje v jezikih.« Prenova v Duhu
SVETI DUH PELJE ČLOVEKA V SVOBODO!
ČE VAS KAJ VZNEMIRJA, SKRBI, ČE STE RAZBURJENI ZARADI STALNE MISLI, DA NE MOLITE PO VAŠI PRESOJI ALI PRESOJI NEKOGA DOVOLJ, ČE SE POČUTITE NELAGODNO, NE RAZGLABLJAJTE SAMI, KAJ JE PRAV IN KAJ NI. NE DELAJTE KALKULACIJE BREZ SVETEGA DUHA.
VSE KAR VAS BREMENI, TEŽI, VZNEMIRJA, IZROČITE SVETEMU DUHU. ON JE PRAVI NASLOV ZA REŠITVE IN NASVETE, ZA VSAKO DILEMO! ON JE BOG.
RAZMIŠLJANJE IN RAZGLABLJANJE, KI NI POD VODSTVOM SVETEGA DUHA, ČLOVEKA VZNEMIRJA, UTESNJUJE itd..
LE POGUM!