Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
RAZMIŠLJANJE…..
Glejte, BOŽJA BESEDA GOVORI:
Janez 14,13-14
KAR KOLI BOSTE PROSILI V MOJEM IMENU, BOM STORIL, DA BO OČE POVELIČAN V SINU. ČE ME BOSTE KAJ PROSILI V MOJEM IMENU, BOM JAZ TO STORIL.”
Sedaj pa razmislimo, vsak pri sebi, ALI RESNIČNO VERJAMEMO V TE JEZUSOVE BESEDE. Če bomo resnično verjeli, KAR NAM GOVORI, UČI, POTEM BOMO ČAKALI NA NJEGOVO REŠITEV.
Glejte, razumem, da si nekateri zelo, zelo želijo IMETI DRUŽINO, ZAKONCA IN OTROKE.
IN ČE SMO TE PROŠNJE IZROČILI BOGU V REŠITEV, DA NAM POMAGA PO JEZUSU KRISTUSU IN STALNO MOLIMO IN PA PREDVSEM VERUJEMO V RESNIČNOST NJEGOVIH BESED, SE BO TO ZGODILO.
Zakaj je toliko OBUPAVANJA, NEUČAKANOSTI itd..?
PREDVSEM ZATO, KER NIMAMO VERE. Če ne verujemo v JEZUSOVE BESEDE, POTEM ČLOVEK NI PRIPRAVLJEN ČAKATI NA GOSPODOVO REŠITEV, AMPAK ZAHTEVA REŠITEV TAKOJ IN PO SVOJI VOLJI.
Kar naprej govorimo o IZPOLNJEVANJU BOŽJE VOLJE!
KAKO BOMO IZPOLNJEVALI GOSPODOVO VOLJO, ČE NIMAMO VERE, DA SE BO ZGODILO KAR PROSIMO! Ali jo res izpolnjujemo Božjo voljo?
Če govorimo, da želimo izpolnjevati Božjo voljo, potem je potrebno to dejansko izpolniti V MISLIH, NE SAMO BESEDAH IN TUDI V DEJANJU. V dejanju pomeni, da PUSTIMO GOSPODU, da nas pelje po poti, ki nam jo je pripravil in čas rešitve pustimo Njemu.
ZAKAJ JE TOLIKO RAZOČARANJ, TRPLJENJA, OBUPAVANJA itd.? ZAKAJ NE VERUJEMO JEZUSOVIM BESEDAM?
PREDVSEM ZATO, ker nimamo vere, nimamo še potrpljenja, ker ga nismo še pridobili z preizkušnjami, ker ne zaupamo v MOČ GOSPODA, KER ŽIVIMO PO OBČUTKIH, KER SVOJE VOLJE NE IZROČIMO JEZUSU IN KER NE SPREJEMAMO NJEGOVE VOLJE..
JEZUS JE REKEL: Kološanom 3,12
KOT BOŽJI IZVOLJENCI, SVETI IN LJUBLJENI, SI TOREJ OBLECITE ČIM GLOBLJE USMILJENJE, DOBROTLJIVOST, PONIŽNOST, KROTKOST, POTRPEŽLJIVOST. Kološanom 3,12
POTRPEŽLJIVOST pridobimo s preizkušnjami. POTRPEŽLJIVOST JE SAD DUHA.
JEZUSU JE POMEMBNO, DA NJEGOVO LJUDSTVO POKAŽE POTRPEŽLJIVOST.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
BOŽJA BESEDA GOVORI:
VERA IN MODROST –
Jakob 1,2-4
2 Moji bratje, kadar pridete v razne preizkušnje, imejte to za čisto veselje, 3 saj spoznavate, da preizkušenost vaše vere ustvarja stanovitnost. 4 Za stanovitnost pa naj bo značilno popolno delo, da boste popolni in celoviti in vam ne bo ničesar manjkalo.
JAKOBOVO PISMO NAS UČI, DA NAM NIČESAR NE BO MANJKALO, KO BOMO POSTALI POPOLNI. Hudič ne more nadzorovati POTRPEŽLJIVEGA ČLOVEKA.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Prav tako nas Jakobo pismo uči, DA SE MORAMO, KO SE ZNAJDEMO V TEŽKIH SITUACIJAH VESELITI, KER JE TO METODA, KI JO BOG UPORABLJA, DA V NAS PRIKLIČE POTRPEŽLJIVOST PREKO TEGA.
Recimo, ko hodimo s stisko, ko nas napadajo skušnjave in občutki, kot so:
PONOS, JEZA, UPORNIŠTVO, SAMOPOMILOVANJE, PRITOŽEVANJE itd, itd….Z VSEM TEM SE MORA ČLOVEK SPOPASTI, PREDEN SE PRIKAŽE POTRPEŽLJIVOST.
SAMOPOMILOVANJE JE MALIKOVANJE, ker se zapremo vase, osredotočimo se samo na sebe in na SVOJE OBČUTKE, zavedamo se samo svojih potreb, svojih skrbi-skratka se OMEJIMO SAMO NA SEBE.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Zato neprestano ponavljam, DA JE POTREBNO GREŠNOSTI REČI- NE. POTREBNO JE DELATI NA SEBI, SE ODPOVEDATI GREHU.
Samo stokati in jokati in gledati samo svoje probleme in stiske, je zelo VELIKA OMEJITEV ŽIVLJENJA.
ČLOVEK MORA ZAGRISTI V PREIZKUŠNJO, SE SPOPASTI Z NJO, HODITI Z JEZUSOM SKOZI NJO, MU ZAUPATI IN VEROVATI, DA BO ON DAL OB SVOJEM ČASU REŠITEV, KI JO JE ON PRIPRAVIL ZA NAS. Tako je obljubil-tudi PSALM 91 govori o tem!
Človek mora pridobiti POTRPEŽLJIVOST! Kako jo bomo dobili, ČE SE NE ŽELIMO SOOČATI S PREIZKUŠNJAMI, SKUŠNJAVAMI, ČE NE GRADIMO NA SEBI-ČE SE NE ODPOVEDUJEMO GREHU?
JEZUS JE REKEL-KO BOMO POPOLNI IN CELOVITI, NAM NE BO NIČESAR MANJKALO! MU VERJAMEMO ALI NE?
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Človeški PONOS PREPREČUJE POTRPEŽLJIVO ČAKANJE NA BOGA , KER SE PONOSNA OSEBA TAKO VISOKO CENI, DA VERJAME, DA NIKOLI NE BI SMELA PRESTATI KAKE NEVŠEČNOSTI ALI KAJ TEŽKEGA itd..
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PONIŽNA oseba ne bo pokazala NEPOTRPEŽLJIVEGA OBNAŠANJA.
Potrebno je prebirati življenjepise svetnikov. Oni, ki so že prehodili POT NA ZEMLJI, nam kažejo, kaj na storimo, kako naj se obnašamo itd…
SVETNIKI SO ČAKALI NA BOŽJO REŠITEV.
To je razumljivo, KAJTI KDOR PRIZNAVA BOGA ZA ODREŠENIKA, BO TAKO TUDI DELAL IN SE OBNAŠAL IN BO VSE NAREDIL KAKOR ZAPOVEDUJE BOG IN ČAKAL NA NJEGOVO VODSTVO, REŠITVE itd….
Ni je na svetu nobene stvari, nobenega dogodka, ničesar ne obstaja KAR BI LAHKO BILO VEČ OD IZROČITVE ŽIVLJENJA BOGU!
To je nepopisna SREČA, ki jo lahko človek razume, dojame, ko prejme dar Svetega Duha-modrost.
Glejte, smo ustvarjena bitja, zelo omejena v dejanju in razmišljanju, zato potrebujemo BOŽJO MODROST.
Ker smo omejena ustvarjena bitja tudi po svojem razmišljanju, prosimo BOGA ZELO OMEJENO. BOG NAM ŽELI DATI VELIKO VEČJE DAROVE, KOT PA GA MI SPLOH LAHKO PROSIMO Z NAŠIM OMEJENIM RAZUMOM.
On, ki vidi vse, kar se bo zgodilo in vse ve, zato je potrebno kdor želi -NE GOSPODU POSTAVLJATI IMEJITEV, TUDI V PROŠNJAH NE.
Največ kar človek lahko PROSI IN PREJME OD BOGA JE -DA MU PODELI SVETEGA DUHA. Glejte, ko je Salomon prosil Boga za modrost-SVETEGA DUHA, mu je Modrost prinesla tudi bogastvo na zemlji in slavo.
JEZUS JE REKEL, DA BOMO IMELI NA SVETU STISKO:
To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal.«Janez 16,33
Torej, če je JEZUS rekel, da bomo imeli na svetu stisko, JO SPREJMIMO, NE PA DA JO ODRIVAMO IN SE JE ŽELIMO ZNEBITI.
Če boste brali Dnevnik svetnice Favstine Kowalske, boste zasledili, kaj je Jezus povedal Favstini O IZMIKANJU PRED LJUDMI, KI NAM NISO VŠEŠ, KI SE JIH ŽELIMO ZNEBITI.
Ljudje, ki nam niso povšeči in je težko živeti z njimi in se jih zato človek želi znebiti, zbežati od njih, so lahko v družini, na delovnem mestu, pri sosedih, itd…
JEZUS je povedal Favstini, da tisti, ki se odmaknjejo od ljudi, ki jim niso po volji, ki jih ne želijo imeti ob sebi, se ODMIKAJO OD MILOSTI.
Favstina se je želela odmakniti od sestre, ki je zraven nje molila, ker jo je stalno motila s svojim smrkanjem itd….NI SE ODMAKNILA.
JEZUS JI JE POVEDAL, ČE BI SE ODMAKNILA OD SESTRE, KI JO ZELO MOTILA , BI JI BILE TUDI ODVZETE MILOSTI, KI JIH JE JEZUS ŽELEL PODARITI TAKRAT.
Satan zapeljuje naš um v NEPOTRPEŽLJIVOST, zato človek namesto da realno razmišlja, začne razmišljati idealistično.
Zato zmeraj ponavljam, da je potrebno UM IZROČITI JEZUSU, DA GA BO PRENOVIL, DA BOMO MISLILI KOT MISLI ON.
Če si človek v glavo zapiči misel, da mora biti vse, kar je povezano z njim, z razmerami, z odnosi itd..vedno vse popolno, brez nevšečnosti, brez preprek, brez opravka Z NEPRIJETNIMI LJUDMI , potem prihaja padec. Satan deluje in pripravlja človeka na padec PREKO NAPAČNEGA RAZMIŠLJANJA.
ČLOVEK NAJ BO REALEN IN SE SPRIJAZNI S TEM, DA SO V RESNIČNEM ŽIVLJENJU REDKO KATERE STVARI POPOLNE.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
BOŽJA BESEDA GOVORI: Hebrejcem 10,36
KAJTI STANOVITNOST VAM JE POTREBNA, PA BOSTE IZPOLNILI BOŽJO VOLJO IN TAKO DOSEGLI, KAR JE OBLJUBLJENO. Hebrejcem 10,36.
BREZ POTRPEŽLJIVOSTI IN VZTRAJNOSTI, NE BOMO PREJELI BOŽJIH OBLJUB.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
JEZUS JE REKEL: Hebrejcem 6,12
DA NE POSTANETE LENI, AMPAK POSNEMALCI TISTIH, KI SO ZARADI VERE IN POTRPEŽLJIVOSTI POSTALI DEDIČI OBLJUB, Hebrejcem 6,12.
Obljube podedujemo le Z VERO in POTRPEŽLJIVOSTJO.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
PONOSNI ČLOVEK DELA VSE V MOČI SVOJEGA MESA in poskuša narediti stvari po svojem času, PONIŽNI ČLOVEK PA BO REKEL-BOG NAJBOLJE VE IN ON NE BO ZAMUJAL.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
JEZUS JE REKEL: 1 Pt 5,6
PONIŽAJTE SE POD MOČNO BOŽJO ROKO, DA VAS OB SVOJEM ČASU POVIŠA, 1 Pt 5,6.
Če se človek PONIŽA, pomeni, da priznava Bogu, da ni sposoben in ne more reševati sam življenja na svetu – brez Boga. VAJETI VODSTVA JE POTREBNO PREPUSTITI BOGU.
Bog človeka poviša, KO VIDI DA JE PRIŠEL ČAS PO NJEGOVO.
Veste , ravno tu je največja POANTA ŽIVLJENJA, ki je nekateri ne razumejo ali pa nočejo sprejeti. TO JE : KO MI ČAKAMO NA BOŽJO REŠITEV, ČAKAMO DA NAS BOG REŠI IZ VSEH STISK IN PROBLEMOV, S TEM ZAVRAČAMO DELOVANJE V MESU-PO OBČUTKIH IN SVOJI MESENI VNEMI IN TAKO PRIDE DO “UMIRANJA SAMEMU SEBI.”
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
To kar vedno ponavljam je, človek mora dopustiti, (po svobodni odločitvi), če seveda želi prejeti obljube itd.., DA BOG V NJEM UNIČI-SEŽGE S SVOJO LJUBEZNIJO SAMOVOLJO IN EGOIZEM, DA BO LAHKO ČLOVEK PREJEL GOSPODOVO VOLJO, KO BO NJEGOVA NOTRANJOST POČIŠČENA.
Dokler do tega ne pride, je življenje po mesu, ne po Duhu.
To je tisto, kar hočem ves čas povedati, da bi razumeli, KER SEM SAMA ŠLA SKOZI “UMIRANJE SAMI SEBI” IN HODIM.
Zato lahko tudi govorim o tem, tudi povem, da ni lahko. Ne veste v kakšnih situacijah in v stiskah sem bila in sem, VENDAR Z GOSPODOM JE VSE MOGOČE.
“UMIRANJE SAMEMU SEBI”, se pravi ČAKANJE , da bo BOG POKAZAL IN NAREDIL REŠITEV IN POVZDIGNIL ČLOVEKA, traja pri vsakem človeku različno obdobje. Glejte, Sveta Monika je ČAKALA NA BOŽJO REŠITEV SKORAJ TRI DESETLETJA, IN JE DOČAKALA. Če bi prekinila to svoje čkanje in “vrgla puško v koruzo, BI PRETRGALA BOŽJI NAČRT, KI GA JE BOG IMEL ZA NJENO CELO DRUŽINO, za moža, da je prejel MILOST SPREOBRNENJA, za sina, DA JE POSTAL TAKO VELIK SVETNIK, SA MAO SEBE IN ŠE ZA DRUGE LJUDI.
To njeno DOLGOLETNO TRPLJENJE JE BILO NUJNO ZA IZVRŠITEV BOŽJIH OBLJUB.
NEKATERI LJUDJE SE ZELO UPIRAJO DELOVANJU BOGA IN GA S TEM ZELO OMEJUJEJO, zato lahko traja zelo dolgo obdobje, DA BOG REŠI SITUACIJO. REŠIL JO BO, kot že rečeno, KO BO VIDEL, DA JE ČLOVEK SPOSOBEN ZA PREJEM REŠITVE.
Izraelci so se zelo upirali Bogu, niso Ga poslušali, so malikovali, Ga izzivali, jezili in Mu postavljali zahteve, zato nikoli niso prišli v obljubljeno deželol SE PRAVI NISO PREJELI OBLJUB, KER NISO BILI POTRPEŽLJIVI IN NISO IMELI VERE. Šele njihovi potomci so prejeli OBLJUBE OD BOGA.
Zato si zapomnimo, DA JE NEPOTRPEŽLJIVOST SAD PONOSA.
Joyce Meyer je napisala molitev, ki naj jo molimo, KO SMO V SKUŠNJAVI, DA BI POSTALI RAZDRAŽENI IN NEPOTRPEŽLJIVI:
“GOSPOD, ŽELIM TVOJO VOLJO OB TVOJEM ČASU. NOČEM BITI PRED TEBOJ,PRAV TAKO PA NE ZA TEBOJ. POMAGAJ MI, OČE, DA BOM POTRPEŽLJIVO ČAKAL-a NATE.”
Veste, znašla sem se v hudih stiskah in skušnjavah , vendar mi je JEZUS vedno kazal in mi kaže pot in me uči. ČLOVEK, KI SE OPRIME ODREŠENIKA IN KI NJEMU PREPUSTI VOLAN ŽIVLJENJA, KER JE ON PRELIL ZA VSAKEGA ČLOVEKA KRI, NIKOLI NE BO KLONIL, NE BO OBUPAL.
Zato tudi velikokrat pišem, da bi prosili JEZUSA, da nam POMNOŽI VERO. Tudi Njegovi učenci so Ga prosili, DA JIM POMNOŽI VERO.
Glejte, kakšno vero je imel Rimski vojak-pogan. JEZUS SE JE ZELO ZAČUDIL, KO JE VIDEL NJEGOVO VERO. Nobeden pred njim ni imel tako velike vere.
Stotnik ni gledal Jezusa z človeškimi močmi, kot nekoga iz Galileje, ampak JE V JEZUSU VIDEL OSEBO Z NAJVEČJO OBLASTJO IZMED VSEH OSEB, KI SO KDAJKOLI HODILE PO SVETU. Stotnik je imel tudi oblast-nad svojimi vojaki.
RAZMIŠLJAMO O TEM, KAKO MI VIDIMO JEZUSA’!, KDO JE JEZUS ZA NAS?
Človek, ki izroči življenje JEZUSU, KAKO POTEM NE ZAUPA V NJEGOVO REŠITEV IN GA NE ČAKA?
RAZMIŠLJANJE-nadaljevanje……
Glejte, KAKO NEVARNO JE, DA ČLOVEK NE DELA NA SEBI, DA SE NE UPIRA GREHU IMAMO OPOZORILO IN NASVET NAPISANO V SVETEM PISMU, primer SALOMON.
SALOMON je imel vse, kar koli si je poželel, kar je na svetu mogoče in imel je tudi MODROST. BOG MU JE PODELIL MILOST, DA JE BIL NAJMODREJŠI KRALJ NA SVETU, PODELIL MU JE TUDI SLAVO IN OGROMNO BOGASTVA.
Takole je napisano v Svetem Pismu: Pridigar 2,4-11
4 Opravil sem velika dela: Sezidal sem si hiše, zasadil sem si vinograde. 5 Napravil sem si vrtove in sadovnjake ter zasadil v njih drevje z vsakršnim sadjem. 6 Naredil sem si vodnjake, da sem iz njih namakal gaj rastočega drevja. 7 Nakupil sem si hlapcev in dekel, imel sem hišnike, imel sem tudi velike črede goveda in drobnice, več ko vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. 8 Nakopičil sem si zlata in srebra, zaklade kraljev in dežel, oskrbel sem si pevcev in pevk in radosti človeških otrok, točaja in točajke.
9 Postal sem velik in presegal vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, tudi moja modrost je ostala pri meni. 10 Kar koli so mi oči poželele, ničesar jim nisem odrekel. Svojemu srcu nisem zabranil nobenega veselja, moje srce se je veselilo nad vsem mojim trudom, to mi je bilo plačilo za ves moj trud. 11 Ozrl sem se po vseh svojih delih, ki so jih opravile moje roke, in po trudu, ki sem ga imel pri uresničevanju: in glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra, ni dobička pod soncem. Pridigar 2,4-11.
TODA KAJ SE JE ZGODILO S SALOMONOM? KAJ JE REKEL O SEBI? Prd 2,10
KAR KOLI SO MI OČI POŽELELE, NIČESAR JIM NISEM ODREKEL. SVOJEMU SRCU NISEM ZABRANIL NOBENEGA VESELJA, MOJE SRCE SE JE VESELILO NAD VSEM MOJIM TRUDOM, TO MI JE BILO PLAČILO ZA VES MOJ TRUD. prd 2,10.
Salomon ni delal na sebi, vse si je “privoščil”, kar je poželel. IN KAM GA JE PRIPELJALO TO?
Ker je zanemaril delo na sebi- odpovedi, upiranje grehu, JE ZAČEL MALIKOVATI. Najmodrejši kralj, najbogatejši in najslavnejši kralj JE ODPADEL OD BOGA IN PRIČEL MALIKOVATI!
To je zelo poučna zgodba, nam vsem V SVARILO IN OPOMIN, napisana za vse večne čase. Vsi ljudje smo nagnjeni k grehu in samo trenutek NEPAZLJIVOSTI, NEZAUPANJA V BOGA IN NEPOSLUŠNOST BOGU izkoristi satan in PADEC ČLOVEKA JE VELIK!
SALOMONOVO MALIKOVANJE, 1. knjiga kraljev 11,1-13
1 Kralj Salomon je – poleg faraonove hčere – ljubil veliko tujk: Moábke, Amónke, Edómke, Sidónke in Hetejke, 2 iz narodov, o katerih je GOSPOD rekel Izraelovim sinovom: »Ne družite se z njimi in oni naj se ne družijo z vami: gotovo bodo vaša srca zapeljali k svojim bogovom.« Teh se je Salomon oklenil v ljubezni. 3 Imel je sedemsto knežjih in tristo stranskih žená; njegove žene so zapeljale njegovo srce. 4 Ko se je Salomon postaral, so mu žene nagnile srce k drugim bogovom.
Njegovo srce ni bilo več célo za GOSPODA, njegovega Boga, kakor srce njegovega očeta Davida. 5 Salomon je šel za Astarto, boginjo Sidóncev, in za Milkómom, gnusobo Amóncev. 6 Tako je Salomon delal, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, in ni hodil popolnoma za GOSPODOM kakor njegov oče David. 7 Tedaj je na hribu vzhodno od Jeruzalema sezidal višino za Kemoša, gnusobo Moábcev, in za Milkóma, gnusobo Amóncev. 8 Enako je ustregel vsem svojim tujim ženam, da so zažigale kadilo in opravljale daritve svojim bogovom.
9 GOSPOD se je razsrdil nad Salomonom, ker je svoje srce odvrnil od GOSPODA, Izraelovega Boga, ki se mu je dvakrat prikazal 10 in mu zapovedal prav to, naj ne hodi za drugimi bogovi; pa se ni držal tega, kar mu je zapovedal GOSPOD.
11 Zato je GOSPOD rekel Salomonu: »Ker si bil tak in se nisi držal moje zaveze in zakonov, ki sem ti jih zapovedal, ti bom iztrgal kraljestvo iz rok in ga dal tvojemu služabniku. 12 A zaradi tvojega očeta Davida tega ne bom storil že v tvojih dneh; iz rok tvojega sina ga bom iztrgal. 13 Vsega kraljestva pa le ne bom iztrgal: en rod bom dal tvojemu sinu zaradi svojega služabnika Davida in zaradi Jeruzalema, ki sem ga izvolil.« 1. knjiga kraljev 11,1-13
Kako čudovite in resnične besede. Jezus hvala, ker se nam tudi tako razodevaš, ki TE tako iščemo. Hvala za vse ljudi, ki se obračajo Nate, preko te strani in hvala za vse nasvete.
Spoštovana ga. Minako!
Zahvaljujem se Jezusu, Mariji , da lepo skrbita za vse nas, nas vodita, zahvaljujem se pa tudi vam za besede hvaležnosti, ki tako iskreno prihajajo iz vašega srca!
VSE DOBRO VAM ŽELIM!
IME, KI GA HUDIČ NAJBOLJ SOVRAŽI (Aleteia, 03/01/19)
SATAN ZBEŽI VSAKIČ, KO KDO TO IME ZAŠEPETA V ZAUPANJU IN VERI
MED ŠTEVILNIMI MOLITVAMI, KI JIH UPORABLJAJO EKSORCISTI, IMA ENA ŠE PRAV POSEBNO MOČ. KATERA MOLITEV JE TO?
Eksorcisti vedno prosijo Boga, naj izžene hudega duha “v imenu Jezusa”. Satana že samo zven Jezusovega imena spominja na njegov večni poraz. Jezusovo ime namreč izraža Božjo dobroto in usmiljenje do človeštva, česar pa hudič ne prenese.
SVETI PAVEL JE FILIPLJANOM TAKO RAZLOŽIL MOČ JEZUSOVEGA IMENA:
Zato ga je Bog povzdignil nad vse
in mu podaril ime,
ki je nad vsakim imenom,
da se v Jezusovem imenu
pripogne vsako koleno bitij
v nebesih, na zemlji in pod zemljo
in da vsak jezik izpove,
da je Jezus Kristus Gospod,
v slavo Boga Očeta.
(Flp 2,9-11)
Jezusovo ime vključuje tudi ponižnost, vrlino, ki je Satan nima. Mnogi strokovnjaki pravijo, da je bil prav to razlog, da se je Satan odvrnil od Boga. Zavrnil je namreč, da bi bil podrejen, njegov ponos ga je uničil.
Jezus je govoril svojim učencem: “Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone.” (Mr 16,17)
Če v svoji bližini kdaj začutite prisotnost zla, preprosto ponavljajte (lahko le v mislih) ime Jezus ‒ znova in znova, z vero in ljubeznijo. Zle sile bodo odšle, občutili pa boste Jezusovo prisotnost.
Z Jezusom lahko premagamo duhovne sovražnike in ostanemo trdno v Njegovi ljubezni.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2019/01/03/ime-ki-ga-hudic-najbolj-sovrazi/
GOSPOD JEZUS KRISTUS, SIN BOŽJI, USMILI SE MENE, GREŠNIKA!
V molitvi prosimo SVETEGA DUHA za pomoč, da bi nas naučil, kako z vero in zaupanjem klicati
JEZUSOVO IME.
Začnimo že danes: GOSPOD JEZUS KRISTUS, SIN BOŽJI, USMILI SE MENE, GREŠNIKA!
SVETNIKOVA MISEL
Navadi se govoriti prisrčno o vsem in o vseh, še posebej o tistih, ki delajo v službi Bogu.
In kadar to ni mogoče, molči! Tudi nagle ali nepremišljene pripombe lahko mejijo na
opravljanje ali obrekovanje. (sv. Jožefmarija Escrivá, Brazda)
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Z zaupanjem se priporočimo MARIJI, NEBES KRALJICI,
s prošnjo, da bi bile z njeno pomočjo naše misli, besede in
dejanja čim bolj v skladu z BOŽJO VOLJO.
MOLIMO
Zdrava, o nebes kraljica,
zdrava, angelov Gospa.
Zdrava, korenina, zdrava, vrata,
iz tebe svetu luč je prisijala.
O, veseli se, Devica slavna, nad vse krasna,
bodi zdrava, o prelepa, prosi za nas Kristusa.
“KAKOR BOG PRIHAJA K ČLOVEKU LE PREK ČLOVEKA, TAKO LJUDJE PRIHAJAJO DRUG K DRUGEMU LE PREK BOGA” (Aleteia, 02/01/23)
KAKO SI JE PAPEŽ BENEDIKT XVI. RAZLAGAL, KAJ JE RAZLOG ZA KRISTJANOVO UPANJE
V Novi zavezi je stavek, ki ga je v času svojega dolgega življenja Jožef Ratzinger rad navajal. Je spodbuda iz Prvega pisma apostola Petra, ki zveni tako: “Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas.” (1 Pt 3,15)
Benedikt XVI. je bil mnenja, da naša doba – morda bolj kot katerakoli prej – potrebuje upor proti vsakodnevnemu obupu, ki se pojavlja v življenju mnogih. Menil je, da se mora življenje vsakega človeka v celoti nanašati na prihodnost. Vendar je danes splošno razširjeno prepričanje, da se človeški obstoj ne more smiselno opirati na prihodnost, saj se naše življenje konča z neslavno smrtjo, ki je ne olajšajo prenagljene in lahke tolažbe.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/01/02/kakor-bog-prihaja-k-cloveku-le-prek-cloveka-tako-ljudje-prihajajo-drug-k-drugemu-le-prek-boga/
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
NAJ BO VAŠE ŽIVLJENJE, OTROČIČI, ODSEV BOŽJE DOBROTE
Dragi otroci! Tudi danes vas kličem k spreobrnjenju. Naj bo vaše življenje, otročiči,
odsev Božje dobrote, a ne sovraštva in nevere. Molite, otročiči, da vam molitev postane
življenje. Tako boste v vašem življenju odkrili mir in veselje, katerega Bog daje tistim,
ki so odprtih src za Njegovo ljubezen. A vi, ki ste daleč od Božjega usmiljenja, spreobrnite
se, da Bog ne ogluši za vaše molitve in da vam ne bo prepozno. Zato se v tem milostnem
času spreobrnite in postavite Boga na prvo mesto v vašem življenju. Hvala vam, ker ste
se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. avgust 2007
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLITEV K MARIJI
Marija,
tvoje ime je na mojih ustnicah
in v mojem srcu od prvih, nežnih let
mojega življenja.
Že kot otrok sem te vzljubil kot mater,
klical sem te na pomoč v nevarnostih
in trdno sem zaupal v tvoje varstvo.
Marija, pomagaj mi živeti
kot zvest Jezusov učenec
za rast krščanske družbe
in v veselje svete Cerkve.
(molitev papeža Janeza Dobrega)
Martin Golob iz starega v novo leto z novim vlogom
DOBIL SEM OPAZKO, ALI SPLOH DELAM KAJ PAMETNEGA, KER SE VES ČAS SNEMAM. TULE JE POJASNILO
ŽIVLJENJE PRESOJAJMO PO SRCIH LJUDI, NE PO NJIHOVIH PLATNICAH
Dobil sem pripombo oziroma vprašanje, ali v življenju sploh naredim kaj pametnega, glede na to, da se le snemam.
Priznam, da me je ta reč kar malo nasmejala. Moje dejavnosti, ki jih vidite na spletu ali televiziji, so le vrh ledene gore.
Naj povem, da sem povsem običajen župnik, ki mašuje, krščuje, pokopava, poučuje verouk, se pripravlja na pridige,
ki je z župljani …
Ogromno ljudi pa ogromno časa preživi na spletu. Zato ustvarjam tudi tam. Kakšno sporočilo želim poslati in komu?
To povem v vlogu.
In še nečesa ne pozabite: ŽIVLJENJE PRESOJAJMO PO SRCIH LJUDI, NE PO NJIHOVIH PLATNICAH.
https://si.aleteia.org/2024/01/01/dobil-sem-opazko-ali-sploh-delam-kaj-pametnega-ko-se-ves-cas-snemam-tule-je-pojasnilo/
IN ŠE MARTINOVE MISLI, KI NE BODO UTONILE V POZABO:
https://si.aleteia.org/slideshow/martin-golob-in-globoke-misli-s-turneje-na-spletni-priznici/
Srečno, gospod Martin, v novem letu – z veliko iskrivih misli v Gospodovi moči!
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
MENI PA BOG NE DAJ, DA BI SE HVALIL, RAZEN S KRIŽEM NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA,
PO KATEREM JE BIL SVET KRIŽAN ZAME, JAZ PA SVETU. (Gal 6,14)
V ogledalu BOŽJE BESEDE smo samo to, kar smo pred BOGOM. ON nas je ustvaril iz kristalno čiste,
nepojmljive ljubezni. Vsak dan se mu zahvaljujmo za Njegovo ozdravljajočo in odrešujočo Besedo.
Slava tebi, Jezus, ti si edini Resnični!
PONOVNO SE POGLOBIMO V PRISPEVEK Z NASLOVOM:
ZMOTE V RAZUMEVANJU DUHOVNEGA ŽIVLJENJA (Tomáš Špidlík)
Zmota ni isto kot laž, napačnost, potvorba, prevara. Često poudarja zelo resničen, nemalokrat pozabljen vidik, vendar tako pretirano, da postane trditev enostranska in privede v drugo skrajnost. Popolno duhovno življenje pa je harmonično sodelovanje vseh sestavin naše osebnosti: telesa, duše, duha, družbene in zgodovinske razsežnosti; vse mora biti na svojem mestu in v pravi meri. Enostransko poudarjanje ene ali druge sestavine vodi v zmotne težnje, ki jih moremo razdeliti v naslednje miselne tokove:
1. MATERIALIZEM
Je očitno nasproten krščanskemu duhu. Vendar se je Cerkev morala že na začetku distancirati tudi od izključujočega ”spiritualizma” platonikov in pretiranih idealistov. Materija ni zlo, je delo dobrega Stvarnika. Telo ni bilo ”dodano” duši šele po grehu, ampak pripada našemu ”jazu”. Prav tako pa ni mogoče sprejeti nasprotne skrajnosti, teorije, ki uči, da duhovna dejavnost duše ni nič drugega kot rezultat materialnih pogojev. Takšnim trditvam so v preteklosti avtorji odločno nasprotovali, zdele so se jim nevredne svobodnega človeka. Včasih pa so tudi oni pretiravali v zatrjevanju o neodvisnosti duha od telesa in od okolja. Glede tega je treba pritrditi nekaterim popravkom modernih študij, vendar le do te mere, da ne zanikamo prvenstva duše in prednostnega daru človeške svobode.
2. PSIHOLOGIZEM
Božje življenje sicer ima svoj ”sedež” v duši, vendar v ničemer ne ovira njenih značilnosti, zakonitosti in funkcij. Psihologija je v zadnjih časih znatno napredovala. Pokazalo se je, da more razložiti nekatere pojave, za katere se je v preteklosti zdelo, da so nadnaravni, neposredni učinek Svetega Duha. Krščanska asketika je hvaležna psihologiji za njen prispevek pri spoznavanju človeka. Z druge strani pa je radikalno nasprotna težnjam, ki hočejo s psihologijo vse razložiti in skrčiti delovanje Svetega Duha na skupek funkcij duše in človekovih sposobnosti. Zmota psihologizma ima različne odtenke. Razdelimo jih lahko v tri kategorije.
a) Racionalizem, intelektualizem
Človek je razumno bitje. Vse hoče razumeti, išče razloge za to, kar je moč dokazati, dvomi, kjer mu ni vse jasno. Takšna je njegova narava. Tudi kristjan mora rabiti razum, ga gojiti in razvijati s poukom in osebnim razmišljanjem. Razumna mora biti tudi naša vera. Teologija išče poti do boljšega in jasnejšega umevanja. Kdor rabi razum na verskem področju, nikakor ne dela napačno.
Um spoznava stvarnost. Sholastična filozofija uči, da je v bistvu vsa stvarnost dosegljiva razumevanju človeškega uma (Ens est intelligibile). Vendar ne smemo pozabiti, da človeški um ni božji um in da je omejen, torej nepopoln. Racionalizem to pozablja in priznava za stvarnost samo to, kar razume. Podoben je otroku, za katerega je ves svet to, kar zaobseže s svojim pogledom. Od Boga razodetih verskih resnic, ki se človeškemu razumu ne zde jasne, racionalisti ali ne sprejemajo ali pa jih izkrivljajo.
Na drugačen in včasih še nevarnejši način podlegajo racionalizmu krščanski intelektualci. Jezusovo sporočilo je sv. Pavel dojel kot tako neizmerno, da je kakor v ekstazi zapisal: ”O globočina bogastva in modrosti in vednosti v Bogu! Kako nedoumljivi so njegovi sklepi in neizsledna njegova pota” (Rim 11,33). Kaj delajo teologi, moralisti in misleci teh 2000 let? Skušajo prevesti sporočilo evangelija v doktrinalna in moralna načela, v poučevanje.
Dogaja se, da imajo nekateri tudi krščanstvo za neke vrste velik program, sistem resnic ali teorijo za spremenitev sveta. Celo nasprotniki priznavajo, da je krščanski nauk ”zelo soliden sistem”, ki je v stoletjih prepričal že mnoga ljudstva.
In vendar Kristusovo sporočilo v svojem bistvu ni samo nauk; slednji je samo njegov del, polnost pa je življenje v Kristusu, v Svetem Duhu. Solovjev se ni obotavljal v gnusu imenovati L.N. Tolstoja Antikrista, zaradi njegovega napačnega pojmovanja krščanstva, češ da evangelij ni nič drugega kakor zbirka odličnih nasvetov za moralno življenje.
V tem primeru bi upravičeno mogli podvomiti, ali je to sporočilo zares čisto novo. Različne zapovedi evangelija najdemo tudi drugod. Celo sam Jezusov prihod na svet (in v tem Solovjev sledi cerkvenim očetom) bi bil odveč. Zadostovalo bi razodetje evangeljskih predpisov brez Odrešenikove smrti in vstajenja.
Tej nevarnosti racionalistične enostranosti so izpostavljeni danes mnogi, ki se preveč ubadajo s soočanjem krščanstva z drugimi svetovnimi nazori. Že sv. Irenej je opozoril, da Kristus s svojim učenjem ni prinesel vseh novosti. Marsikaj od tega, kar beremo v evangeliju, so oznanjali že preroki. In vendar je Kristus prinesel ”vso novost” s tem, da je ”dal samega sebe”, ko se je rodil, umrl in vstal od mrtvih, dal življenje za nas, da bi tudi mi imeli večno življenje (prim. Jn 10,28).
b) Voluntarizem
Človeška volja je velika moč, sposobna neverjetnih reči. Tudi odrešenja ne dosežemo brez nje. ”Bog te je ustvaril brez tebe – piše sv. Avguštin – vendar te odrešiti brez tebe ne more.” Po drugi strani ne smemo pretiravati, kakor da bi bila že dobra volja dovolj (pelagijanska zmota) ali da bi morali ocenjevati in vrednotiti krščansko popolnost zgolj po učinkovitosti, še zlasti zunanji.
Proti koncu prejšnjega stoletja so nekateri trdili, da v modernem času t.i. pasivne kreposti niso več primerne in da bi jih morale nadomestiti t.i. aktivne kreposti. Človek našega časa naj bi se ne osredotočal toliko na ponižnost, meditacijo, adoracijo, odpovedovanje, ampak naj bi zbral vse sile, da naredi kaj konkretnega za Cerkev, za socialno pravičnost, za človekove pravice. Ti programi, porojeni iz dobrih namenov, vsebujejo velik del resnice. Če pa jih prepustimo njihovi enostranski težnji, se kmalu pokaže, kako v marsičem nasprotujejo Kristusovemu življenju in evangeljskemu nauku.
Poleg voluntarizma govorimo tudi o moralizmu. Ljudje z močno voljo očitno bolje ohranjajo moralne zakone in cerkvene zapovedi: so bolj zvesti v izpolnjevanju svojih dolžnosti. Toda ali moremo biti gotovi, da so zato boljši in bolj sveti kot drugi? Brez dvoma izpolnjevanje zapovedi posvečuje. Toda dejstvo, da je Jezus večkrat nasprotoval farizejstvu, dokazuje, da je zunanje izvrševanje predpisov lahko tudi maska, ki zakriva resne pomanjkljivosti notranjih vrednot.
c) Sentimentalizem
Navzočnost Svetega Duha očiščuje vse naše zmožnosti, tudi naša čustva. Uho glasbenika, ki napreduje v svoji umetnosti, postaja vse občutljivejše za harmonijo zvokov in tok melodije. Napredek v duhovnem življenju prebudi čut za to, kar sv. Pavel imenuje ”od zgoraj” (Kol 3,1), za svet božjega in pobožnost. Rodi se notranje veselje, tolažba, mir, ki ga svet ne more dati. Takšni pa so, po besedah apostola, ”sadovi Duha” (Gal 5,22).
Duhovni avtorji so se vedno vpraševali, ali so ta stanja nujno potrebna ali ne, in ko pride do njih, ali so nezmotno znamenje navzočnosti Svetega Duha. Kako soditi o stanju človeka, ki teh stanj ne pozna, ali celo nasprotno, ki se čuti potrtega, polnega protislovij, v skušnjavah, čuti odpor do vsega? Tudi sedanja teologija obravnava ta težavni problem: kako se človek ”zaveda” božje milosti?
Gotovo je, da se moramo ogibati zmot, ki jih je Cerkev že obsodila, recimo mesalianizma (4. stol.). Taje učil, da imamo božjo milost le, če jo čutimo, skušnjava in nemir pa da sta že znak greha. Tudi iz časa reformacije imamo pomembne izjave cerkvenega učiteljstva.
”Čutiti se opravičenega” ni zadosten znak, da smo zares ”opravičeni”. Proti Baiusu so poudarili, da ”poželjivost ima v grehu svoj izvor, sama po sebi pa še ni greh.” Duhovni avtorji analizirajo stanja tolažbe in potrtosti in ugotavljajo, kako se ta stanja pogosto menjujejo.
Življenja milosti torej ni mogoče meriti po prijetnih ali neugodnih čustvih. Z druge strani pa verjamemo, da navzočnost Svetega Duha praviloma prinaša človeku mir in notranje zadovoljstvo. To dokazujejo tisti, ki izpričujejo, da so v duhovnem življenju našli tolikšno veselje in blaženost, kakršnih svet ne more dati. Vsak kristjan sprejema takšne darove s hvaležnostjo. Ogiba pa se temu, da bi načrtno gojil sladkobne sentimentalne pobožnosti, ki iščejo predvsem takšna stanja navdušenja in zanesenosti ter jih umetno podžigajo.
3. PRETIRANI SPIRITUALIZEM
Verujemo, da je Jezus Kristus pravi Bog, da se je učlovečil, bil rojen in je živel kot človek, umrl in posvetil vsak trenutek človekovega življenja ter vse njegove vrednote. Duhovno življenje je življenje v Svetem Duhu. On ”poduhovlja” vso človekovo osebnost. Na ta način dobi smisel vse, kar pretirani spiritualizem prezira: normalno vsakdanje življenje s svojimi skrbmi in interesi. Če bi bil svet popolnoma nasproten Bogu, potem bi bil zares nič, ki bi ne zaslužil nobene pozornosti. Toda svet v Bogu in z Bogom v resnici že sestavlja začetek nebeškega Jeruzalema, h kateremu stremi dialektika celotne zgodovine.
Pretirani spiritualizem se izraža na razne načine. Nekateri ljudje precenjujejo čudeže, pričakujejo izredne posege od Boga, s svoje strani pa ne uporabljajo dovolj niti rednih sredstev, ki so nam na voljo, da bi delali dobro. Gotovo je dobro misliti na nebeško blaženost. Vendar ne smemo pozabiti, da bo slednja plačilo za dela ljubezni, storjena tukaj na zemlji. Nič ni svetejšega od molitve, le-to pa mora spremljati delo, kakor to simbolizirata Marija in Marta, sestri iz evangelija (Lk 10,38sl). Pravilno je načelo: reši dušo, ostalo ni pomembno. Vendar se z druge strani ne moremo odvezati od dolžnosti sočutne solidarnosti z revnimi in potrebnimi, ne moremo opravičevati napačne strpnosti z družbenimi krivicami in zatiranji vseh vrst.
T.i. KVIETIZEM (latinsko: quies = mir) želi, da bi božja milost prežela in umirila človekovo srce. Vendar pozablja, da je Bog ”čista dejavnost”; zato tudi božje življenje v srcu ljudi človeške dejavnosti nikdar ne duši, temveč jo nenehno spodbuja. Duhovna izkustva ne smejo voditi k neke vrste duhovni pijanosti, pasivnosti in lenobi.
4. ENOSTRANSKI KRŠČANSKI SOCIOLOGIZEM
Ljubezen do Boga se uresničuje preko ljubezni do bližnjega. V skladu z zahtevami našega časa je tudi dela ljubezni potrebno organizirati. Cerkev kot neokrnjeno Kristusovo telo se ne more odtegniti javnemu, političnemu in kulturnemu življenju. Prav tako pa v navdušenju za družbeno dejavnost ne bi smela pozabiti Jezusovih besed: ”Moje kraljestvo ni od tega sveta” (Jn 18,36). Evangelij je mnogo več kot zgolj socialni in družbeni program.
Povzeto po: Osnove krščanske duhovnosti, Tomáš Špidlík (Slomškova založba, 1998).
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLIMO
PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
KAJ NAREDITI, KO SEM V STISKI?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
Ko se znajdemo v stiski, se pogosto sprašujemo zakaj. Težko nam je in včasih dvomimo, da ima Bog kaj opravka z vsem skupaj.
Znan krščanski mislec Andrew Murray je tudi sam trpel zaradi strašnih bolečin v hrbtu, ki so bile posledica poškodbe, ki jo je utrpel pred leti. Ko ga je nekoč nekdo prosil ali ima zanj kakšen nasvet, kaj narediti, ko je v stiski, mu je podal papir, ki ga je tudi sam vedno nosil pri sebi.
Zapisano je bilo tole:
v času stiske reči:
najprej: On me je privedel sem – po njegovi volji sem v tej stiski; to me opogumlja, da vem, da nisem sam.
Potem: On me bo ohranil v svoji ljubezni in mi v tej preizkušnji dal milost, da se bom obnašal kot njegov otrok.
Nato: On bo to preizkušnjo spremenil v blagoslov, me naučil lekcij, ki jih želi, da se jih naučim, in v meni deloval z milostjo, ki jo je namenil zame.
Nazadnje: ob svojem času me lahko spet pripelje ven, kako in kdaj ve On.
Ponavljaj si – tukaj sem:
1. Po Božjem imenovanju.
2. V Božjem varstvu.
3. Pod njegovim vzgajanjem.
4. V Njegovih časovnih okvirih.
Nikoli nismo sami, Gospod vodi vse naše korake. Ko je težko, ne delajmo po čustvih, ampak po Njegovih obljubah, ki so trdne in neizpodbitne. (Svetopisemska družba Slovenije).
PO BLIŽNJIH ME JE BOG OHRANJAL PRI ŽIVLJENJU (Aleteia, 27/02/22)
OBLEŽALA JE DUŠEVNO, TELESNO IN DUHOVNO POPOLNOMA IZTROŠENA, ZDAJ SE VESELI POLNOSTI ŽIVLJENJA
NATAŠA RUPENA je žena in mama treh otrok. Z možem Ervinom sta že pričevala o svoji izkušnji spreobrnjenja in življenju njihove družine. Tokrat je Nataša, ki občasno piše tudi za Aleteio, spregovorila o izkušnji izgorelosti in duhovnem boju. Trnovo dvoletno pot je opisala v knjigi Vsega hudega – reši nas, o Gospod. V njej je na enem mestu zbrala tudi pomembno znanje, ki se povezuje s preizkušnjo in je lahko v veliko pomoč vsem, ki so se znašli v podobni situaciji.
Več v pogovoru na: https://si.aleteia.org/2022/02/27/po-bliznjih-me-je-bog-ohranjal-pri-zivljenju/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
DUHOVNA MISEL IZ PRIČUJOČEGA POGOVORA
»Bog nas želi imeti za svoje, hoče, da mu popolnoma pripadamo. Kakršnokoli preizkušnjo
nam da, nam jo da zato, da bi bili bolj njegovi. V vsaki stvari moramo imeti veliko poguma,
zaupanja in biti pripravljeni izgubiti svoje življenje, da bi ga našli v izobilju in polnosti.«
(Nataša Rupena)
Ob tem še nekaj vrstic. Gospa Nataša Rupena je avtorica slikanice JAZ, MAGDALENA
(spletna knjigarna Ognjišče). Po spremnem zapisu je slikanica čudovito povabilo malim
in velikim kristjanom na pot svetosti z Magdaleno Gornik.