Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
BOŽJA BESEDA: »SMRT IN ŽIVLJENJE STA V OBLASTI JEZIKA.« (Prg 18, 21)
Besede, ki jih uporabljamo v vsakdanjem govoru, imajo veliko moč. Človeka lahko spodbudijo ali pa povsem potolčejo. Kot kristjani smo dolžni svoj govor uporabljati na način, ki bližnjega spodbuja, ne pa uničuje.
Častitljivi LUDVIK IZ GRANADE, dominikanski duhovnik iz 16. stoletja, je svoje nasvete zapisal v knjigi s primernim naslovom Vodnik za grešnike (The Sinner’s Guide). V njej korak za korakom predstavlja načrt za grešnike, ki se želijo izuriti v kreposti in se otresti sužnosti greha.
Nekaj njegovih zdravil, s katerimi lahko izboljšamo svoj govor in zasijemo kakor luč v življenju svojih bližnjih:
https://si.aleteia.org/2018/12/15/duhovni-nasveti-da-vase-govorjenje-ne-bo-le-prazno-blebetanje/
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!
PROSIMO GOSPODA ZA PRAVO BESEDO
Tudi dan, ki se zdajle začenja,
potrebuje besede pozdrava in zahvale;
potrebuje besede odločitve in odklonitve,
potrebuje besede preudarka.
Daj mi prave besede.
Živimo in mislimo, se odločamo in molimo,
kaznujemo in ljubimo v besedah in z besedami.
Te so lahko močnejše,
bolj prodorne in nevarne kot pa dejanja.
Daj mi besede ljubezni.
Besede lahko povezujejo,
lahko zdravijo in tolažijo,
lahko pa tudi sejejo razdor,
sekajo rane in ubijajo.
Lahko učijo in pojasnjujejo,
lahko lažejo in zapeljujejo.
Daj mi besede resnice.
Ko sem govoril, je beseda izrečena
in tako nad njo nimam nobene moči več.
Zdaj živi svoje lastno življenje,
ki pomaga ali uničuje;
ne morem je več prijeti,
zvezati ali poklicati nazaj.
Daj mi besede življenja, da mi nocojšnji večer
ne bo treba obžalovati nobene besede.
(Prošnja za pravo besedo, Paul Roth)
Jezus, Božji Sin, usmili se mene grešnika!
DUHOVNA MISEL
ČE DELAMO DOBRO, TEGA NIHČE NE OPAZI IN NIHČE NE GOVORI O TEM. ČE PA STORIMO
LE NAPAČEN KORAK, GA VIDIJO VSI, O TEM JE POUČENA VSA SOSESKA. (Phil Bosmans)
Več duhovno poučnih misli Phila Bosmansa na:
https://revija.ognjisce.si/iz-nasih-knjiznih-izdaj/90-misli-po-avtorjih/2622-misli-phila-bosmansa
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKO SE OBHAJA EVHARISTIJA?
Obhajanje evharistije ima dva velika dela, ki sestavljata eno samo bogočastno dejanje:
besedno bogoslužje, ki obsega razglašanje in poslušanje božje besede, ter evharistično bogoslužje,
ki vsebuje darovanje kruha in vina, evharistično molitev ali anaforo z besedami spremenjenja in
obhajilo.
KDO OBHAJA EVHARISTIJO?
Evharistijo obhaja veljavno posvečeni duhovnik (škof ali duhovnik), ki deluje v osebi Kristusa,
Glave, in v imenu Cerkve.
KATERI SO BISTVENI IN NUJNO POTREBNI DAROVI ZA OBHAJANJE EVHARISTIJE?
Bistveno in nujno potrebna sta pšenični kruh in vino iz trte.
Kompendij KKC, 277-279
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
BOŽJI SIN JE NAVZOČ V NAJMANJŠEM KOŠČKU SVETE HOSTIJE IN SE TAKO
ZELO PONIŽA SAMO ZARADI TEBE. (p. Martin von Cochen)
77 MILOSTI PRI SVETI MAŠI: http://www.molitev.net/milosti-pri-masi.html
Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
MOLITEV: HREPENENJE PO SREČANJU MED JAZ-OM IN TI-JEM
Molitev je polet, je klic, ki gre onkraj nas samih: nekaj, kar se rodi v notranjosti naše osebe in se izteguje naprej, ker zazna hrepenenje po srečanju. In to moramo poudariti: zazna hrepenenje po srečanju; tisto hrepenenje, ki je več kot potreba, več kot nujnost; je pot, je hrepenenje po srečanju. Molitev je glas nekega jaza, ki hodi negotovo, ki napreduje tipaje, v iskanju Ti-ja. Srečanje med jaz-om in Ti-jem ni mogoče s kalkulatorji: gre za človeško srečanje in hodimo velikokrat tipaje, da bi našli Ti, ki ga išče moj jaz. (odlomek iz kateheze papeža Frančiška o molitvi, 13.5.2020)
Celotna kateheza na: http://arhiv.mirenski-grad.si/molitev-je-hrepenenje-po-srecanju
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Slavimo GOSPODA z molitvijo na TI. Ta molitev naj se po Njegovi milosti odraža
v harmoniji misli, besed in dejanj – v ljubečem odnosu do Boga in bližnjega.
SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NEIZMERNO VELIČASTVO BOŽJE LJUBEZNI!
ČRTA V OBLIKI ČRKE M POVEZUJE KRAJE, KJER SE JE PRIKAZALA MARIJA (Aleteia, 05/04/22)
MNOGI ČRKI M NAD EVROPO PRAVIJO TUDI MARIJIN PODPIS, KI SE RAZTEZA OD FATIME DO MEDŽUGORJAMENJENO POVEZAVO V OBLIKI ČRKE M SESTAVLJAJO GLAVNI KRAJI MARIJINIH PRIKAZOVANJ IN ČUDEŽEV, KI JIH JE NAREDILA V EVROPI.
Med njimi so: 1830 – Pariz (v Rue du Bac); 1846 – La Salette (Francija); 1858 – Lurd (Francija); 1871 – Pontmain (Francija); 1876 – Pellevoisin (Francija); 1917 – Fatima (Portugalska); 1932 – Beauraing (Belgija); 1933 – Banneux (Belgija); 1947 – Rim (pri jami Tre Fontane); 1953 – Sirakuze (Italija); 1981 – Medžugorje (Bosna in Hercegovina).
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/04/05/crta-v-obliki-crke-m-povezuje-kraje-kjer-se-je-prikazala-marija/
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
ČUJ, MARIJA, PROŠNJO MOJO
Čuj, Marija, prošnjo vročo, o, ne pusti me iz rok!
Moja mati mi ostani, sredi križev in nadlog.
Če zapro se mi vsa srca, tvoje se mi ne zapre,
k tebi kličem, ti pomagaj, mati, saj premoreš vse!
Vem, da ti ne boš pustila, da se tvoj otrok izgubi,
mati, ti me boš rešila, tvoja roka me drži.
Ti me čuvaj, ti me vodi, v smrti mi ob strani stoj,
milo sodbo mi izprosi, reši me, otrok sem tvoj. Amen.
(molitvenik.evharistija.eu)
Pri povzemanju uvodnega dela gornjega članka se je “zaštrikalo”, popravljam:
MNOGI ČRKI M NAD EVROPO PRAVIJO TUDI MARIJIN PODPIS, KI SE RAZTEZA OD FATIME DO MEDŽUGORJA
OMENJENO POVEZAVO V OBLIKI ČRKE M SESTAVLJAJO GLAVNI KRAJI MARIJINIH PRIKAZOVANJ IN ČUDEŽEV, KI JIH JE NAREDILA V EVROPI.
Med njimi so …
Ne obremenjujte se, vsi ljudje delamo napake vsak dan, ob spoznanju lastne krhkosti in zmotljivosti pa imamo VEČJE USMILJENJE DO DRUGIH! !
Vse dobro želim!
DUHOVNA MISEL
ŽIVLJENJE JE VZNEMIRLJIVA PUSTOLOVŠČINA, KJER STA SKUPAJ BOG IN ČLOVEK
V SVETU SVETLOBE IN TEME. (Phil Bosmans)
Več duhovno poučnih misli Phila Bosmansa na:
https://revija.ognjisce.si/iz-nasih-knjiznih-izdaj/90-misli-po-avtorjih/2622-misli-phila-bosmansa
KAKŠNA JE RAZLIKA MED PRIDIGO, NAGOVOROM IN HOMILIJO? (Družina – objavljeno 20/01/24)
“OB VSEH MNOGOVRSTNIH OBLIKAH PA JE NAJVAŽNEJŠA FORMACIJA VSEH, KI SO DANES IN BODO JUTRI GLASNIKI BOŽJE BESEDE”
VPRAŠANJE BRALCA: Kakšna je razlika med pridigo, nagovorom in homilijo? Uporabljajo se vse tri besede, ampak ali obstaja kakšna vsebinska razlika med njimi oziroma v katerih primerih se uporablja posamezno poimenovanje? (Marko)
ODGOVARJA UPOKOJENI CELJSKI ŠKOF MSGR. DR. STANISLAV LIPOVŠEK:
Gospod Marko, hvala za vprašanje, s katerim odpirate področje, ki se ne dotika le krščanskega življenja, ampak posega tudi na svetno področje, ki tudi pozna mnogovrstne oblike povezovanja, informiranja in sporočanja s pomočjo govorjene besede.
Mi ostanemo, razumljivo, na cerkvenem področju, saj se pridiga, nagovor in homilija uresničujejo prav pri oznanjevanju Božje besede in uresničevanju Božjega načrta odrešenja, ki je bistvena naloga in poslanstvo Cerkve.
V Pismu Hebrejcem beremo, da je “Bog velikokrat in na veliko načinov nekoč govoril očetom po prerokih, v teh dneh poslednjega časa pa nam je spregovoril po Sinu” (Heb 1,1). To pomeni, da je Bog že globoko v Stari zavezi izbral govorjeno besedo za način, kako je človeškemu rodu sporočal svojo voljo in usmerjal pota človeške zgodovine.
Tudi Jezus je izbral to pot, ko je sam veliko hodil okrog in oznanjal evangelij, zbiral učence in tudi njih poslal v svet z naročilom, da gredo in učijo vse narode. Pri tem se je Jezus dobro zavedal, da naloga ne bo lahka in da bodo marsikje doživljali nasprotovanja in preganjanja, zato naročilu o poslanstvu oznanjevanja Jezus vedno dodaja varovalko in zagotovilo: “Ne bojte se, jaz sem z vami vse dni do konca sveta”.
To nasprotovanje in preganjanje so bridko občutili domala vsi glasniki evangelija, tudi apostoli, ki so umrli mučeniške smrti. Takšna nasprotovanja je na poseben način doživljal apostol Pavel na svojih misijonskih potovanjih, posebej v Atenah, kjer je na areopagu srčno govoril o Jezusu Kristusu in njegovem vstajenju, pa so mu Atenci rekli: “O tem bi te poslušali kdaj drugič.” (Apd 17,32)
Zato ni čudno, da je v Prvem pismu Korinčanom zapisal: “Ker pa svet prek modrosti ni spoznal Boga v njegovi modrosti, je Bog po norosti oznanila sklenil rešiti tiste, ki verujejo” (1 Kor 1,21), kajti Božja modrost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi. V tem duhovnem okolju se tudi uresničujejo naše pridige, naši nagovori in tudi naše homilije.
Na prvi pogled med njimi niso velike razlike. Z besedo pridiga označujemo najbolj običajne nagovore pri sv. bogoslužju in pri drugih verskih srečanjih in pobožnostih. Vendar je med pridigami velika razlika, če je ta v skromni vaški cerkvici z malim številom vernikov ali pa v katedrali pri slovesnem bogoslužju in ob množični udeležbi vernikov.
Je tudi razlika, če je čisto navaden delavnik ali če je veliki petek, pogreb, poroka ali pa polnočna maša božičnega praznika. Z izrazom nagovor tudi označujemo eno izmed oblik oznanjevanja Božje besede, v nekoliko bolj omejenih in na konkretno občestvo prilagojenih okoliščinah.
Podobno velja za homilijo. Izraz “homilija” izvira iz grškega “homileo”, kar naj bi pomenilo prijetno oznanjevanje, skorajda kramljanje. Sodobna pastorala zelo priporoča to zvrst oznanjevanja, ki se najbolj prilagodi vsakokratnemu občestvu tako v načinu obhajanja svetih skrivnosti kakor tudi ob upoštevanju števila ter bogoslužne pripravljenosti in odprtosti zbranega občestva.
Ob vseh teh mnogovrstnih oblikah pa je najvažnejša formacija vseh, ki so danes in bodo jutri glasniki Božje besede in nosilci dela odrešenja med “že in še ne” Božje odrešitvene zgodovine. Za to pripravo naj primerno poskrbi Teološka fakulteta in vse druge cerkvene ustanove, ki skrbijo za vzgojo in izobraževanje duhovnikov ter liturgičnih in pastoralnih sodelavcev.
Ob tem se spomnim znamenitega govora, ki ga je imel bl. škof A. M. Slomšek ob odprtju bogoslovja v Mariboru, ko je glede formacije bogoslovcev dejal, da morajo biti “pii et docti – pobožni in učeni”; to pomeni, da morajo biti trdno usidrani v Bogu in da morajo dobro poznati situacijo in vernike, kamor so poslani. Eno in drugo je aktualno v vseh časih, tudi danes. Menim, da v tej diagnozi bl. Slomška doslej še nihče ni prehitel.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/01/20/kaksna-je-razlika-med-pridigo-nagovorom-in-homilijo/
Pater Robert DEGRANDIS in drugi karizmatiki opisujejo v nekaterih knjigah, kako stojijo ljudje v vrsti za neko posvetno stvar, KI JE MINJLJIVA.
ZAKAJ NE VIDIMO VRSTE PRED CERKVIJO ZA SVETO EVHARISTIJO, KI JE NEMINLJIVA, JE ZA VEČNO ŽIVLJENJE.
Ja, takšno početje lahko opazujemo skoraj vsak dan. Naj bo lepo vreme ali dežuje, BODO NEKATERI VZTRAJALI ZA NEKAJ DROBIŽAV PLUS IN ZA NEKE MINLJIVE STVARI, ČE BO POTREBNO VEČ UR. ENO URO PREBITI V CERKVI Z JEZUSOM IN MARIJO , PA JE MOGOČE NEKOMU ŽE PREDOLGO!
Velikokrat pa tudi slišimo, da je nekdo rekel, da ni ŠEL K SVETI MAŠI, KER JE DEŽEVALO ALI SNEŽILO, ALI MU JE BILO MRZLO V CERKVI.
KAJ KDO POSTAVLJA NA PRVO MESTO, JE IZ TEGA LEPO RAZVIDNO!
Vendar kristjani niso izvzeti pri takem početju.
KRALJICA MIRU: MOLITE Z MENOJ K SVETEMU DUHU, DA VAS VODI V ISKANJU BOŽJE VOLJE NA POTI VAŠE SVETOSTI
Dragi otroci! Molite z menoj k Svetemu Duhu, da vas vodi v iskanju Božje volje na poti vaše svetosti. In vi, kateri ste daleč od molitve, spreobrnite se in v tišini svojega srca iščite rešitev svoji duši in hranite jo z molitvijo. Jaz vas vse posamično blagoslavljam s svojim materinskim blagoslovom. Hvala vam, ker ste se odzvali na moj klic!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 5. maj 2007
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
POZDRAVLJENA, KRALJICA
Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
BOŽJE USMILJENJE, KI SI NAM DALO PRESVETO DEVICO MARIJO
ZA MATER USMILJENJA, ZAUPAMO VATE!
MARIJA NAM NEPRESTANO PONAVLJA: “MOLITE ROŽNI VENEC!” MAMO PA JE TREBA UBOGATI (Aleteia, 05/10/20)
https://si.aleteia.org/2020/10/05/marija-nam-neprestano-ponavlja-molite-rozni-venec-mamo-pa-je-treba-ubogati/
Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!
ZARADI NAŠIH GREHOV JE ZELO ZAMEGLJENJA NOTRANJOST, ČLOVEK NE OBČUTI VEČ KAJ JE GREH IN KAJ NE. ZATO JE POTREBNO STALNO PRIZADEVANJE DA NE BI DELALI GREHOV.
KO SE JE APOSTOL PETER POKESAL, ZA VSE SVOJE GREHE, DOVOLIL JEZUSU DA MU PRENOVI NOTRANJOST, JE BOG DELAL ČUDEŽE PREKO PETRA.
PETER JE REKEL HANANIJU: BOGU SI LAGAL!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Poglejmo, kaj govori BOŽJA BESEDA:
Apostolska dela 5,1-7
HANANIJA IN SAFIRA
1 Toda mož po imenu Hananija je z ženo Safíro prodal posestvo 2 in si pridržal nekaj izkupička in njegova žena je vedela za to; drugi del pa je prinesel in položil k nogam apostolov. 3 Peter mu je rekel: »Hananija, zakaj je satan napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu in si pridržal del izkupička od zemljišča? 4 Če ga ne bi bil prodal, ali ne bi imetje ostalo tvoje? In ko si ga prodal, ali ti ni bil denar na voljo?
Zakaj si v srcu sklenil takšno dejanje? Ne ljudem, temveč Bogu si lagal!« 5 Ko je Hananija slišal te besede, se je zgrudil in izdihnil. In velika groza je navdala vse, ki so to slišali. 6 Pristopili so mladeniči, ga pokrili, odnesli in pokopali.
7 Minile so kake tri ure in prišla je njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo.
HANANIJA IN FAFIRA-Apostolska dela 5, 7-11
7 Minile so kake tri ure in prišla je njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo. 8 Peter jo je ogovoril: »Povej mi, ali sta res za toliko prodala zemljišče?« »Dà,« je odvrnila, »za toliko.« 9 Peter ji je dejal: »Zakaj sta se domenila, da preizkusita Gospodovega Duha? Glej, koraki teh, ki so pokopali tvojega moža, so že pri vratih! Tudi tebe bodo odnesli.« 10 In pri priči se je zgrudila k njegovim nogam in izdihnila. Vstopili so mladeniči in jo našli mrtvo; odnesli so jo ter jo pokopali poleg njenega moža. 11 In velika groza je obšla vso Cerkev in vse, ki so to slišali.