Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
ODPRITE SE MOLITVI, VSE DOKLER VAM TA NE POSTANE RADOST. PO MOLITVI VAM BO VSEMOGOČNI
DAL OBILO MILOSTI
Dragi otroci! Z radostjo vas tudi danes kličem: odprite vaša srca in poslušajte moj klic. Jaz vas ponovno želim
pritegniti k mojemu Brezmadežnemu srcu, kjer boste našli zavetje in mir. Odprite se molitvi, vse dokler vam ta
ne postane radost. Po molitvi vam bo Vsemogočni dal obilo milosti in vi boste postali moje razširjene roke v tem
nemirnem svetu, ki hrepeni po miru. Pričujte, otročiči, z vašim življenjem vero in molite, da vera iz dneva v dan
raste v vaših srcih. Jaz sem z vami. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. januar 2012
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
POZDRAVLJENA, KRALJICA
Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
zaupamo vate!
Poleg poglabljanja v BOŽJO BESEDO radi prebirajmo tudi SPOROČILA KRALJICE MIRU. Naj nas Njeni klici spodbujajo k spreobrnjenju, molitvi, pokori, zadoščevanju, delom usmiljenja do bližnjih v stiski …
MARIJA, KRALJICA MIRU, PROSI ZA NAS!
MOLITVENI BOJ
Zakaj, Gospod, stojiš v daljavi,
se skrivaš v času stiske?
Vstani, Gospod Bog! Vzdigni svojo roko!
Nikar ne pozabljaj nesrečnih!
Zakaj krivičnik Boga zasramuje,
v svojem srcu pravi: »Ne boš kaznoval.«
Videl si muko in žalost,
gledaš, da jih vzameš v svoje roke.
Slabotni se prepušča tebi,
siroti si postal pomočnik. (Ps 10,1.12-14)
KATEHEZA: MOLITVENI BOJ (papež Frančišek, 12.5.2021)
»Krščanska molitev, kakor celotno krščansko življenje, ni nek ‘sprehod’. Nihče od velikih molivcev, ki jih srečamo v Svetem pismu in v zgodovini Cerkve, ni imel ‘lagodne’ molitve. Lahko molimo kakor papagaji, a to ni molitev. Molitev zagotovo daje velik mir, vendar pa preko notranjega boja, pogosto težkega, ki lahko spremlja tudi zelo dolga življenjska obdobja. Moliti ni neka lahka stvar in zato pred molitvijo bežimo. Vsakokrat ko hočemo moliti, nam takoj pridejo na misel mnoge druge dejavnosti, ki se v tistem trenutku zdijo pomembnejše in nujnejše. To se zgodi tudi meni. Grem molit, a potem moram storiti še to in ono … Bežimo pred molitvijo. Ne vem zakaj, a tako je. Skoraj vedno, potem ko smo preložili molitev, se zavemo, da tiste stvari sploh niso bile bistvene, in da smo morda zapravili čas. Sovražnik nas tako prevara.
Več o tej katehezi na: https://mirenski-grad.si/sl/duhovna-ponudba/papezevi-nagovori-in-spodbude/molitveni-boj/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Ja, g. Miro, KATEHEZA: MOLITVENI BOJ , sem malo prej objavila, mogoče še niste brali!
Boljše dvakrat, kot nobenkrat!
Res je, boljše dvakrat kot nobenkrat. Priporočljivo pa je zraven pripeti tudi ustrezen link, kjer bralec lahko
dostopa še do drugih sorodnih tem, če je seveda mogoče. To je samo še dodaten plus predstavljenim temam v tej rubriki.
Vse dobro v Gospodovi moči!
Prilagam še povezavo do kateheze papeža Frančiška:
BOGU PREPROSTO REČI ABA, OČE, OČKA (16. januar 2019)
https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-01/kateheza-bogu-preprosto-reci-aba-oce-ocka.html
Seveda pa je še več drugih katehez svetega očeta, ki z raznih vidikov osvetljujejo, kakšna naj bo kristjanova molitev.
MOLIMO: OČE NAŠ …
Preberite še:
TEMA 40. OČE NAŠ, KI SI V NEBESIH
Z MOLITVIJO OČE NAŠ NAS JEZUS UČI, KAKO NAJ SE K BOGU OBRAČAMO KOT K OČETU. TO JE NAJODLIČNEJŠA MOLITEV BOŽJIH OTROK.
https://opusdei.org/sl-si/article/tema-40-oce-nas-ki-si-v-nebesih/
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KDAJ CERKEV OBVEZUJE VERNIKE K UDELEŽBI PRI SVETI MAŠI?
Cerkev obvezuje vernike, da se udeležujejo svete maše vsako nedeljo in zapovedane praznike. Priporoča jim, da se je udeležujejo tudi druge dneve.
KDAJ JE TREBA PREJETI SVETO OBHAJILO?
Cerkev priporoča vernikom, ki se udeležijo svete maše, da prejmejo tudi sveto obhajilo, če so pripravljeni, kakor se zahteva. Cerkev predpisuje to obveznost vsaj o veliki noči.
KAJ JE POTREBNO ZA PREJEM SVETEGA OBHAJILA?
Za prejem svetega obhajila mora biti človek polno včlenjen v katoliško Cerkev in v stanju milosti, se pravi, da se ne sme zavedati nobenega smrtnega greha. Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu. Pomembni so tudi duh zbranosti in molitve, upoštevanje posta, ki ga Cerkev predpisuje, in telesna drža (kretnje, obleka) kot znamenje spoštovanja do Kristusa.
Kompendij KKC, 289-291
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLITEV MORA SPREMINJATI NAŠE SRCE. TO BOG ŽELI, BREZ TEGA NE GRE
Lahko si zatiskamo oči, VENDAR SE JE NAJPREJ POTREBNO PODREDITI BOGU, GA VPRAŠATI, KAJ IN KAKO NAJ KAJ STORIMO, Z BOGOM JE POTREBNO IMETI VSAKODNEVNI OSEBNI ODNOS- POGOVOR. IZROČITI MU SVOJE ŽIVLJENJE, KER SAMO ON GA LAHKO VODI IN PELJE ČLOVEKA SKOZI STISKE IN PREIZKUŠNJE-SKOZI TEŽKE VIHARJE ŽIVLJENJA. Ne vem, ali nekateri res mislijo, da lahko človek sam POPRAVI RAZPOKE V ŽIVLJENJU? KDO JIH BO POZIDAL, ČE NE BOG?
Ko molimo, res MOLIMO, ne samo izgovarjamo naučene molitvice, POTEM BO BOG SPREMINJAL NAŠA ZAKRKNJENA IN TRDA SRCA, DELAL BO NOVO SRCE IN VDAHNIL SVOJEGA SVETEGA DUHA.
TO SO JEZUSOVE BESEDE, ZAPISANE V SVETEM PISMU.
GREHU IN VSAKEMU ZLU SE JE POTREBNO POPOLNOMA ODPOVEDATI, KDOR TO ŽELI, DA BO POSLUŠAL BOGA, IZPOLNJEVAL NJEGOVE ZAPOVEDI IN POSTAL PONIŽNO POSLUŠEN, KER SMO SAMO USTVARJENA BITJA, KI SMO USTVARJENI IZ NIČA.
Ko pridejo težke življenjske preizkušnje, ČLOVEKA NAJPREJ NAPADA SATAN S SVOJIM SMRTONOSNIM STRUPOM, KI ZASTRUPLJA DUŠO- TO JE SAMOPOMILOVANJE.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Čovek se smili sam sebi, podzavestno ali zavestno obtožuje tudi Boga, vso okolico in sorodnike, ker so po njegovem mnenju več ali manj drugi krivci, BOGA PA OBTOŽUJE ČLOVEK V SAMOPOMILOVANJU- KJE JE BIL IN KJE JE, DA GA NE SLIŠI.
Ne vem, če obstaja na svetu človek, KI NI PODLEGEL TEMU SATANOVEMU STRUPU.
Kako lepo ga satan zavaja in ga ujčka v solzah, kako je ubogi, kako trpi zaradi drugih itd…TO JE SATANOVA STRUPENA ZANKA, KI JO ZADRGNE ČLOVEKU OKOLI DUŠE, ČE DOVOLI -V MISLIH, BESEDAH IN DEJANJIH.
Veste, ko sem jaz dobila “napade” samopomilovanja, sem od začetka sebe tudi pomilovala, kako mi je težko itd, JEZUS ME JE NAUČIL, KAKO SE ZNEBITI TEGA STRUPA, GRENČICE, KI RAZJEDA SRCE.
Najprej se je potrebno, kdor želi, da ga Gospod osvobodi tega GREHA, SE JE POTREBNO ODPOVEDATI TEMU ZLU, ODDATI TO GOSPODU, NAJ OČIŠČUJE DUŠO TEGA GREHA IN VSEH OSTALIH GREHOV, REDNO HODITI K SPOVEDU, MOLITI, PREJEMATI ZAKRAMENTE, DAROVATI NA OLTAR JEZUSU VSE GREHE PRI SVETI DARITVI, POTEM PA, KO SATAN NAPADE ČLOVEKA, DA ZAČNE MISLITI, TAKOJ PREKINITI SAMOPOMILOVALNE MISLI IN BESEDE.
To ne bo šlo čez noč, lahko da traja več let, da bo človek prejel OSVOBODITEV OD SAMOPOMILOVANJA.
Veste, velikorat sem že povedala, da brez upiranja grehu do krvi SKUPAJ Z NAŠIM ODREŠENIKOM, NE BO ŠLO.
BREZ JEZUSOVE POMOČI NE BOMO NIČESAR SAMI DOSEGLI, ZATO SE NE UPIRAJMO SKUŠNJAVI SAMI, NE DA BI IZROČALI VSE JEZUSU.
JEZUS BO PODELIL ZMAGO.
Nekateri leta in leta molijo, ostanejo nespremenjeni, hodijo v cerkev, ni spremembe, nekateri celo PRENEHAJO MOLITI , saj nekako obupajo, nimajo OSEBNEGA ODNOSA Z JEZUSOM, NISO IZROČILI ŽIVLJENJA NJEMU, DA BI JIH ON VODIL PO POTI MOLITVE IN SPREOBRAČANJA SRCA.
Sami so mogoče vzeli vajeti v roke, pa čakajo spremembe samo s svojim trudom!?
PAPEŽ FRANČIŠEK MED SPLOŠNO AVDIENCO GOVORIL O MOLITVENEM BOJU
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
KRŠČANSKA MOLITEV NI NEK “SPREHOD”, POGOSTO JE NAMREČ BOJ, KI LAHKO TRAJA DOLGA OBDOBJA
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
NAJSLABŠI SOVRAŽNIKI MOLITVE SO ZNOTRAJ NAS
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
MOLITI NI NEKA LAHKA STVAR IN ZATO PRED MOLITVIJO BEŽIMO
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
BORITI SE V MOLITVI
Kateheza med današnjo splošno avdienco, ki je tokrat ponovno potekala v navzočnosti vernikov, je govorila o molitvenem boju. A kot je izpostavil papež, Jezus je vedno z nami.
Andreja Červek – Vatikan
Splošna avdienca je danes dopoldne ponovno potekala v navzočnosti vernikov. Papež Frančišek jih je srečal na Dvorišču sv. Damaza v Vatikanu, nad čemer je izrazil tudi svoje zadovoljstvo. »Ni lepo govoriti pred ničemer, pred video kamero. Lepo je srečati ljudi, vsakega s svojo zgodbo,« je dejal. V veselje mu je namreč videti osebe, kajti »vsi smo bratje v Gospodu in, da se vidimo, nam pomaga moliti drug za drugega. Tudi ljudje, ki so daleč, so vedno blizu. […] Hvala za vašo navzočnost in vaš obisk. Ponesite papeževo sporočilo vsem. In papeževo sporočilo je, da molim za vse. In prosim, da molitev zame, povezani v molitvi.«
Katehezo pa je sveti oče namenil molitvenemu boju in dejal, da krščanska molitev ni nek »sprehod«. Pogostokrat je namreč boj, ki lahko traja dolga obdobja. A spomniti se moramo, da v času preizkušnje nismo sami, da nekdo bdi ob nas in nas varuje – Jezus je vedno z nami.
Svetopisemski odlomek: Ps 10,1.12-14
Zakaj, Gospod, stojiš v daljavi,
se skrivaš v času stiske?
Vstani, Gospod Bog! Vzdigni svojo roko!
Nikar ne pozabljaj nesrečnih!
Zakaj krivičnik Boga zasramuje,
v svojem srcu pravi: »Ne boš kaznoval.«
Videl si muko in žalost,
gledaš, da jih vzameš v svoje roke.
Slabotni se prepušča tebi,
siroti si postal pomočnik.
Kateheza: Molitveni boj
Krščanska molitev, kakor celotno krščansko življenje, ni nek »sprehod«. Nihče od velikih molivcev, ki jih srečamo v Svetem pismu in v zgodovini Cerkve, ni imel »lagodne« molitve. Lahko molimo kakor papagaji, a to ni molitev. Molitev zagotovo daje velik mir, vendar pa preko notranje boja, pogosto težkega, ki lahko spremlja tudi zelo dolga življenjska obdobja. Moliti ni neka lahka stvar in zato pred molitvijo bežimo. Vsakokrat ko hočemo moliti, nam takoj pridejo na misel mnoge druge dejavnosti, ki se v tistem trenutku zdijo pomembnejše in nujnejše. To se zgodi tudi meni. Grem molit, a potem moram storiti še to in ono … Bežimo pred molitvijo. Ne vem zakaj, a tako je. Skoraj vedno, potem ko smo preložili molitev, se zavemo, da tiste stvari sploh niso bile bistvene, in da smo morda zapravili čas. Sovražnik nas tako prevara.
Vsi Božji možje in žene ne navajajo samo veselja molitve, ampak tudi neprijetnost in napor, ki ju molitev lahko povzroči: v kakšnem trenutku je ohraniti vero v času in načinu molitve težki boj. Moliti ni neka lahka stvar in zato pred molitvijo bežimo.išina, molitev, zbranost so težke vaje, in kakšenkrat se človeška narava upre. Raje bi bili na katerem koli drugem koncu sveta, samo tam ne, na tisti klopi v cerkvi moliti. Kdor hoče moliti, si mora zapomniti, da vera ni lahka in da se včasih hodi skozi skoraj popolno temo, brez oprijemljivih točk. V življenju vere so trenutki, ki so temni, in zato jih nekateri svetniki imenujejo ‘temna noč’, kajti ne čuti se ničesar; a jaz še naprej molim.
Katekizem našteva dolgo vrsto sovražnikov molitve, ki jo otežujejo in ustvarjajo težave (KKC, 2726-2728). Nekdo dvomi, da lahko zares doseže
Vsemogočnega: Zakaj Bog molči? Če je Vsemogočni, bi lahko rekel kakšno besedo in končal to zgodbo. Pred nedoumljivostjo božjega nekateri mislijo, da je molitev golo psihološko opravilo; nekaj, kar je celo koristno, a ne resnično in ne potrebno: lahko bi se jo celo prakticiralo, ne da bi morali biti verniki. In tako naprej … mnoge razlage.
Najslabši sovražniki molitve so znotraj nas. Katekizem jih takole imenuje: »Malodušnost spričo naših suhot, potrtost, ko Gospodu ne damo vsega, ker imamo ”veliko premoženje”, razočaranje, ko nismo uslišani v skladu s svojo voljo, ranitev našega napuha, ki postane trd zaradi naše grešne nevrednosti, odpor zoper zastonjskost molitve« (KKC, 2728). Jasno je, da gre za posplošen seznam, ki bi se ga lahko podaljšalo.
Kaj storiti v času skušnjave, ko se zdi, da se vse maje? Če raziščemo zgodovino duhovnosti, takoj opazimo, kako je učiteljem duše bila jasna situacija, ki smo jo opisali. Da bi jo premagal, je vsak izmed njih ponudil kakšen prispevek: besedo modrosti ali nasvet, kako pristopiti k obdobjem, polnim težav. Ne gre za teorije, pripravljene za mizo, ampak za nasvete, ki so nastali iz izkušnje, ki kažejo pomembnost vztrajanja v molitvi.
Zanimivo bi bilo pregledati vsaj nekatere od teh nasvetov saj si vsak zasluži poglobitve. Na primer, Duhovne vaje sv. Ignacija Lojolskega so knjižica velike modrosti, ki uči, kako si urediti svoje življenje. Daje razumeti, da je krščanska poklicanost aktivno delovanje, je odločitev biti pod praporom Jezusa Kristusa in ne pod hudičevim, ko se poskuša delati dobro tudi takrat, ko to postane težko.
V času preizkušnje se je dobro spomniti, da nismo sami, da nekdo bdi ob nas in nas varuje. Tudi sv. Anton Puščavnik, ustanovitelj krščanskega meništva v Egiptu, gre skozi strašne trenutke, v katerih se je molitev spremenila v težko bitko. Njegov biograf sv. Atanazij, škof Aleksandrije, pripoveduje, da je eden od najslabših trenutkov svetega puščavnika doletel okoli petintridesetega leta starosti, v srednjih letih, ki za mnoge pomenijo krizo. Anton je bil vznemirjen zaradi tiste preizkušnje, a jo je prenesel. Ko se mu je povrnila mirnost, se je obrnil na svojega Gospoda s skoraj grajajočim tonom: »Gospod, kje si bil? Zakaj nisi prišel takoj in končal mojega trpljenja?« In Gospod je odgovoril: »Anton, jaz sem bil tam. A sem čakal, da te vidim, kako se boriš« (Antonovo življenje, 10).
Boriti se v molitvi. Molitev je velikokrat boj. Na misel mi pride nekaj, kar sem živel od blizu. Bil sem v neki drugi škofiji. Zakonca sta imela devet letno hčerko, ki je imela neko bolezen, za katero zdravniki niso vedeli, kaj je. Na koncu je zdravnik v bolnišnici rekel mami: »Gospa, pokličite svojega moža.« Mož je delal; bila sta delavca, vse dni sta delala. In je rekel očetu: »Deklica ne bo preživela noči. Gre za infekcijo, zato ne moremo narediti ničesar.« Tisti mož morda ni hodil vsako nedeljo k maši, a imel je veliko vero.
Šel je iz bolnice, tam pustil ženo z deklico, vzel vlak in šel v sedemdeset kilometrov oddaljeno baziliko Marije iz Lujana, zavetnice Argentine. Bazilika je že bila zaprta, saj je bilo ob skoraj desetih zvečer. Oprijel se je ograje bazilike in vso noč molil k Mariji ter se boril za hčerkino življenje. To ni neka fantazija; sam sem videl, sam sem to doživel. Mož, ki se je tam boril. Ob šestih zjutraj se je cerkev odprla in on je vstopil, pozdravil Marijo ter se vrnil domov. Vso noč se je boril. Ko je prispel, ni našel žene. In je pomislil: »Zapustila me je. Ne, Marija mi tega ne bi mogla narediti.« Zatem jo najde nasmejano, ki pravi: »Ne vem, kaj se je zgodilo. Zdravniki pravijo, da se je nekaj spremenilo in zdaj je zdrava.« Tisti človek je z molitvenim bojem od Marije prejel milost. Marija ga je uslišala. To sem sam videl: molitev dela čudeže, kajti molitev gre naravnost v središče nežnosti Boga, ki nas želi kakor Oče.
In ko nam ne podeli milosti, nam bo dal neko drugo, ki jo bomo pozneje videli. A vedno je boj v molitvi, ko prosimo za milost. Res je, včasih prosimo za milost, ki jo potrebujemo, a jo prosimo brez volje, brez boja. Tako se ne prosi za resne stvari. Molitev je boj in Gospod je vedno z nami.
Če nam v trenutku slepote ne uspe zaznati njegove navzočnosti, nam bo to uspelo v prihodnosti. Tudi nam se bo zgodilo, da bomo ponavljali isti stavek, ki ga je izrekel očak Jakob: »Zares, Gospod je na tem kraju, pa nisem vedel« (1 Mz 28,16). Ob koncu našega življenja, ko bomo pogledali nazaj, bomo tudi mi lahko rekli: »Mislil sem, da sem bil sam, a v resnici nisem bil: Jezus je bil z mano.« Vsi bomo lahko to rekli. Maj 2021
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, papež Frančišek je navedel lep primer človeka, kaj je naredil, da bo rešil svojo hčerko! CELO NOČ JE MOLIL ………
Da bi se podali na pot pravilnega učenja molitve, moramo vedno imeti pred očmi bistvo. To pa se glasi: MOLITI POMENI LJUBITI! Vendar to še ne zadošča. LJUBITI POMENI SPREMINJATI SE!
Če tega ne sprejmem in tega ne prakticiram, potem bistvo molitve ni sprejeto, ni sprejeta dinamika (moč) molitve. Moliti pomeni potovati, ne stati; molitev je akcija, je darovanje, je ţrtvovanje, usmerjanje nas na…, je očiščevanje od lastnega notranjega nereda; moliti pomeni postajati svobodne osebnosti, uresničene v Bogu. Do tega se ne pride v trenutku, pač pa se potuje do tja; če te molitev ne osvobaja egoizma je slabo zastavljena; če ti molitev pred oči ne postavlja resnice, če ti molitev ne daje moči, da pogledaš v oči tvojemu notranjemu neredu in če te vse to ne napolnjuje z upanjem, da lahko iz tega izideš – je lažniva! Molitev je kot povečevalno steklo s katerim človek gleda na svoje življenje: a) videti moraš kaj vse imaš (darove) in v tebi mora tako zrasti hvaležnost za vse dobrote, sposobnosti in okolja, ki ti jih je Bog naklanjal v svoji veliki dobroti. b) videti moraš tudi svojo revščino.
(Nauči nas moliti-dijaški dom škofijske gimnazije -Pdf ).
KAKO LAHKO SVOJE PRITOŽBE SPREMENIMO V MOLITVE (Aleteia, 27/01/24)
KATEKIZEM NAM KAŽE, KAKO SO SE STAROZAVEZNI PREROKI PRITOŽEVALI BOGU, VENDAR SO TO POČELI V DUHU MOLITVE
Kadar se pritožujemo Bogu, o tem navadno ne premišljujemo kot o vrsti molitve, toda Katekizem Katoliške cerkve nam kaže, kako edinstveno je bilo molitveno življenje prerokov.
V Stari zavezi je Bog navdihnil številne preroke, da so svarili izraelsko ljudstvo, naj se vrne h Gospodu. To ni bilo vedno preprosto poslanstvo in nekateri preroki so se celo odvrnili od Boga.
Toda srca prerokov so bila odprta za Božjo voljo in so se krepila ob srečanjih z njim.
V srečevanju “z Bogom iz obličja v obličje” črpajo preroki luč in moč za svoje poslanstvo. (KKC 2584)
Ti preroki so bili pogosto poklicani v puščavo, kakor Elija, vendar “njihova molitev ni beg pred nevernim svetom, temveč poslušanje Božje besede” (KKC 2584).
Ko so bili številni preroki poslani k izraelskemu ljudstvu, so zaradi te izkušnje razočarani obupali in se pritoževali Bogu. Te pritožbe so se pozneje spremenile v molitve.
Včasih je njihova molitev prerekanje ali tožba, vedno pa priprošnja, ki pričakuje in pripravlja poseg Boga rešitelja, Gospoda zgodovine. (KKC 2584)
Pod njihovimi pritožbami se je skrivalo globoko zaupanje v Boga in v njegov božanski načrt.
To je osrednji ključ za razločevanje naših pritožb Bogu. Ali še vedno zaupamo Bogu, kadar smo nanj jezni?
Bog želi slišati naše pritožbe in je najboljši poslušalec. Ne smemo pozabiti na Božjo dobroto; zaupajmo, da nas ob vsaki preizkušnji, ki jo morda doživimo, še vedno neskončno ljubi.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/01/27/kako-lahko-svoje-pritozbe-spremenimo-v-molitve/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
DO KDAJ TRAJA KRISTUSOVA EVHARISTIČNA NAVZOČNOST?
Kristusova evharistična navzočnost traja tako dolgo, dokler obstajata evharistični podobi.
KAKŠNO ČEŠČENJE GRE ZAKRAMENTU EVHARISTIJE?
Temu zakramentu gre tako med mašo kakor tudi zunaj nje božje češčenje (latria). Cerkev namreč s kar največjo skrbnostjo shranjuje posvečene hostije, jih prinaša bolnikom in drugim osebam, ki se ne morejo udeležiti svete maše, jih izpostavlja slovesnemu češčenju vernikov in jih prenaša v procesijah. Cerkev vabi vernike k pogostnemu obisku in češčenju Najsvetejšega zakramenta, ki je shranjen v tabernaklju.
ZAKAJ JE EVHARISTIJA VELIKONOČNA GOSTIJA?
Evharistija je velikonočna gostija, ker nam Kristus, ki na zakramentalen način uresničuje svojo velikonočno skrivnost, podarja svoje telo in svojo kri kot hrano in pijačo ter nas združuje v svoji daritvi s seboj in med seboj.
KAJ POMENI OLTAR?
Oltar je simbol Kristusa samega, ki je navzoč kot daritvena žrtev (oltar – daritev na križu) in kot nebeška hrana, ki se nam daje (oltar – evharistična miza).
Kompendij KKC, 285-288
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Spoštovani g. Milan!
MOLIMO po vašem namenu!
Dam pa vam v razmislek: ste mogoče že kdaj VPRAŠALI JEZUSA, KAKŠNA JE NJEGOVA VOLJA GLEDE VAŠEGA ŽIVLJENJA, KAJ ŽELI, DA STORITE, KER BOGI VIDI VSE V PRIHODNOST, MI LJUDJE PA NE, RAZEN, ČE NAM BOG TO RAZODENE, oz, DA SPOZNANJE!
Zato bi bil JEZUS ZELO VESEL, ČE BI RAZMIŠLJALI O TEM, KAKŠEN NAČRT IMA ON PRIPRAVLJEN ZA VAS iN BI MOLILI TUDI ZA TA NAMEN.
Največ, kar lahko človek PROSI BOGA JE, DA NAJ MU PODARI SVETEGA DUHA.
Salomon je PROSIL ZA MODROST, ZA PRAVILNO VODENJE SVOJEGA SLJUDSTVA IN PREJEL JE TUDI VSE OSTALO, SLAVO, BOGASTVO IN MOČ!
Kadar molite in prosite JEZUSA ZA USLIŠANJE, DODAJTE K SVOJIM PROŠNJAM, TUDI JEZUSOVO MOLITEV, KI JO JE MOLIL NA OLJSKI GORI: NAJ SE ZGODI V VSEM VOLJA NEBEŠKA OČETA, NE NJEGOVA!
G. Milan, to samo predlagam, NI PA POTREBNO, DA VI UPOŠTEVATE, ČE TEGA NE ŽELITE. IMATE SVOBODNO VOLJO, GOSPOD NAM JO JE VSEM DAL!
Lepo pozdravljeni!
G, Milan!
Če boste molili Devetdnevnice k Svetemu Duhu, vam bo JEZUS S SVOJIM DUHOM RAZKRIVAL, KAKŠNA JE NJEGOVA VOLJA ZA VAS, RAZKRIVAL VAM BO POSTOPNO NAČRT, KI GA IMA NA TEM SVETU Z VAMI!
G. Milan!
MOGOČE JE GOSPODOVA VOLJA, DA VAM DA VSE TISTO, KAR SEDAJ PROSITE, VENDAR ŠE NI ČAS ZATO!
GOSPOD IMA SVOJ ČAS, POPOLNOMA DRUGAČEN KOT MI!
Gospod najprej želi, DA USTVARI ČLOVEKU ISKRENO SRCE, DA ČLOVEKA OSVOBODI SUŽNOSTI, tudi greha.
NAŠ ČLOVEŠKI ČAS, NI GOSPODOV ČAS!
Pišite še kaj, bom molila za vas!
Molimo za gospoda Milana, ki je za molitev že večkrat zaprosil v rubriki “Prosim za molitev”. V prošnjah in molitvah je potrebna velika vztrajnost. Zato ponovno vse z zaupanjem priporočimo Devici Mariji in se že vnaprej zahvaljujmo za vse, kar nam Gospod podarja na njeno priprošnjo. Bistvena je Božja volja!
SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA
Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
da bi bila ti koga zapustila,
ki je pod tvoje varstvo pribežal,
tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.
Preberite še:
KDO JE AVTOR TE ČUDOVITE MOLITVE K MARIJI?
MOLITEV SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA PRIPISUJEJO KAR TREM SVETNIKOM: SV. AVGUŠTINU, SV. JANEZU ZLATOUSTU IN SV. BERNARDU IZ CLAIRVAUXA
Molitev memorare (“Spomni se, o Premila Devica”) je postala stalnica v življenju mnogih katoličanov po vsem svetu in pogosto jo pripisujejo svetemu Bernardu iz Clairvauxa.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2022/09/03/kdo-je-avtor-te-cudovite-molitve-k-mariji/
Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
IGNACIJANSKA DUHOVNOST
Ignacijanska duhovnost je KATOLIŠKA DUHOVNOST, ki skozi zgodovino pomaga duhovnikom, redovnikom in laikom. Temelji na duhovnem izkustvu SV. IGNACIJA LOYOLSKEGA, ki je v 16. stoletju izbojeval duhovni boj za življenje v sodelovanju z Božjo ljubeznijo. Svojo metodo je povzel v knjižici Duhovne vaje.
Je duhovnost ZA VSAKDANJE ŽIVLJENJE. Izvira iz prepričanja, da je osebni Bog dejavno navzoč v svetu in vsak trenutek našega življenja osebno skrbi za nas. Je pot za globljo molitev, dobre odločitve, ki jih vodi razločevanje, in za dejavno življenje v služenju bližnjim. Bog je tisti, ki osebno računa name in me nenehno vabi, da postajam njegov sogovornik in odgovoren sodelavec pri tem, kar dela zame in za vsakega človeka.
Poleg evharistije in osebne molitve je značilno orodje za ignacijansko duhovnost t.i. EKSAMEN, to je ljubeč pogled na Božje delovanje v dnevu in na moje sodelovanje z njim.
O glavnih značilnostih ignacijanske duhovnosti več na: https://ignacijevdom.si/duhovnost/ignacijanska-duhovnost/
Sv. Ignacij Loyolski, prosi za nas!