Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
LENOBA – VSEH GRDOB GRDOBA. ZAKAJ BI SE JI MORALI IZOGIBATI? (Aleteia)
ODLAŠATE S STVARMI, KI SO ZAHTEVNE ALI VAM NISO PREVEČ VŠEČ? TU JE NEKAJ RAZLOGOV, ZAKAJ SE JE DOBRO IZOGIBATI TEM TEŽNJAM, S KATERIMI SE SPOPADAMO PRAV VSI
Kolikokrat si mislimo “naredil bom pozneje” ali “zdaj mi ni do tega”? Z lenobo je kot s koreninami kakšnega drevesa. Raztezajo se na dolgo in široko, zasedejo vse področje in preden opazimo, so že tako močne, da privzdignejo asfaltno podlago ali zaradi njih razpokajo stene v bližini.
Bitko začnemo izgubljati s popuščanjem v majhnih stvareh. Tako kot vrline gradimo s tem, da se odpovemo majhnim stvarem, tako začnemo drseti zaradi ene opustitve. Postopno se nam stvari zdijo vedno težje, vedno manj nam je do dela, izognemo se soočenju s težkimi vprašanji …
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2020/10/20/lenoba-vseh-grdob-grdoba-zakaj-bi-se-ji-morali-izogibati/
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo!
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ SO STRASTI?
Strasti so nagnjenja, vzburkanosti ali vzgibi čutnosti – naravne sestavine človeške psihologije – ki nagibljejo človeka, da deluje ali da ne deluje v smeri tistega, kar dojemamo kot dobro ali kot zlo. Glavne strasti so ljubezen in sovraštvo, hrepenenje in strah, veselje, žalost, jeza. Poglavitna strast je ljubezen, ki jo vzbuja privlačnost dobrega. Samo dobro je ljubljeno, bodisi resnično ali navidezno dobro.
ALI SO STRASTI NRAVNO DOBRE ALI ZLE?
Strasti, kot vzgibi čutnosti, niso ne dobre ne zle same v sebi. Strasti so nravno dobre, kadar prispevajo k dobremu dejanju, in zle v nasprotnem primeru. Biti morejo privzete v kreposti ali pa sprevržene v pregrehe.
Kompendij KKC, 370 in 371
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
Spoštovana ga. Kras in vsi ostali!
Že kar nekaj časa je minilo od vašega pisanja in sem vas že pogrešala.
MOLIMO ZA VAŠE PROŠNJE IN JIH IZROČIMO GOSPODU!
Danes vam bi rada priložila pomemben članek: KAJ JE NAŠA MOČ?
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
VESELJE V GOSPODU JE NAŠA MOČ
ŽALOST NI NAŠA MOČ. BOŽJA BESEDA NAS DELA RADOSTNE!
NAŠA MOČ JE SAMO V GOSPODU!
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
BOŽJA BESEDA NAM DAJE VESELJE. VESELJE JE MOJA MOČ!
»Spodbujeni smo, da odpremo srce za srečanje z Božjo besedo, ki nas naredi radostne. Pozorno poslušajmo Božjo besedo in ne dopustimo, da bi na eno uho prišla notri, na drugo pa šla ven. Današnje berilo je iz Nehemijeve knjige (glej Neh 8,1-4.5-6.7-12). Gre za zgodbo o srečanju Božjega ljudstva z Božjo besedo. To je zgodba o obnavljanju.
Dan za srečanje z Gospodom
Povezana je s širšim okvirjem, v katerem se odvija pripoved, in sicer z obnovo templja in vrnitvijo iz izgnanstva. Nehemija, namestnik, govori z duhovnikom in pismoukom Ezdro, da bi »ustoličil« Božjo besedo. Vse ljudstvo se je zbralo na trgu pred Vodnimi vrati. In duhovnik Ezdra je bral. »Odprl je knjigo pred očmi vsega ljudstva, ker je stal višje kakor vse ljudstvo; ko jo je odprl, je vse ljudstvo vstalo.« Leviti so razlagali postavo. Lepa stva! Mi smo navajeni imeti to knjigo, kar je Božja beseda, ampak smo, rekel bi, slabo navajeni, medtem ko je ljudstvo pogrešalo Besedo, bilo je lačno Božje besede, in zato, ko je videlo knjigo, je vstalo. Pomislite samo, da se stoletja kaj takega ni dogajalo. To je srečanje ljudstva z njegovim Bogom, srečanje ljudstva z Božjo Besedo.
»Nehemija, ki je bil namestnik, Ezdra, duhovnik in pismouk, ter leviti, ki so učili ljudstvo, so rekli vsemu ljudstvu: ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’ Za nas je to nedelja. Nedelja je dan za srečanje ljudstva z Gospodom, dan srečanja moje družine z Gospodom. Dan mojega srečanja z Gospodom. Je dan srečanja. ‘Ta dan je posvečen Gospodu.’
Kaj se zgodi v srcu, ko slišim Božjo besedo?
Zato so Nehemija, Ezdra in leviti pozivali ljudstvo, naj ne žaluje in ne joče. Berilo danes namreč govori o tem, kako je vse ljudstvo jokalo, medtem ko je poslušalo Božjo besedo. Jokalo je zaradi ganjenosti, jokalo iz veselja.
Ko mi slišimo Božjo besedo, kaj se zgodi v mojem srcu? Ali je pozorno na Božjo besedo? Dopustim, da se dotakne mojega srca ali pa stojim tam in gledam v strop ter razmišljam o drugih stvareh, Božja beseda pa pride na eno uho notri, na drugo pa gre ven in ne prispe do srca? Kaj jaz storim za pripravo, da bi Beseda prispela v srce? In ko Beseda pride v srce, sta v njem jok veselja in praznovanje. Ne razume se praznovanja nedelje brez Božje besede, ne razume se. Potem jim je Nehemija dejal: ‘Pojdite in praznujte.’ In jim da lepe napotke za praznovanje. ‘Jejte tolste jedi in pijte sladke pijače in pošljite deleže tem, ki nimajo nič’, torej revnim. Revni so vedno ministranti na krščanskih praznovanjih, reveži! ‘Zakaj ta dan je svet našemu Gospodu. Ne bodite žalostni! Zakaj veselje v Gospodu je vaša moč.’.
Božja beseda daje veselje. To je naša moč
V žalosti torej ni naše moči: Božja beseda nas dela radostne, srečanje z Božjo besedo nas napolnjuje z veseljem in to veselje je moja moč, je naša moč. Kristjani so veseli, saj so sprejeli, prejeli so Božjo besedo v srce in neprestano srečujejo Besedo, iščejo jo. To je današnje sporočilo za vse nas. Kratko izpraševanje vesti: Kako poslušam Božjo besedo? Ali pa je enostavno ne poslušam? Kako se jaz srečujem z njegovo Besedo, kar je Sveto pismo? In zatem: Sem prepričan, da je veselje v Gospodu moja moč? Žalost ni naša moč.
Žalostna srca hudič takoj potolče, medtem ko nas Gospodovo veselje dviguje, da pojemo in jokamo od veselja. Eden od psalmov pravi, da je v trenutku osvoboditve Babilona, judovsko ljudstvo mislilo, da sanja: ni moglo verjeti. Isto doživetje se zgodi, ko srečamo Gospoda v njegovi Besedi, ko mislimo: ‘Pa saj to so sanje.’ In: ‘Ne morem verjeti vsej tej lepoti.’
Naj nam Gospod vsem podeli milost, da bi odprli srce za to srečanje z njegovo Besedo in se ne bi bali veselja, da se ne bi bali praznovati od veselja. To je veselje, ki izvira ravno iz tega srečanja z Božjo besedo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 3.10.2019)
Homilija: Božja Beseda nam daje veselje. Veselje je moja moč
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Spoštovana ga. Kras in vsi ostali -SAMO BOŽJA BESEDA JE TISTO, KAR NAM DAJE PRAVO ŽIVLJENJE, MOČ RADOST, VESELJE, ZDRAVJE, SREČO , POGUM, ODPUŠČANJE, …………………………………..
IŠČIMO BOŽJO BESEDO, Z VESELJEM JO BERIMO IN RAZMIŠLJAJMO O NJEJ, DA NAMA BO DALA PRAVO ŽIVLJENJE!
BOŽJE USMILJENJE , VIR NAŠE SREČE IN VESELJA , VATE ZAUPAMO!
MAMA ŠESTIH OTROK: MOLITEV SPREMINJA ŽIVLJENJE (Aleteia, 16/03/24)
V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU JE VELIKO PRILOŽNOSTI, DA SE SPOMNIMO IN POMISLIMO NA BOGA. FRANCOZINJA CLAIRE DE FÉLIGONDE, ŽENA IN MATI ŠESTIH OTROK, PRIČUJE O MOLITVI, KI SPREMINJA NJENO ŽIVLJENJE
“Z Jezusom lahko zaupam,” trdi CLAIRE DE FÉLIGONDE. Parižanka, stara 38 let, je v molitvi našla dihanje, nepogrešljivo v njenem življenju ženske, žene in matere. V podkastih in knjigah (pri založbi Emanuel je 2023 izšla Mama moli) o svoji izkušnji navdušujoče pričuje drugim materam.
Neomajno zaupanje v Jezusovo navzočnost in njegovo ljubezen goji že iz najstniških let, vse od duhovnih vaj v Paray-le-Monialu. “V Boga sem vseskozi verjela, a naenkrat sem spoznala, da me Bog ljubi, da je Jezus moj odrešenik in da so vsi boji vnaprej dobljeni, ker mi nikoli ne bo manjkalo ljubezni,” nam je zaupala.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2024/03/16/mama-sestih-otrok-molitev-spreminja-zivljenje/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
V TEM MILOSTNEM ČASU VAS VSE KLIČEM K SPREOBRNJENJU
Dragi otroci! V tem milostnem času vas vse kličem k spreobrnjenju. Otročiči, ljubite malo,
še manj pa molite. Izgubljeni ste in ne veste, kaj je vaš cilj. Vzemite križ, glejte Jezusa in
sledite mu. On se vam daruje do smrti na križu, ker vas ljubi. Otročiči, kličem vas, vrnite se
k molitvi s srcem, da boste v molitvi našli upanje in smisel svojega življenja. Jaz sem z vami
in molim za vas. Hvala vam, ker ste odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji Pavlović Lunetti, 25. februar 2016
http://www.medjugorje.si/medzugorje-sporocila-1984-2022.html
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
SVETA MARIJA, MATI BOŽJA
Sveta Marija, Mati Božja,
ti si svetu podarila resnično Luč,
Jezusa, tvojega Sina – Božjega Sina.
Ti si se povsem
izročila Božjemu klicu
in si tako postala vir dobrote,
ki iz njega priteka.
Pokaži nam Jezusa.
Vodi nas k njemu.
Uči nas spoznati ga in ga ljubiti,
da bi tudi mi mogli postati
resnično ljubeči
in vir žive vode
sredi žejnega sveta.
(molitev papeža Benedikta)
KRIŽEV POT
POBOŽNOST JE IZRAZ ČLOVEKA, KI VE, DA NJEGOVA DEJANJA NISO SAMO V SLUŽBI DOSEGANJA USPEHOV V OKVIRU TEGA SVETA, AMPAK DA ČLOVEK LAHKO IZRAZI SVOJO POVEZANOST Z BOGOM.
Križev pot je bil vedno v zgodovini Cerkve ena glavnih pobožnosti. Verniki so jo molili v postnem času, pa tudi ob petkih in drugih priložnostih.
Križev pot je izraz človekove vere. V križevem potu se človek želi poglobiti v Jezusovo trpljenje, da bi črpal moč ljubezni, ki je bila darovana na križu.
Pobožnost križevega pota so najbolj širili manjši bratje frančiškani. Ta pobožnost je razdeljena na 14. postaj. Nekatere so utemeljene na Svetem pismu, nekatere pa na tradiciji krščanske duhovnosti.
Vsaka izmed postaj vsebuje premišljevanje o Jezusovem trpljenju.
Danes je zelo razširjena navada, da se postaje križevega pota samostojno premišljuje in se jim daje tudi primerno razmišljujoče besedilo. Nekaj oblik križevega pota objavljamo tudi tukaj.
Naša želja je, da bi ta pobožnost pomagala vsakomur najti svoj odnos do trpečega Odrešenika, ki se daruje za nas.
Povzeto po: https://marija.si/duhovnost/krizev-pot/
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
MOLIMO
KRIŽEV POT ZA ZAKONCE IN DRUŽINE
5. POSTAJA: SIMON IZ CIRENE POMAGA JEZUSU NOSITI KRIŽ
Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.
Iz Evangelija po Mateju 27,32; 16,24
Ko šli ven, so naleteli na človeka iz Cirene, ki mu je bilo ime Simon. Prisilili so ga, da je nesel njegov križ. Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.«
Simon je gotovo že imel svoje načrte za tisti dan, pa je Jezusu kljub temu pomagal na poti na Kalvarijo. Ali midva znava spremeniti svoje načrte, znava odložiti svoje delo, ko nas za pomoč ali pozornost prosi sozakonec ali otrok? Ali znava za pomoč prositi, kljub temu da bova naletela na slabo voljo? Gospod, pomagaj nama služiti drug drugemu in otrokom!
Usmili se nas o Gospod. Usmili se nas.
Celoten križev pot na: http://arhiv.mirenski-grad.si/krizev-pot-za-zakonce-druzine
VČERAJ SEM NAPISALA, DA JE BOŠTJAN HARI NAPISAL KNJIGO-BOŽJA LJUBEZEN ODPUŠČA IN OZDRAVLJA. Boštjan HARI piše, da je v Svetem Pismu polno NASVETOV OD BOGA ZA PRAVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE LJUDI.
Prilagam PREDGOVOR avtorja iz omenjene knjige, ki jo je napisal. ČE BOSTE PAZLJIVO BRALI, BOSTE UGOTOVILI, DA JE NAPISAL BOŠTJAN HARI, KATERI SO TISTI NAŠI NAJEVČJI SOVRAŽNIKI IN STRUPI, KI PREPREČUJEJO CELOSTNO OZDRAVLJENJE.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Na Zahodu se nahajamo v obdobju, v katerem prevladujeta dva kulta, in sicer kult telesa in zdravja. Telovadnice, welness in fitness centri so prepolni, vse več ljudi kolesari, teče in telovadi na prostem. Vse to počnejo z namenom, da bi se bolje počutili, da bi skurili vsakdanji stres, da bi bili v družbi, zaradi bolj izklesane postave, sprejemljivejši in privlačnejši. V rumenem tisku, časopisih, na internetu, v lekarnah in najrazličnejših drogerijah, lahko najdemo vse mogoče pripomočke in nasvete za nego telesa, za izboljšanje zdravja in počutja. Smemo reči, da ves Zahod stremi k idealnemu telesu, lepoti in zdravju. Zdravje je nedvomno velika vrednota. Vsak človek si želi biti zdrav. Ko si Slovenci voščimo ob rojstnih dnevih ali novem letu, si navadno voščimo in zaželimo predvsem ›zdravja‹. Kljub temu, da v družbi vse bolj narašča težnja k doseganju duševnega zdravja, v zadnjem času tudi duhovnega, pa se mnogi žal še vedno ukvarjajo le z zdravljenjem in negovanjem telesa. Skrb za telo in fizična kondicija sta pomembna za človeka in potrebno je, da ju ovrednotimo, vendar nista najpomembnejša, ko gre za ohranjanje oziroma doseganje človekovega zdravja. Vse večji porast je t. i. holistične ali alternativne (new age) medicine, znotraj katere je nešteto terapij, tehnik in metod zdravljenja. Te človeka obravnavajo celostno in mu pri tem, na najrazličnejše načine, nudijo celostno, holistično zdravje. Tovrstna ›medicina‹, nekateri ji pravijo ›energetska‹, zahodnjakom prinaša nov pogled na človeka (novo antropologijo), ki je tuj tako krščanstvu kot znanosti. Zanjo je bistveno, da ponuja ›zdravljenje z energijami‹: ki, či, prana, bioenergija, življenjska sila itd. Zahodnjakom prinaša ne le nov pogled na človeka, marveč tudi na Boga, svet in življenje. Medicina se ukvarja s telesom in dušo, je religiozno nevtralna, medtem ko alternativna oziroma ›holistična medicina‹ želi zdraviti še človekovega duha.
Zahod preplavljajo še tehnike in meditacije, ki prihajajo iz Daljnega Vzhoda (Indije, Kitajske in Japonske), in že nekaj desetletij (vedno bolj) osvajajo Zahod. Tudi te ponujajo celostno zdravje, boljše počutje in kvalitetnejše življenje. Zahodni človek pogosto ob ›paleti ponudb‹ niti ne vé, kam naj se obrne, česa naj se oprime, kaj je zanj resnično dobro in kaj laž/prevara, kje naj išče zdravje, srečo, izpolnjenost in mir.
Kljub množici informacij in ponudb za doseganje zdravja, mnogi žal ne vedo, da je medčloveški odnos izjemno pomemben, če že ne najpomembnejši, za človekovo dobro počutje, doseganje in ohranjanje zdravja ter miru v duši. Temu dodajmo, da ne le odnos s sočlovekom, marveč tudi človekov odnos do samega sebe in svojega Stvarnika. Vsi ti odnosi močno vplivajo na posameznikovo dobro počutje, celostno zdravje in mir v duši. Iz izkušenj vemo, kakšno je stanje v naši duši, ko smo v miru s samim seboj in drugimi, ko v odnosih z bližnjimi ni trenj in napetosti, ko v našem srcu ni zamer, jeze, besa, obsojanja, obtoževanja, očitkov, pohujšanj, sovraštva, maščevalnosti, prevar, laži, goljufij itd. Takrat se navadno počutimo dobro, doživljamo mir, tako v notranjosti kot tudi v glavi (mislih). Ko pa smo z nekom v konfliktu, ko se s kom ne razumemo, ko smo prizadeti, pa izkušamo, kako oseba, ki nas je prizadela, zaposluje naše misli in vznemirja ter prebuja negativna notranja občutja. Običajno veliko razmišljamo o njej, posebej ko smo sami in v tišini, saj se nam negativne, hudobne misli v zvezi z njo ves čas vsiljujejo, vrinjajo v ›glavo‹, ob tem pa še prebujajo ›negativna‹ čustva v obliki jeze, besa, sovraštva …, pa tudi negativna nagnjenja k obsojanju, obtožbam, očitkom, moraliziranju itd. Ta čutenja in misli nas dobesedno trpinčijo in mučijo dokler se ne odločimo za odpuščanje, ki se začne v volji, želji po njem, v odločitvi, in vodi k ozdravljenju spomina, sprostitvi negativnih čustev in ozdravljenju čustvenih ran. Samo krotko in ponižno srce lahko pride do resničnega miru v duši. To pravi Jezus sam (Mt 11,29).
Pogosto se sami ›borimo‹, da bi prišli do miru v duši, a žal na napačen način, zato nemir ostaja. Nemir v duši nam povzročajo tudi naša dejanja in besede, potem ko nekoga prizadenemo, saj začutimo, če le imamo kolikor toliko oblikovano vest, da se mir v naši duši izgublja, nemir oziroma napetost pa naraščata.
Ko nekoga prizadenemo, ne prizadenemo le njega, marveč tudi sebe. Rani sta torej dve in kdo ju more resnično zaceliti? Dobro in zaželeno je, da se iskreno opravičimo. Če nam prizadeti odpusti, nam je lažje pri srcu. Naše iskreno kesanje more sprožiti zdravljenje ran v naši in njegovi duši. Vendar kljub vsemu prizadevanju pogosto doživljamo in opažamo, da nemir in bolečina ostajata v obeh dušah. Torej potrebujemo nekaj več. Potrebujemo spravo in to celostno. S samim seboj, z bližnjim in ne nazadnje z Njim, ki nas je ustvaril. Samo to – celostna sprava – človeku prinaša resnični notranji mir!
Nismo samo duševna in telesna bitja, marveč tudi duhovna. Odpuščanje od ›zgoraj‹, od navpične smeri, more pomiriti, očistiti madeže in ozdraviti rane v moji duši. Kje ga lahko dobimo? Kdo nam lahko odpusti? Danes se mnogi kristjani, nekristjani in katoličani, ki so se oddaljili in opustili ›prakso‹ spovedovanja grehov, sprašujejo, kakšen smisel ima iti k duhovniku katoliške Cerkve in mu naštevati svoje spodrsljaje, grehe? Ob tem se opravičujejo in trdijo, da niso nikoli storili česa tako slabega, npr. nekoga umorili, kaj ukradli, naredili splav, prevarali partnerja, koga pretepli itd., zaradi česar bi morali prositi Boga odpuščanja. Menijo, da se je treba pokesati le za ›velike‹ grehe. Cerkev na Slovenskem glede tega ugotavlja: »Danes se odnos do greha in lastne grešnosti spreminja, s tem pa se spreminja tudi odnos do zakramenta sprave. Veliko je ljudi, ki greha ne razumejo kot enega bistvenih vzrokov za svoje rane, razočaranja, trpljenje, zato zakramenta pokore in sprave ne doživljajo kot osvobajajoče in zdravilno sredstvo. Nauk Cerkve o zakramentu sprave jim je tuj, zato le redko pridejo k spovedi ali pa sploh ne pridejo. Prav to pa ustvarja med verniki prepričanje, ki zagovarja predvsem subjektivna merila o tem, kaj je greh in kaj ni.«
Po drugi strani pa ti isti ne zanikajo, da so se v življenju kdaj zlagali, se vedli sebično, mislili najprej in samo nase, opravljali svoje bližnje, nadrejene, ali o njih celo klevetali, jih obrekovali – o njih grdo in lažno govorili. Ne zanikajo, da so kdaj koga ponižali, osramotili, naredili komu krivico, krivično obsojali, sodili, pretirano in nekonstruktivno kritizirali, o kom (namerno) slabo mislili, bili komu nevoščljivi glede ljubezni, dobrin itd., bili na koga ljubosumni, hinavski, dvolični. Ne zanikajo, da so kdaj gledali na nasprotni spol poželjivo in ga s tem popredmetili, da so se nekaterim na različne načine maščevali, da so bili kdaj na koga silovito jezni in mu niso želeli odpustiti. Ne zanikajo, da so koga sovražili, pretiravali z uživanjem alkohola in kajenjem, da so jemali drogo in s tem ogrožali svoje zdravje oziroma življenje. Na sebi ne zanikajo nekaterih vedenjskih ›motenj‹ kot so: domišljavost, aroganca oziroma napuh, vzvišenost, norčevanje, posmehovanje, podcenjevanje … Ti so kot strupi, ki poleg negativnih čustev, razočaranj, samopomilovanja, obsodb in obtožb, zastrupljajo njih same ter ljudi okoli njih. Za tovrstne strupe, ki izhajajo iz srca, ne obstajajo tablete,zdravila, ki bi jih mogel iznajti človek in jih ozdraviti. Samo Bog, ki se je razodel v Jezusu Kristusu, more očistiti, ozdraviti in osvoboditi človekovo srce vseh duhovnih ›strupov‹, ›virusov‹, ›okužb‹ ter ga preobraziti. O vsem tem se mnogi žal ne sprašujejo, nekatere izmed zgoraj naštetih ›negativnosti‹ sprejemajo in imajo za ›normalne‹. Opravičujejo in tolažijo se s frazo: »Vsi tako počnejo«. Na ta način lažno pomirjajo svojo vest. Toda te stvari ostajajo v človeškem telesu in ga od znotraj zastrupljajo. Posledice notranjega ›zastrupljanja‹ se žal prej ali slej pokažejo tudi na duševni in telesni ravni, v obliki psihosomatskih obolenj oziroma bolezni. Mnogi, ki so prenehali hoditi k spovedi, pa svojo odločitev opravičujejo takole: »Zakaj bi še vedno hodil k spovedi, ko pa potem ni nič boljše? Kljub neštetim spovedim še vedno ponavljam enake grehe in ne vidim smisla, da bi se jih še naprej spovedoval!« Namesto pritoževanja bi bilo veliko bolje in koristneje, da bi bili Bogu hvaležni, da jih varuje pred novimi grehi. Si mar kdo želi pasti v nove grehe?
Nekateri zagovarjajo mnenje, da se lahko Bogu (iz)spovemo neposredno. Pravijo, da človek ne potrebuje posrednika: »Zakaj bi moral svoje spodrsljaje, grehe pripovedovati nekemu človeku?«, se sprašujejo mnogi. »Saj je Bog povsod navzoč in vse vé, zato ni potrebno, da bi svoje grehe (slabosti) razkrival človeku. Bog me sliši, ni gluh in če je odpuščajoči Bog, mi bo odpustil, ko ga bom iskreno prosil odpuščanja«, odgovarjajo prepričljivo. »Če mi bo zares žal in če ga bom iskreno prosil odpuščanja, mi bo morda odpustil«, menijo tisti, ki dvomijo v Božje odpuščanje in usmiljenje. Tisti, ki vanj zaupajo, pa v tem primeru prepričljivo vzkliknejo: »Mi bo odpustil!« A pri tem ne eni ne drugi nimajo zagotovila. Nekateri, ki jih krivda za njihove spodrsljaje močno razjeda, pa rečejo: »Ne verjamem, da mi Bog lahko to odpusti«, oziroma: »Bog mi tega ne more nikoli odpustiti! Moje dejanje presega vsakršno odpuščanje in usmiljenje! Ne zaslužim si ga!« Tako nekako je v svojem srcu čutil Kajn, potem ko je ubil Abela. Po tem dejanju je rekel: Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi (1 Mz 4,13). Podobno je najbrž čutil tudi hromi mladenič, ki so ga na nosilih prinesli pred Jezusa, z željo, da bi ga ozdravil. Ko ga je Jezus zagledal, mu je rekel: Bodi pogumen (zaupaj), otrok, odpuščeni so ti grehi! (Mt 9,2). Krivda, ki nas razžira, ko naredimo nekaj slabega, je zares breme, ki ga včasih ni mogoče nositi. Je kot tovor, položen v našo dušo, ki postaja iz dneva v dan neznosnejši. Vpliva na naše mišljenje, čutenja in obnašanje. Kdo nam lahko odvzame to krivdo, ta tovor? Kdo nas je lahko osvobodi? Kdo jo je odvzel Kajnu, da je lahko preživel?
Knjiga, ki jo držite v rokah, je sestavljena iz štirih delov. V prvem delu govori o Bogu, njegovi pravi podobi in njegovi odpuščajoči ljubezni do človeka. Ob svetopisemskih odlomkih bomo spoznavali, kdo pravzaprav je Bog, ki se je človeštvu (dokončno in v polnosti) razodel v Jezusu Kristusu; nadalje, kdo je človek za Boga, kakšen odnos ima Bog do njega in kakšen je Božji pogled na človeka? Spoznavali bomo tudi človeka, njegovo naravo, ki se najrazličnejših bremen lahko (od)reši sama ali vendarle potrebuje pomoč, odrešenje od ›zunaj‹? V drugem delu bomo spregovorili o tem, kakšen odnos naj ima od Boga ljubljeni človek do svojega Stvarnika; kako naj pristopa k Njemu, da bi bil polneje deležen vseh milosti, ki mu jih ponuja v/po svojem Sinu. V tretjem delu se bomo lotili Božjih zapovedi, ki so človeštvu dane kot življenjska navodila, ›recepti‹ za dobro in kvalitetno življenje, kot prometni znaki in smerokazi za hojo po pravi poti. Vsako izmed njih bomo podrobneje obravnavali in jo poskušali čim bolj aktualizirati. Pri mnogih kristjanih je poznavanje desetih zapovedi izjemno šibko in površno. Prenekateri si sami ustvarjajo merila kaj je za njih dobro in kaj slabo, pogosto po merilih ›splošnega mnenja‹ okolice ali širše družbe, pozabljajo pa, da je njihovo merilo, zgled in ideal Jezus Kristus. Četrti del sestavljajo vprašalnik (za spraševanje vesti) in dodatka (slovar pojmov in obred spovedi). Poudariti želimo pomembnost branja opomb, saj so na mnogih mestih zelo pomembne in bralcu pomagajo k boljšemu razumevanju besedila, nekatere pa z navajanjem literature omogočajo bralcu možnost poglabljanja določene tematike. Skozi poglavja bo bralec lahko odkrival lepoto in koristnost ›spovednice‹, ki je na ›tržnici‹ ponudb zdravja, lepote in miru, najučinkovitejše ›zdravilišče‹ in ›lepotni salon‹. Radi bi pojasnili tudi stil našega pisanja. Besede, ki smo jih želeli poudariti, smo označevali na tri načine: najpomembnejše s krepko pisavo, pomembne pa s poševno/ležečo pisavo oziroma v enojnem srednjem narekovaju.
Knjiga ni namenjena le kristjanom in katoličanom, temveč vsem iskalcem duhovnega in duševnega zdravja, notranjega miru, Božjega odpuščanja, smisla in polnosti življenja, vsem ljudem dobre volje, ki bi želeli globlje spoznati sporočilo Božje odpuščajoče ljubezni, ki človeka spreminja, preobražuje, ozdravlja in počlovečuje. Sprava z Bogom človeku omogoča dostop do polnega, srečnega življenja, po katerem hrepeni. Brez tega ni resnične sreče. Vernim katoličanom in duhovnikom more služiti tudi kot priročnik oziroma priprava na srečanje z usmiljenim Očetom v zakramentu sprave.
Besedilo je vzeto iz Predgovora avtorja
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
NASLEDNJI DAN JE ZAGLEDAL JEZUSA, DA PRIHAJA K NJEMU, IN JE REKEL:
»GLEJTE, BOŽJE JAGNJE, KI ODVZEMA GREH SVETA. (Jn 1,29)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1137&t=5#Sprava+po+Kristusu
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!
Priporočimo se Kraljici, materi usmiljenja, da bomo
z njeno pomočjo poslušali BOŽJO BESEDO in z njeno
pomočjo živeli tako, kot nas uči naš ODREŠENIK
GOSPOD JEZUS KRISTUS. Po Mariji k Jezusu!
MOLIMO
POZDRAVLJENA, KRALJICA
Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja,
življenje, veselje in upanje naše, pozdravljena!
K tebi vpijemo izgnani Evini otroci,
k tebi zdihujemo, žalostni in objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas
in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa.
O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
Hvala vsem, ki portal MOLITEV.NET spremljate z vsakodnevnimi molitvami, namenjenim še zlasti trpečim sestram in bratom v dušnih in telesnih stiskah. Predvsem pa BOGU HVALA za številne preobilne milosti, podarjene po MARIJI, POMOČNICI KRISTJANOV!
SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!
OBVLADUJETE JEZO ALI TA OBVLADUJE VAS? (Aleteia)
PO “PRAVOVERNI” SLOVENSKI KRŠČANSKI VZGOJI JE JEZA NEKAJ SLABEGA. NOVEJŠI TOK
KRŠČANSTVA POUDARJA, DA JE “SVETA” JEZA POTREBNA
Mnenja svetnikov o jezi so zelo različna, pa vendar je iz njih mogoče izluščiti univerzalno vodilo za
soočanje z njo. Sveti FRANČIŠEK SALEŠKI pravi: “Jasno in brez izjeme vam povem: nikar se ne jezite,
če je le mogoče. Boljše je, da jezo odločno zavrnete, kot pa da z njo barantate.”
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2017/11/27/nasvet-za-lazje-soocanje-z-jezo/
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo!
MOLIMO
Sveti Duh,
s hvaležnostjo v srcu vstopam v ta čudoviti dan in sprejemam vse blagoslove, ki so mi namenjeni.
Gospod, ne vem še, kaj me danes čaka v tem dnevu, Ti, Sveti Duh, pa to veš, ker izhajaš iz Očeta, ki mu je že vse znano.
Ti poznaš stvari, ki se imajo še zgoditi v mojem življenju, in obljubljaš, da boš z menoj za vselej in v vseh okoliščinah.
Ti me poznaš bolj, kot se poznam sam. Ti veš, kaj teži moje srce in ob čem se vznemirja moj um v tem jutru.
Prebiram tvojo besedo v psalmu 119:
DAJ, DA MOJE OČI NE BODO VIDELE SLEPILA, NA SVOJI POTI ME POŽIVI. IZPOLNI SVOJEMU SLUŽABNIKU SVOJ IZREK, DAN TISTIM, KI SE TE BOJIJO. (Ps 119, 37-38)
Ko bom danes opravljal svoje vsakodnevne dolžnosti, doma ali drugod, Te prosim, Sveti Duh, me napolni in mi daj gotovost tvoje navzočnosti.
Odvračaj moje oči od vsega, kar ni pomembno. Naj se ne mudim pri stvareh, občutkih ali dogodkih, ki bi postale breme v mojem življenju.
Namesto tega me primi za roko in me vodi po poti miru in milosti, kjer bom varen in poživljen.
Naj tvoj mir teče skozi mene in prežene vse, kar bi lahko povzročilo skrbi ali bojazen.
Hvala, ker si vedno tukaj, Sveti Duh. Vem, da se lahko kadarkoli zanesem nate.
V Jezusovem Imenu.
Amen!
Jutranja molitev: Pomiri moje srce, Operando
https://operando.org/jutranja-molitev-pomiri-moje-srce/
MOLIMO
KRIŽEV POT ZA ZAKONCE IN DRUŽINE
3. POSTAJA: JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM
Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.
Iz knjige preroka Izaija 53,4-6
V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega. On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
Vsakič, ko pozabiva, da sva eno, ko ne odkrivava in uresničujeva Božjega načrta, ko se ne veseliva življenja v dvoje, ko se ne spodbujava k svetosti in ko drugim nisva opora v rasti, padeva pod križem. Jezus, tudi ti si pod težo grehov padel. A si tudi vstal. Daj nam pogum in moč, da bomo vsakič znova vstali in šli za teboj naprej.
Usmili se nas o Gospod. Usmili se nas.
Celoten križev pot na: http://arhiv.mirenski-grad.si/krizev-pot-za-zakonce-druzine
MOLIMO
KRIŽEV POT ZA ZAKONCE IN DRUŽINE
4. POSTAJA: JEZUS SREČA SVOJO MATER
Molimo te, Kristus, in te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil.
Iz Evangelija po Luku 2,34-35.51
Simeon je rekel Mariji, njegovi materi: »Glej ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu, in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.« … In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu.
Srečata se. Mati in sin. To je srečanje polno bolečine.
Te znam srečati? Videti? Slišati? Te čutiti? Se ustavim? Sploh hočem v polnosti srečati tebe – svojega moža/ženo? Ali mi zadostuje bežen mimohod, poln previdnosti, da ne stopim preblizu, da ne zaslutim bolečine, da ne odprem rane? Se zadostim z »v redu sem« in ne sprašujem dalje?
Marija, pomagaj nam vztrajati ob ranjenem sozakoncu in ne dopusti, da naši odnosi postanejo mlačni.
Usmili se nas o Gospod. Usmili se nas.
Celoten križev pot na: http://arhiv.mirenski-grad.si/krizev-pot-za-zakonce-druzine