Nasvet

9.413 Responses to Nasvet

1. Miro says:

   28. oktobra, 2022 at 16:22

   ŽELI VEDNO IN MOLI, DA BI SE IZPOLNILA V TEBI POPOLNA BOŽJA VOLJA!
   GLEJ, TAK ČLOVEK PRIDE V DEŽELO MIRU IN POKOJA. (Tomaž Kempčan)

   O PRESVETA BOŽJA VOLJA, LJUBIM TE NADVSE! (sv. Angela Merici)

   Odgovori
2. Miro says:

   28. oktobra, 2022 at 13:09

   »NAJ VAS UPANJE VODI V RADOST! NAJ LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA PREBUDI VAŠE NAVDUŠENJE!
   IN V TEJ OMAMI NAJ VAŠA DUŠA POZABI, DA TRPI, DA BI ZACVETELA.

   ZNOVA MORAMO POMISLITI NA TO, ZAKAJ POČNEMO TO, KAR POČNEMO, IN SVOJA DEJANJA
   LAHKO PREPOJIMO Z LJUBEZNIJO, VSAJ POSREDNO – DELO ZA PREŽIVLJANJE SAMIH SEBE IN
   VSEH, KI JIH IMAMO RADI, NENEHNO UČENJE, DA BI POSTALI BOLJŠI LJUDJE, DA BI LJUBILI
   SVOJEGA BLIŽNJEGA IN BOGA, SI PRIZADEVALI ZA KREPOSTNO ŽIVLJENJE IN PRIŠLI V NEBESA …«
   (sv. Peter Damiani)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. janez says:

   28. oktobra, 2022 at 9:35

   ZAKAJ MOLITI K BOGU?
   V čem je smisel molitve, če Bog pozna prihodnost in že ima nadzor nad vsem? Če ne moremo spremeniti Božjega mišljenja, zakaj naj bi molili?

   Za kristjana naj bi bila molitev k Bogu kot dihanje, lažje izvedljiva kot neizvedljiva. Molimo iz različnih razlogov. Kot PRVO je molitev oblika služenja Bogu (Evangelij po Luku 2,36–38) in naše poslušnosti Bogu. Molimo, ker nam Bog zapoveduje, naj molimo (Pismo Filipljanom 4,6–7). Molitev lahko vidimo na primeru Kristusa in zgodnje cerkve (Evangelij po Marku 1,35; Apostolska dela 1,14; 2,42; 3,1; 4,23–31; 6,4; 13,1–3). Če je Jezus mislil, da je vredno moliti, bi morali tudi mi. Če je moral on moliti, da bi ostal v Očetovi volji, koliko bolj moramo moliti mi?

   DRUGI razlog za molitev je, da je Bog namenil molitev za orodje pridobivanja njegovih rešitev v številnih situacijah. Molimo v pripravi na večje odločitve (Evangelij po Luku 6,12–13); da premagamo demonske prepreke (Evangelij po Mateju 17,14–21); da zberemo delavce za duhovno žetev (Evangelij po Luku 10,2); da dobimo moč za premagovanje skušnjav (Evangelij po Mateju 26,41); in da dobimo orodje za duhovno krepitev drugih (Pismo Efežanom 6,18–19). K Bogu pridemo z raznimi in s specifičnimi prošnjami in imamo Božjo obljubo, da naše molitve niso zaman, tudi če ne dobimo tega, za kar smo Boga specifično prosili (Evangelij po Mateju 6,6; Pismo Rimljanom 8,26–27). Obljubil je, da ko ga prosimo za stvari, ki so v skladu z Njegovo Voljo, nam bo dal, za kar prosimo (Prvo Janezovo pismo 5,14–15). Včasih pa Bog ZADRŽI svoje odgovore v skladu s svojo modrostjo in v našo korist, zato naj nas to ne ustavi, da bi molili iskreno in goreče. V molitvah se umiri naša Duša in Srce in marsikaj premislimo v Miru in osvetlimo smiselnost naših prošenj z vseh strani in se ne odločamo nepremišljeno in na hitro. Marsikaj mora namreč dozoreti. V teh situacijah moramo biti vztrajni in še naprej moliti (Evangelij po Mateju 7,7; Evangelij po Luku 18,1–8). Na molitev naj ne bi gledali kot na naš pripomoček in naše orodje, kako s prošnjo prepričati Boga, da bi izvršil našo voljo na zemlji, ampak bolj kot na orodje, kako izvršiti Božjo voljo na zemlji in slediti Naukom Evangelija. Božja modrost močno presega našo človeško pamet in marsikdaj naknadni vidimo, da bi se lahko napačno odločali v svojo škodo in nespametno, pa nam je Bog namenil nekaj BOLJŠEGA.

   Za situacije, v katerih ne poznamo specifično Božje volje, je molitev orodje za prepoznavanje njegove Volje glede na Božji Načrt. Če sirijska žena s hčerko, ki je bila pod vplivom demonov, ne bi molila h Kristusu, njena hči ne bi bila ozdravljena (Evangelij po Marku 7,26–30). Če slepi pred Jeriho ne bi klical Kristusa, bi ostal slep (Evangelij po Luku 18,35–43). Bog je rekel, da pogosto nimamo, ker ne prosimo (Jakobovo pismo 4,2). V nekem smislu je molitev podobna oznanjevanju Evangelija ljudem. Ne vemo, kdo se bo odzval sporočilu Evangelija, dokler ga ne oznanimo. Prav tako ne bomo nikoli videli rezultatov uslišane molitve, če ne molimo. Pomanjkanje molitve kaže pomanjkanje vere in pomanjkanje zaupanja v Božjo besedo. Molimo, da pokažemo svojo vero v Boga, da bo storil, kot je obljubil v svoji besedi, in blagoslovil naše življenje veliko bolj, kot bi ga lahko kdajkoli prosili ali upali (Pismo Efežanom 3,20). Molitev je naše primarno orodje, da vidimo Boga, ki deluje v življenju drugih. Ker je naše orodje, da se »priključimo« na Božjo moč, je naše orodje, da premagamo hudiča in njegovo vojsko, ki ju s svojo močjo ne moremo premagati. Zato naj nas Bog pogosto najde pred svojim prestolom, saj imamo vélikega duhovnika v nebesih, ki lahko sočustvuje z vsem, s čimer se srečujemo (Pismo Hebrejcem 4,15–16). Imamo njegovo obljubo, da goreča molitev pravičnega veliko doseže (Jakobovo pismo 5,16–18). Naj Bog poveliča svoje ime v našem življenju, ko dovolj verujemo vanj, da pogosto pridemo k njemu v molitvi.
   Naj nas molitev k Bogu Umiri in pomaga, da se bomo v Pogovoru z Bogom podučili kaj je prav in kaj ne za nas. Spolnjujmo ponižno in skromno Božjo Voljo, saj Bog bolje Ve, kaj je dobro in boljše za nas.

   Addendum

   KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
   Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

   Gotquestions, lastna razmišljanja et altro

   KRISTJANOVA SLAVILNA MOLITEV BOGA S STVARSTVOM
   Slavimo te, Oče, z vsemi bitji,
   ki jih je ustvarila tvoja mogočna roka.
   Tvoje so in zvrhane tvoje miline.
   Hvaljen, moj Gospod!
   Božji Sin, Jezus,
   po tebi so bile ustvarjene vse stvari.
   Učlovečil si se v telesu matere Marije,
   postal si del te zemlje
   in gledal ta svet s človeškimi očmi.
   S slavo vstalega
   živiš danes v vsakem bitju.
   Hvaljen, moj Gospod!
   Sveti Duh, ki s svojo lučjo
   vodiš ta svet k Očetovi ljubezni
   in spremljaš ječanje stvarstva.
   Ti živiš v naših srcih,
   da bi nas spodbujal k dobremu.
   Hvaljen, moj Gospod!
   Gospod Bog, eden in troedini,
   čudovito občestvo neskončne ljubezni,
   uči nas premišljevati
   o lepoti vesolja,
   kjer vse govori o tebi.
   Spodbudi našo hvalo in zahvalo
   za vsako bitje, ki si ga naredil.
   Nakloni nam milost,
   da se bomo čutili globoko povezane z vsem, kar biva.
   Bog ljubezni, pokaži nam naše mesto v tem svetu,
   da bomo orodje tvoje ljubezni
   do vseh bitij na zemlji,
   kajti nobenega nisi pozabil.
   Razsvetli gospodarje moči in denarja,
   da ne bodo podlegli grehu brezbrižnosti,
   da bodo ljubili skupno dobro, spodbujali slabotne
   in skrbeli za svet, na katerem živimo.
   Reveži in zemlja nam kličejo:
   Gospod, s svojo oblastjo in lučjo nam pomagaj,
   da bomo branili vsako življenje,
   zidali boljšo prihodnost,
   da bi prišlo tvoje kraljestvo
   pravičnosti, miru, ljubezni in lepote.
   Hvaljen, moj Gospod!
   Amen.

   Laudato si Domine. Dano v Rimu, pri sv. Petru, 24. maja, na binkošti, leta 2015, v tretjem letu Frančiškovega papeževanja.

   Papež Frančišek

   Psalm 69, 17: Usliši me, GOSPOD, zakaj tvoja dobrota je obilna, po svojem velikem usmiljenju se obrni k meni!

   Psalm 62, 13: In da je tvoja, Gospod, dobrota; zakaj ti plačuješ vsakemu po njegovem delu.

   Odgovori
4. Miro says:

   28. oktobra, 2022 at 7:08

   DVOJE POSEBNO POMAGA ČLOVEKU, DA MOČNO NAPREDUJE: NAMREČ ČE SE
   SILOMA ODTEGUJE VSEMU, K ČEMER GA NARAVA NEREDNO NAGIBLJE, IN PA, ČE
   SI GOREČE PRIZADEVA ZA KREPOST, KI MU JE NAJBOLJ POTREBNA.

   (Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom)

   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Miro says:

   28. oktobra, 2022 at 7:05

   7 NASVETOV, KAKO NAJTI NEKAJ MIRU TUDI V NAJTEŽJIH OBDOBJIH (Aleteia, objava 19. oktober 2021)

   MNOGI IZMED NAS SO VZNEMIRJENI IN ZBEGANI. PREIZKUSITE TE NASVETE IN NAŠLI BOSTE MIR

   Skrb zbujajoči dogodki v zadnjih letih v mnogih kristjanih prebujajo razburjenje in zbeganost, to pa nam jemlje mir, ki nam ga daje Kristus. Naslednjih sedem korakov nam lahko pomaga, da bomo ta dar, ki nam ga je Gospod podaril pred odhodom k Očetu, dobili nazaj. “Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem.” (Jn 14,27)

   1. POBEGNITE PRED MEDIJI, KI V NAS POVZROČAJO KAOS

   Naši čuti so neprestano bombardirani z besedami, glasovi in podobami; a če se želimo spočiti v Kristusu, moramo proč od avdiovizualnega hrupa. Da bi dosegli rodovitno tišino, iz katere se lahko rodi prava molitev, moramo proč od tega kaosa.

   “Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog.” (Ps 46,11) Vse dokler smo prevzeti nad pametnim telefonom, prenosnikom, tablico ali televizijo, se gibljemo v kraljestvu neresničnosti, kjer kraljujeta fantazija in utvara. Tehnologije, ki smo jih ustvarili, da bi nam služile, so nas usužnjile.

   Celo zdajle verjetno bralci ogorčeno branite svoje navade glede medijev: “To ali ono ima odrešujočo vrednost!” Toda ne smemo se slepiti: če preživimo več časa z mediji kot pred Gospodom v molitvi, potem zagotovo naše prioritete niso prave.

   2. ŽIVITE EVANGELIJ, NE PRAVDAJTE SE O NJEM

   Cerkev nam nudi liturgijo kot sredstvo uvajanja v Božje skrivnosti. Tisti, ki doumejo njeno lepoto, morajo paziti, da je ne spolitizirajo z nenehnimi spori. To ne pomeni, da ste apatični, če ste priča nespoštljivosti.

   Vedno bodo priložnosti za spodbujanje češčenja, ki pritiče Božji veličini, in mi jih moramo izkoristiti. Vseeno pa se moramo zavedati nevarnosti nenehnega prerekanja o svetih stvareh, še posebej če smo prepričani v svojo lastno pravičnost.

   V vsakem primeru je sveto življenje najboljše pričevanje za preobrazbeno moč liturgije. Usmiljena ljubezen je oblika svetosti in ljubezen ni brezobzirna, saj “ne išče svojega.” (1 Kor 13,5)

   3. IZOGIBAJTE SE NEMIRNEMU ISKANJU PRAZNEGA ZNANJA

   Iskrena želja po spoznanju Boga je precej drugačna od vsiljive radovednosti o teologiji. “Ne poganjam se za velikimi dejanji, za čudovitejšimi od mene.” (Ps 131,1) Iskrena želja po spoznanju Boga pride iz ponižnosti. Vodi v vztrajanje v molitvi, pozorno premišljevanje o Svetem pismu in krotko preučevanje očetov in teologov. Prinaša mir, nežnost, ljubezen.

   Vsiljiva radovednost o teologiji pa pride iz nadutosti. Vodi v mrzlično prebiranje spletnih strani in poslušanje podkastov, skupaj z izjemno željo po pogovoru. Vodi v sušo in izčrpanost.

   Naravno je, da se človek sem ter tja obrne na strokovnjake, a če na primer več časa porabimo za branje o Svetem pismu kot za branje Svetega pisma samega, kaj to pomeni? Izvir modrosti je tik pred nami – mi moramo le piti iz njega.

   4. IZOGIBAJTE SE DUHU PREPIRLJIVOSTI

   Čeprav smo občasno poklicani, da spregovorimo o utemeljenih razlogih za našo vero, bi se morali na splošno izogibati prepiranju z nevernimi in “šibkejšimi” brati. “Na to jih moraš opozarjati in jih rotiti pred Bogom: naj se ne pričkajo za besedo, ker ni v nobeno korist, poslušalcem pa je v pogubo.” (2 Tim 2,14)

   Naj beseda križa in priča Kristusa v nas prepriča tiste, ki jih je potrebno prepričati. Ko gre za subtilna doktrinalna vprašanja in cerkvene polemike, se je priporočljivo obvladati, kajti takšnih zadev ni zlahka razrešiti in tako po nepotrebnem razvnemajo strasti.

   Ko se skupaj zbiramo, se moramo izogibati črnogledosti in tarnanju – raje izberimo koristen pogovor o tem, kar je resnično, častno, pravično, čisto, ljubeznivo, krepostno in hvalevredno (prim. Flp 4,8).

   5. DO POLITIKE OHRANITE DISTANCO

   Čeprav imamo po naravnem zakonu dolžnost izpolnjevati državljanske obveznosti in je hkrati naše evangeljsko poslanstvo prinašati Kristusovo resnico v javno življenje, pa nas te zadeve ne smejo preveč zaposlovati. Obstaja čas in prostor za politično udejstvovanje, ki lahko pripomore k splošnemu dobremu.

   Toda takšno udejstvovanje od nas ne zahteva, da bi sledili politiki kot kakšni igrici, niti da bi dopustili, da nas neskončen krog novic posrka ali bi se nam volitve zdele kot nekaj apokaliptičnega. Na kratko, ne zaupajmo knezom (prim. Ps 146,3), ampak se zavedajmo, da je naša domovina v nebesih (prim. Flp 3,20).

   6. NAŠE MNENJE NAJ NE BO KAMEN SPOTIKE

   Evangelij je škandalozen, zato moramo pogosto žrtvovati svoje mnenje, še posebej tisto, ki lahko sproži nestrinjanje, da pot do Kristusa za bližnjega ne bi bila še napornejša. Je naše mnenje o tej politiki ali onem uslužbencu res tako pomembno, da je vredno z njim ovirati odrešenje nekoga drugega?

   “Zato nehajmo soditi drug drugega. Rajši pazite na to, da ne boste bratu v spotiko ali v pohujšanje.” (Rim 14,13)

   Včasih moramo govoriti neposredno, pa naj stane kar hoče. A kako pogosto razvrednotimo Kristusa, ker želimo čutiti zadoščenje, ko stvari povemo naravnost! Bolje je, da ostanemo za vedno tiho, kot da spravimo evangelij na slab glas, ko po nepotrebnem govorimo besede, ki so škodljive.

   7. NEDELJA NAJ BO ZA GOSPODA, NE ZA TA SVET

   Nedelja nam daje možnost, da se ustavimo in se naužijemo Kristusove luči, da bi lahko svetili v svetu. Kako to, da tako zlahka zanemarimo to blagoslovljeno priložnost in dan namenimo za različne opravke, šport in brezdelje? Nedeljo bi morali napolniti s posebnimi obredi, ki spodbujajo premišljevanje in slavljenje, da bi bili tako resnično poživljeni in bi okusili, kaj pomeni večno življenje.

   Navsezadnje smo bitja, ki živimo v času: če ne privoščimo Bogu trenutka, da bi se srečal z nami in prebival pri nas, z njim ne bomo imeli zaupnega odnosa. Dan naj bo zato namenjen prepevanju, Njegovemu imenu, njemu, ki nas je ustvaril (prim. Ps 92).

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/10/19/7-nasvetov-kako-najti-nekaj-miru-tudi-v-najtezjih-obdobjih/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
6. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 22:33

   Medmrežje OPERANDO: Izziv ljubezni (avtorja Alex Kendrick, Stephen Kendrick)

   Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

   Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam. Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih. Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih. Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

   Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Če se boste odločili ljubiti svojega moža oziroma ženo, boste morali reči ‘ne’ svojim željam, da boste lahko rekli ‘da’ njegovim potrebam. To pa pomeni, da ste srečo zakonca postavili pred svojo.

   Izziv ljubezni
   Ne gre za to, da vi ne bi smeli biti srečni, ampak da ne smete zanikati sreče zakonca, da bi bili srečni predvsem vi. Ljubezen vodi tudi k notranjemu veselju. Ko boste blagor zakonca postavili na prvo mesto, vas bo to izpolnilo neprimerno bolj, kot bi vas sebična dejanja. Tako ugodnost si je Bog zamislil in pridržal za tiste, ki si izkazujejo resnično ljubezen. Ko se odpoveste svojim pravicam v dobro zakonca, dobite priložnost, da izgubite sebe in najdete veličastnejši smisel zakona. Nihče vas ne pozna tako dobro kot zakonec, zato bo prvi opazil, da ste ravnali drugače in namenoma žrtvovali svoja hotenja in želje, da bi zadovoljili njegove ali njene potrebe. Če svojih želja ne boste mogli žrtvovati v blagor zakonca, vas sebičnost morda obremenjuje bolj, kot si želite priznati.

   Zastavite si naslednja vprašanja:
   ⦁ Ali zakoncu resnično želim le najboljše?
   ⦁ Ali ima ob meni občutek, da je ljubljen?
   ⦁ Ali meni, da mislim na njegov najvišji blagor?
   ⦁ Ali me vidi kot človeka, ki najprej poskrbi zase?

   Če verjamete ali ne, imajo vaši bližnji, še zlasti vaš mož ali žena, o vas določeno mnenje. Se jim res zdite ljubeči? Ne pozabite, da mora tudi vaš mož ali žena ljubiti sebičnega človeka. Zato se odločite, da mu boste najprej vi izkazovali iskreno ljubezen in ne boste ničesar spregledali. Navsezadnje bosta oba bolj izpolnjena. “Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

   Medmrežje Operando: Avtorja knjige: Alex Kendrick, Stephen Kendrick.

   Dodsatek
   Mnogo duhovnikov in terapevtov je uspešno pomagalo zakoncem, ki so prišli in prosili za pomoč. Omenil bom duhovnika in terapevta dr. Cristiana Gostečnika v Frančiškanskem Inštitutu v Ljubljani, ki s svojimi strokovnimi sodelavci in frančiškani že vrsto let uspešno m9n učinkovito pomaga zakoncem. Zna delati kot frančiškan tako po verski plati in kot terapevt tudi po strokovni plati in pomagati zakoncem v težavah, da razrešij0 svoje težave. Tudi nekateri drugi duhovniki so usposobljeni, da pomagajo zakoncem drugod, če ne drugače, da zakonce pravilno usmerijo in /ali le poslušajo in svetujejo. Poznam primere, ko so verni in nekateri neverni zakonci, ki so bili zaradi težav v zakonu pred ločitvijo, pa so na koncu ugotovili: “nihče od naju ni imel prav; na srečanjih pri frančiškanih sva dobro sodelovala z duhovnikom in terapevtom in sva se res potrudila da ostaneva skupaj; in sva zakon obdržala. Še več, obilo sva molila in se trudila, da bova spoštovala ves napredek v najinem odnosu in ohranila zakon in otroke v ljubeznivem in srečnem družinskem okolju. In bila sta opogumljena tudi z drugimi pari na srečanjih, kjer so drug drugega spodbujali. Kar je Bog zvezal, naj človek ne razveže. In karkoli k temu pomaga in deluje je pravzaprav prava pot. Res pa je, da je prav, da molimo k Bogu in prosimo za pomoč. In mnogi duhovniki radi pomagajo z nasveti ali usmerijo zakonce, da gredo po strokovno pomoč, če tako presodijo. In rekel bom še enkrat tole: stališča in mnenja niso še fakt ali dokaz ampak le mnenje (just an opinion!). Ker pa premalo vemo, pustimo Bogu, da vodi, usmerja in pomaga!

   Odgovori
7. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 21:57

   Omrežje Operando: Človek se ne spreobrne zaradi besed, ampak zaradi Ljubezni

   Če želiš, da bi se ljudje okoli tebe spreobrnili, potem jih ljubi in tako izpolnjuj Božjo Voljo. Več kot besede jim bo o Bogu povedala tvoja ljubezen. Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov. Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen. Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi. Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode.Veruj v Boga in Spolnjuj Njegovo Voljo ter Jezusov Evangelij. Bog je Ljubezen.

   MOLITEV (Barbara Rajgelj Operando)
   Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče Ljubezni in Usmiljenja. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi.Prosim pomagaj nam, da bomo pravično živeli Te Slavili in se Ti Zahvaljevali za vse, kar v Življenju pride dobrega ali slabega, ostali stanovitni v Veri in Molitvi, spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.

   Avtor: BARBARA RAJGELJ na Omrežju Operando

   https://operando.org/clovek-se-ne-spreobrne-zaradi-besed-ampak-zaradi-ljubezni/.

   Odgovori
   • Miro says:

     29. oktobra, 2022 at 9:47

     V gornji objavi je glede avtorice dvakrat pomotoma zapisano: Rajgelj.
     Dovolite, da posredujem popravek.

     Avtorica: BARBARA BAJŽELJ

     Odgovori
     • janez says:

       29. oktobra, 2022 at 18:07

       Hvala za popravek. Se opravičujem za napako. Molitev pa je čudovita.

       Odgovori
8. janez says:

   27. oktobra, 2022 at 21:51

   ŠEST NASVETOV, KAKO NAJTI NOTRANJI MIR (ALETEIA)
   POMANJKANJE MIRU IZVIRA IZ POMANJKANJA ZAUPANJA V BOGA

   V Božjem okolju, reviji o duhovnosti sredi življenja, so nanizali nekaj nasvetov, ki nam lahko pomagajo, da bomo kljub težkim časom ostali mirni in z optimizmom zrli v prihodnost.

   1. Ne obupajmo nad seboj
   Naučimo se ljubiti sebe takšne, kot nas vidi Bog. Ne delajmo si skrbi zaradi svojih padcev, ne vznemirjajmo se ob lastnem trpljenju ali navidezni mlačnosti. “Pogled na lastno nezmožnost in ničevost nam mora biti velik razlog za mir,” zagotavlja oče Libermann. Prav zato nam Bog ni poslal Sina Jezusa, da bi nas sodil, ampak da bi nas odrešil in nam dal življenje. Bog očiščuje naša srca in nas tako usposablja še za veliko večja dejanja, prežeta z ljubeznijo, kajti njegov Duh, ki nas osvobaja, lahko končno deluje v nas.

   2. Prosimo za milost zaupanja
   Pomanjkanje miru izvira iz pomanjkanja zaupanja v Boga. Pogoj za mir je “dobra volja” oziroma “čisto srce” – trdna in stalna pripravljenost človeka, ki je odločen ljubiti Boga bolj kot vse in zaupati vanj tudi v najmanjših stvareh. “Tega se ne smemo bati, ker bi mu s tem naredili veliko krivico, njemu, ki je nadvse dober, ljubeč ter poln nežnosti in usmiljenja do nas,” nas opogumlja oče Libermann.

   3. Skrbimo za reveže
   Sveti Tomaž Akvinski je zapisal, da le dobrodelnost zagotavlja popoln mir, da gre za “izkušnjo, ki si je želja po minljivih stvareh ni prisvojila. Ko človek nekaj dobi, si zaželi nečesa novega.” Kako ohranjati mir v današnjem času, v katerem je v revščino prisiljenih vedno več ljudi? “Če iščeš mir, pojdi naproti revnim,” je priporočil Janez Pavel II. v prepričanju, da izjemna revščina človeških množic v današnjem času ustvarja nevarne razmere.

   4. Odpuščajmo tistim, ki so nas razžalili
   Vsi trpimo zaradi sporov, konfliktov in raznih stisk, ki včasih vodijo celo v bolj ali manj hude razdore … Včasih nas to tako globoko prizadene, da začnemo v skritih kotičkih srca gojiti dolgotrajne zamere in vztrajamo v zagrenjenosti. Mržnja in sovraštvo sta močan strup. Odpuščanje je edini učinkoviti protistrup, s katerim znova najdemo pot spokojnosti. Odpuščanje je pogosto junaško dejanje in sad dolgotrajnega prizadevanja.

   5. Ne dovolimo strahovom, da bi nas podjarmili
   Živeti v miru pomeni ustaviti gibalo domišljije, ki z veliko hitrostjo vleče za seboj vagone naših skrbi. V Svetem pismu je tristo petinšestdesetkrat zapisano sporočilo: “Ne bojte se!” “Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo podaljšati svoje življenje za en sam komolec?” (Mt 6,27). Kako ohranjamo notranji mir? Svojo preteklost predajmo Bogu (odpuščanje) in svojo prihodnost njegovi Previdnosti (izročanje). In živimo … le za današnji dan. “Jutrišnji dan bo skrbel sam zase.”

   6. Brezpogojno se izročajmo Bogu
   Težave, stiske in preizkušnje so neizogibne. Resničnost se vedno ne prilagaja našim “pobožnim” željam. Zaupanje v Boga nam pomaga ponižno sprejemati dogodke, da smo jim kos ter v njih vidimo pot svetosti in miru. Sveti Frančišek Saleški pravi, da ni pomembno “imeti mir v srcu, ampak delati zanj”.

   To je pot, ki jo je treba prehoditi vsak dan – ko se ne predajamo malodušju, ko začenjamo z majhnimi koraki in v njih vztrajamo ter ko vztrajamo v molitvi, s katero se nenehno izročamo Jezusovemu pogledu. “Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu” (Flp 4,6-7).

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/04/05/6-nasvetov-kako-najti-notranji-mir/

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    

   Odgovori
9. Miro says:

   27. oktobra, 2022 at 19:41

   PREPROST NAČIN, KAKO ČIM MANJ SKRBETI (Aleteia)

   ČE JE VAŠA TEŽAVA, DA STE ZASKRBLJENI ZA VSAKO MALENKOST, UPOŠTEVAJTE NASVET TEGA SVETEGA DUHOVNIKA

   Biti zaskrbljen je razmeroma preprosto, še posebej, ko poslušamo poročila. Vsak dan se zgodi nekaj, kar še dodatno poveča naše skrbi. Toda Jezus je svojim učencem pogosto dejal: “Ne skrbite za svoje življenje” (Mt 6,25).

   KAKO SE LAHKO IZOGNEMO PRETIRANI ZASKRBLJENOSTI?

   Duhovnik Francis Xavier Lasance v svojem Molitveniku z začetka 20. stoletja pojasnjuje, kako katoličani nikoli ne bi smeli biti zaskrbljeni zaradi česar koli.

   Kajti nobenega dvoma ni, da je najboljši “klub brez skrbi” na svetu Katoliška cerkev, ki svoje člane usmerja v čisto in sveto življenje, jim naroča, naj opravljajo svoje dolžnosti, se vedno veselijo v Gospodu in ohranjajo svoj dušni mir s preprostim, otroškim zaupanjem v previdnost našega Nebeškega Očeta. To je seveda dosti lažje izreči kakor storiti, toda oče Lasance v nadaljevanju pojasni ključ svojega odnosa do Boga.

   Sv. Frančišek Saleški, ki se je zavedal, da se vse nesreče v življenju, brez izjeme, zgodijo po Božji previdnosti, je z vso mirnostjo počival v Njem, kakor otrok v naročju svoje matere. Ta blagi svetnik je bil tako poln zaupanja v Boga, da tudi sredi največjih nesreč nič ni moglo zmotiti njegovega dušnega miru. “Ne morem drugače, kot da sem prepričan,” je pogosto dejal, “da mora tisti, ki veruje v neskončno Božjo previdnost, ki sega tudi do najmanjšega živega bitja, pričakovati nekaj dobrega v vsaki stvari, ki se mu zgodi.”

   Sposobnost, da nismo zaskrbljeni, v celoti temelji na popolnem prepuščanju zaupanja v Božjo previdnost. To pomeni, da zaupamo, kako ima Bog ves čas v mislih, kaj je za nas najboljše, in nam tudi v največjem trpljenju pripravlja nekaj dobrega.

   V istem duhu nas sv. Vincencij Pavelski spodbuja: Svoje zaupanje položimo v Boga in postanimo popolnoma odvisni od Njega. In potem se ne bojmo, kaj bodo ljudje govorili ali storili proti nam, saj se bo vse obrnilo v našo korist.

   Ta zaupljiv odnos do Boga je bil nekaj običajnega med vsemi svetniki, še posebej pri sv. Frančišku Asiškem: Srečen je človek, ki ne skrbi, se ne jezi glede nobene stvari na tem svetu, temveč živi sveto življenje, brez kakršne koli pretirane navezanosti, in se z veseljem prepusti Božji volji.

   Če želite zmanjšati svoje skrbi na tem svetu, svoje zaupanje položite v Boga in ne v kakšno človeško silo, ki vam jo ponuja svet. Svojega končnega zaupanja ne moremo polagati v zdravje, politike ali kogar koli drugega na vodilnem položaju. Lahko pa zaupamo v Boga.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2020/11/17/preprost-nacin-kako-cim-manj-skrbeti/

   Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    27. oktobra, 2022 at 17:07

    IŠČITE BOGA V VAS! SVETI AVGUŠTIN PRIZNAVA, DA GA NI NAŠEL, DOKLER GA
    JE ISKAL ZUNAJ SEBE. NOTRANJE ŽIVLJENJE JE POTREBNO. ČE TO MANJKA,
    MANJKA VSE. (sv. Vincecij Pavelski)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    Odgovori