Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ JE RAZUMNOST?
Razumnost razpoloži razum, da v vsaki okoliščini dojame naše resnično dobro in izbere
pravilna sredstva za njegovo uresničenje. Razumnost usmerja druge kreposti tako, da jim
kaže pravilo in mero.
Kompendij KKC, 380
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLIMO
DEVETDNEVNICA PRED PRAZNIKOM BOŽJEGA USMILJENJA
PETI DAN
»Danes mi privedi ločene brate ter jih potopi v morje mojega usmiljenja. V bridkem trpljenju so trgali moje telo in srce, to je, mojo Cerkev. Če se vrnejo v edinost Cerkve, se zacelijo moje rane in se mi s tem olajšajo muke.«
Za tiste, ki so trgali oblačilo tvoje edinosti,
priteka iz tvojega Srca studenec usmiljenja.
Vsemogočnost tvojega usmiljenja, o Bog,
lahko tudi te duše izpelje iz zmot.
Neizmerno usmiljeni Jezus, ki si dobrota sama, ti ne odrekaš razsvetljenja tistim, ki te prosijo. Sprejmi v bivališče svojega neizmerno usmiljenega Srca naše ločene brate ter jih s svojo lučjo pritegni v edinost Cerkve.
Ne dopusti jim oditi iz bivališča svojega nadvse usmiljenega Srca, temveč stori, da bodo tudi oni poveličevali velikodušnost tvojega usmiljenja.
Večni Oče, usmiljeno poglej na naše ločene brate, ki so zapravili tvoje darove in zlorabili tvoje milosti s trdovratnim vztrajanjem v svojih zmotah. Ne glej na njihove zmote, marveč na ljubezen svojega Sina in na njegovo bridko trpljenje, ki ga je zanje vzel nase, saj so tudi oni vključeni v nadvse usmiljenem Jezusovem Srcu, da bodo tudi oni slavili tvoje veliko usmiljenje vekomaj. Amen.
Rožni venec božjega usmiljenja
Celotno besedilo devetnevnice na:
https://www.kapitelj.com/praznik_bozjega_usmiljenja.html
POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI
ANGEL PA JE NAGOVORIL ŽENI: »NE BOJTA SE! VEM, DA IŠČETA JEZUSA, KRIŽANEGA.
NI GA TUKAJ. OBUJEN JE BIL, KAKOR JE REKEL! STOPÍTA SÈM IN POGLEJTA KRAJ,
KAMOR SO GA POLOŽILI. (Mt 28,5-6)
Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=1163&t=5#Kristusovo+vstajenje
Kristus je vstal, res je vstal. Veselimo in radujmo se!
MOLIMO
RADUJ SE, KRALJICA NEBEŠKA
Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Molimo!
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil
človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje
večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
MOLITEV, KI VODI V ODNOS (Naša družina, Aleteia)
KO SE VPRAŠAMO, ZAKAJ IN KAKO MOLITI
ZAKAJ MOLITI? KDAJ, ČE NE ZDAJ, JE ZA NAS AKTUALNO VABILO SV. PAVLA:
“Veselite se v Gospodu zmeraj, ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.” (Flp 4,6-7)
Ampak kako naj se ob vsakem času veselimo in nič ne skrbimo, če pa … sklene stavek sam.
Vsak od nas je pač suženj nečesa, kar mu preprečuje, da bi živel svobodno življenje/Življenje, po katerem hrepeni. In morda se ravno v tem, ko se sami trudimo biti boljši (pa nam ne uspe), najbolj jasno izkaže naša največja težava: da je naš pogled obrnjen v nas same.
Kadar nas skrbi: “Kako naj naredim to ali ono, kaj če mi ne uspe ali pa kaj če se (meni oz. mojemu bližnjemu) to ali ono zgodi” … živimo, kot da bi bilo vse odvisno od nas samih in bi morali ta trenutek imeti odgovore na vsa aktualna, pretekla in prihajajoča vprašanja, zraven pa še “plan” a, b, c, d … ki “mora” biti nujno uspešen.
In prav v tem najbolj trpimo, saj si nalagamo breme, ki je pretežko za nas. Živimo (životarimo), kot živi ta svet, in mislimo, da moramo sami poskrbeti zase. Kot da sploh ne bi imeli Boga Očeta, ki skrbi za nas.
KAKO MOLITI?
On pa vstopa v to realnost in nas ljubi točno take, kakršni danes smo. Ne vstopa nasilno in noče nas spreminjati, češ, moral bi biti tak ali tak … nežno trka (kot sveta družina v Betlehemu) in čaka, da mu odpremo (prim. Raz 3,20). Verjetno se je vsak od nas že kdaj srečal z Njim. Pa naj bo to na oratoriju, duhovnih vajah, pri petju, sv. maši, v tihi molitvi ali celo v stiski, kjer smo ga videli, kako nas rešuje.
Ne glede na to, kako ali kdaj je prvič vstopil in kje smo zdaj v odnosu z njim, si za vsakega od nas želi enako. Da bi spoznali, kako rad nas ima Oče in kako za nas skrbi: “Vaš Oče vendar ve, da to (hrano in obleko – vse potrebno za življenje) potrebujete,” (Lk 12,30).
In še bolj sprejeli njegovo zastonjsko ljubezen, po kateri nas ozdravlja ran, ki jih za sabo pušča strah, in deluje, kjer mi ne moremo, ter usposablja, da bi tudi mi živeli svobodno – v ljubezni.
O tem, zakaj in kako moliti, več na: https://si.aleteia.org/2022/03/20/molitev-ki-vodi-v-odnos/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
KAR JE ZA TELO DIHANJE, JE ZA DUŠO MOLITEV.
PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU IN GA PONIŽNO
PROSIMO, NAJ NAS UVAJA V GLOBOKE SKRIVNOSTI
MOLITVENEGA ŽIVLJENJA. ZAČNIMO ŽE DANES!
MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
“PREMAGAL JE SMRT”
VSTALI, POVELIČANI KRISTUS JE ODVRGEL VSE, KAR JE ZEMELJSKO, DA BI MI, NJEGOVI BRATJE LJUDJE, POMISLILI, KAJ MORAMO ODVREČI S SEBE. (Kovačnica, 526)
KRISTUS ŽIVI. To je velika resnica, ki daje vsebino naši veri. Jezus, ki je umrl na križu, je vstal in premagal smrt, oblast teme, trpljenje in strah. Ne bojte se; s tem vzklikom je angel pozdravil ženske, ki so šle h grobu; ne bojte se! Jezusa iščete, Nazarečana, križanega. Vstal je. Ni ga tukaj. Haec est dies quam fecit Dominus, exultemus et laetemur in ea; to je dan, ki ga je Gospod naredil; radujmo in veselimo se ga.
VELIKONOČNI ČAS JE ČAS VESELJA, VESELJA, KI SE NE OMEJUJE LE NA TO OBDOBJE LITURGIČNEGA LETA, TEMVEČ V VSAKEM TRENUTKU NAPOLNJUJE SRCE KRISTJANA. Saj Kristus živi. Kristus ni oseba, ki bi minila, ki bi nekaj časa živela in potem odšla ter nam pustila le čudovit zgled in spomin.
Ne, Kristus živi. Jezus je Emanuel, Bog z nami. Njegovo vstajenje nam razodeva, da Bog svojih ne zapusti. Ali pozabi ženska na svojega dojenčka, da bi se ne usmilila sina svojega telesa? In ko bi ga tudi ona pozabila: jaz te ne pozabim, je obljubil. In svojo obljubo je izpolnil. Bog ima še vedno veselje s človeškimi otroki. (Jezus prihaja mimo, 102)
Povzeto po: https://opusdei.org/sl-si/dailytext/premagal-je-smrt/
Aleluja, Kristus je vstal in živi!
MOLIMO
RADUJ SE, KRALJICA NEBEŠKA
Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja,
zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, aleluja.
Je vstal, kakor je rekel, aleluja.
Prosi za nas Boga, aleluja.
Veseli in raduj se, Devica Marija, aleluja.
Ker je Gospod res vstal, aleluja.
Molimo!
Vsemogočni Bog, z vstajenjem svojega Sina Jezusa Kristusa si razveselil
človeštvo. Po priprošnji njegove deviške matere Marije naj dosežemo veselje
večnega življenja. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
KRISTUS JE VSTAL, RES JE VSTAL. VESELIMO IN RADUJMO SE!
TRPLJENJE : Avtor MARJAN DVORNIK, Prenova v duhu , marec 2024
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Vstopili smo v čas cerkvenega leta, ki nas nagovarja k premisleku o trpljenju. Pogosto slišim stavek: »Če bi Bog bil, ne bi bilo trpljenja,« ali pa: »Zakaj Bog dopušča trpljenje?« Kot vsakič najdemo odgovore v Božji besedi, posebno v Veseli novici, ki jo je prinesel Jezus.
Ob stvarjenju človeka, več kot tri milijarde let po stvarjenju zemlje, je s stvarjenjem človeka vanj položil tudi eno od ključnih podobnosti s seboj – svobodo. Nobeno do tedaj ustvarjeno bitje ni imelo te lastnosti niti nobeno bitje ni doumelo, da Bog je. Edino človek ima ta uvid, saj se mu je Bog razodeval in človek je to spoznanje sprejemal kot resnico. V začetku je človek svobodno voljo uporabil za to, da se je Bogu uprl, ker je bilo to, kar mu je ponujala kača, »poželenja vredno«.
Ta odhod izpred Božjega obličja je sprožil spor med bratoma in umor. Kajn je mislil, da bo z nasiljem rešil svojo težavo, prinesel pa je neizmerno trpljenje svoji materi, verjamem pa, da tudi očetu. Naslednji primer je hedonistično življenje v Noetovem času. »Samo enkrat živimo!« še danes odmeva tudi v naših krajih. To je res, ni pa res, da se je zato treba vdajati vsakovrstnemu
poželenju. Tako razumevanje je sprožilo cunami, potop.
Prav tako so v Sodomi in Gomori razumeli kot pravico vsakovrstno spolno življenje in so zahtevali od Lota, da jim izroči goste, da bodo potešili svojo spolno slo. To me spominja na resolucijo Združenih narodov, ki pravi, da je izbira spolnih praks stvar pravice posameznika.
Vse take misli, besede in dejanja so sprožilec posledic: trpljenja, bolezni, smrti, lakote, uboštva, … Tu gre za spoznanje, da je Bog ustvarjal tako, da je vse ustvarjeno v ravnotežju, da ima vsako dejanje posledice. Če samo pogledamo naravo, zloraba tega, kar je Bog ustvaril, pri naša podnebne spremembe, ki bodo v prihodnje zaznamovale vse človeštvo.
Zloraba pa je v tem, da je človek svoj odnos do narave preobrnil iz Božjega gospodovanja v nebrzdano izkoriščanje. Hlepenje po bogastvu, napuh in uveljavljanje svoje volje so povzročili odziv narave, ki se kaže v poslabšanih življenjskih razmerah. Če se bo to nadaljevalo, bo človeštvo izpostavljeno uničenju kot v Noetovih časih. Zakon narave bo neusmiljeno uravnotežil zlo s trpljenjem.
Na osebni ravni pa ta zgled pomeni, da vsak človekov greh sproži plaz ali slap trpljenja, ki se razlije po njegovi okolici. Tako je vsak med nami odgovoren za trpljenje, ki ga doživljamo ali pa samo vidimo v svoji okolici.
Vsak greh, še posebno pa prelom obljub, ki smo jih dali Bogu: zakonske zvestobe, celibata. Če razumemo greh kot napačno odločitev svobodne volje, če je greh vsako odvračanje od Boga, nas taka praksa vodi v pogubljenje, v večno smrt. Bog pa človeka ljubi, zato mu je ponudil rešitev. Jezus je naš Učitelj, rabi, zato je njegovo življenje vzor in predlog za naše življenje. Seveda se je treba za ta vzor odločiti. Ni dovolj, da »vemo«, da Bog je, delamo pa po svoje. To sta počela tudi Adam in Eva. Bistvo tega
spoznanja je v Jezusovih besedah: »Moj Oče, če ta kelih ne more mimo, ne da ga pijem, naj se zgodi tvoja volja!«
(Mt 26, 42)
V spomin mi prihajajo besede mladega vikarja Franceta, ki je rekel, da je treba »sebi crknit«.
»Meseno« mišljenje, govorjenje in delovanje sproži posledice, duhovno pa človeka rešuje. Ko premišljujem Jezusovo odločitev, stopita v ospredje dve značilnosti. Najprej je to popolna izročitev Očetu, ki je pogojena z udejanjenjem največje zapovedi, potem pa spoznanje, da je najučinkovitejši način saniranja posledic greha trpljenje nedolžnega. Greh kot dejanje Bog odpusti vsakomur, ki ga prizna in se ga kesa, posledice greha pa ozdravi trpljenje. Vsakdo, ki vstopi v območje trpljenja, je po svoje Jezusov sodelavec pri odrešenju človeštva. To pa ni vse, kar nas je naučil Jezus. Bog je odprl možnost reševanja tudi s tem, da se je človeku razodel in mu odprl vrata vere. Jezus stavi na človekovo vero, ko pove, da je v veri moč Svetega Duha, ki spreminja stanje:
ozdravlja, osvobaja, obuja, posega v dogodke …
Glede vere pa obstaja veliko nepoučenosti. Vera še ni to, da vemo, da Bog je. Pavel pravi, da to vedo tudi hudobni duhovi. Vera je odločitev, da bomo to, kar vemo, tudi živeli. Jezus je pri tem natančen, saj poveže vero z ljubeznijo. Ljubezen pa je tisto stanje duha, ki človeku omogoči, da se svobodno odloči za dobro.
V vseh oblikah. O tem me še vedno najbolj prepriča pater Pij, svetnik z nestrohnjenim telesom, ki je nekemu spovedancu obljubil, da bo molil za njegovo ozdravitev takoj, ko ga bo vsaj en del njegovega telesa nehal boleti. Cerkev ima v ta namen zakrament bolniškega maziljenja. Nekateri se tega zakramenta boje, saj mislijo da bodo umrli, če bodo v hišo spustili duhovnika. Tako mi je razlagal tudi moj rajnki sosed, ko sem mu predlagal prejem zakramenta. Moja rajnka stara mama pa je umrla šele po petem prejemu bolniškega maziljenja. Žal pa je vse prevečkrat učinek bolniškega maziljenja zatajen, saj ne ozdravljeni ne duhovnik o tem ne pričujeta. Druga pot pa je pot vere, ko Jezus pove, da bodo človekovo vero
spremljala znamenja. Kdor sprejme Jezusovo povabilo, da ga posnema, da hodi za njim, ima od Očeta dano možnost, da se dejavno vključi v odrešenjski proces. Tudi ti.
V premislek: MARJAN DVORNIK
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Ko sem premišljeval, kako pomagati
ljudem, ki trpijo v vojnah, kot na primer
v Ukrajini, sem se odločil, da Bom molil
za to, da se Putinu prikaže Marija in mu s
svojo avtoriteto pove, da da naj se spreobrne.
Marija namreč v vseh prikazanjih pove, da
je molitev moč za preminjanje dogodkov
in posledic, posebno če bomo verujoči z
molitvijo jačali njeno poslanstvo. Tudi ti si
povabljen k temu odrešenjskemu procesu.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, prva dva človeka sta izrabila SVOBODO–UPRLA STA SE BOGU! TA ODDALJITEV OD BOGA JE TUDI POVZROČILA, DA JE BRAT UBIL BRATA!
Tudi danes zelo grešimo!
V SVETEM PISMO SO NAPISANA NAVODILA ZA ŽIVLJEJE IN ODGOVORI, NASVETI!
JA, RES JE: Vsak človekov greh sproži plaz ali slap trpljenja, ki se razlije po njegovi okolici. Tako je vsak med nami odgovoren za trpljenje, ki ga doživljamo ali pa samo vidimo v svoji okolici.
JEZUS JE SVARIL PRED GREHOM: ČLOVEKU JE REKEL:” NE GREŠI VEČ, DA SE TI NE ZGODI KAJ HUJŠEGA” -Jn 5,10-14
———————————————————————————————————————————————————
Tisti dan pa je bila sobota. 10 Zato so Judje govorili ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati postelje!« 11 On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi!‹« 12 Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ›Vzemi jo in hôdi!‹« 13 Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica. 14 Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« Jn 5,10-14
GREHE BOG ODPUSTI GREŠNIKU, ČE JIH PRIZNAVA, SE KESA, POKORI, POSLEDICE GREHA PA OZDRAVI TRPLJENJE.
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
NAJUČINKOVITEJŠI NAČIN SANIRANJA POSLEDIC GREHA JE TRPLJENJE NEDOLŽNEGA!
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
GREŠNE MISLI, BESEDE IN DEJANJA SO SPROŽILEC POSLEDIC: trpljenja, bolezni, smrti, lakote, uboštva…..ČLOVEKOVA VERA, PA SPREMINJA STANJA …..
KLJUB SLEPOTI IN DELNI GLUHOTI ORGLA: “VERA SE V PREIZKUŠNJAH KREPI” (Aleteia, 24/03/24)
PETDESETLETNI FRANCOSKI PIANIST IN ORGANIST JEAN-CHARLES ARNAUD JE SLEP OD ROJSTVA. POUČUJE NA FRANCOSKEM KONSERVATORIJU V ARGENTANU. “INVALIDNOST JE OD NEKDAJ DEL MOJEGA ŽIVLJENJA. OBLIKOVALA JE MOJO DUHOVNO POT,” JE POVEDAL ZA ALETEIO
JEAN-CHARLES ARNAUD se je začel učiti klavir skoraj istočasno kot hoditi, pri štirih letih in pol. Orgle je odkril pri desetih letih, ko se je nepričakovano s prsti dotaknil tipk veličastnega inštrumenta. Za igranje orgel ga je navdušil domači župnik, ko ga je prosil, da bi igral na neki poroki.
“S sestrami sem hodil k maši, zvok mi je bil znan, rad sem ga poslušal v cerkvi ali po radiu. Zelo sem bil zaskrbljen, kako bom igral, kako mi bo šlo. Ko pa je napočil tisti dan, sem doživel razsvetljenje. Prejel sem milost. Zdelo se mi je, da je bila glasba tista, ki me je nosila.”
Prva izkušnja z orglami je bila temeljna v življenju glasbenika in kristjana. “To je bil globok trenutek moje vere. Spoznal sem, da lahko resnično vse predam Bogu.” Fant se je od zgodnje mladosti šolal v ustanovi s programom, prilagojenim njegovi invalidnosti.
Več o njegovi življenjski zgodbi na: https://si.aleteia.org/2024/03/24/kljub-slepoti-in-delni-gluhoti-orgla-vera-se-v-preizkusnjah-krepi/
Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
4 STEBRI ČEŠČENJA BOŽJEGA USMILJENJA (Aleteia)
ČEŠČENJE BOŽJEGA USMILJENJA POZNA ŠTIRI KLJUČNE STEBRE, KI SO BILI RAZODETI SV. FAVSTINI
Ko je sveta Favstina v svoj Dnevnik zabeležila svoja številna srečanja z Jezusom, so se pokazali štirje osrednji stebri pobožnosti Božjega usmiljenja.
Ti stebri so pogosto ločeni, vendar jih moramo povezati, če želimo, da tvorijo sklenjeno celoto.
1. PODOBA USMILJENEGA JEZUSA
2. NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA
3. ROŽNI VENEC BOŽJEGA USMILJENJA
4. URA USMILJENJA
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/05/14/4-stebri-cescenja-bozjega-usmiljenja/
MOLIMO
DEVETDNEVNICA PRED PRAZNIKOM BOŽJEGA USMILJENJA
ČETRTI DAN
»Danes mi privedi pogane in tiste, ki me še ne poznajo. V svojem bridkem trpljenju sem mislil tudi nanje in njihova prihodnja gorečnost je tolažila moje Srce. Potopi jih v morje mojega usmiljenja. «
Neizmerno usmiljeni Jezus, ki si luč vsega sveta, sprejmi v bivališče svojega nadvse usmiljenega Srca vse tiste, ki te še ne poznajo. Naj jih razsvetlijo žarki tvoje milosti, da bodo tudi oni skupaj z nami slavili tvoje čudovito usmiljenje, in ne dopusti jim oditi iz bivališča svojega nadvse usmiljenega Srca.
Naj luč tvoje ljubezni
razsvetli temino duš.
Daj, da bi te duše spoznale
In z nami slavile tvoje usmiljenje.
Večni Oče, usmiljeno poglej na tiste, ki ne verujejo v tvojega Sina, in na one, ki te še ne poznajo, saj so zaobjeti v neizmerno usmiljenem Jezusovem Srcu. Pritegni jih k luči evangelija. Vsi ti ne vedo, kako velika sreča je ljubiti tebe. Stori, da bodo slavili radodarnost tvojega usmiljenja vekomaj. Amen.«
Rožni venec božjega usmiljenja
Celotno besedilo devetnevnice na: https://www.kapitelj.com/praznik_bozjega_usmiljenja.html
MOLIMO
VELIKONOČNA MOLITEV (Operando, Silva Volčič)
NAJ TA VELIKONOČNA MOLITEV V VAS UTRDI VESELJE IN MOČ, KI JO JE JEZUS S SVOJIM DAROVANJEM PREK KALVARIJE, GROBA IN VSTAJENJA PRINESEL NA ZEMLJO.
ALELUJA! ALELUJA! ALELUJA!
VSTAL JE! NI GA V GROBU. ON ŽIVI! JEZUS ŽIVI!
Nebeško veselje preplavlja moje srce ob tej čudoviti novici. Naj se veselim s prvimi apostoli, z Jezusovo materjo Marijo in Marijo Magdaleno, z vsemi kristjani po svetu, ki praznujejo Jezusovo vstajenje, in s svojimi bližnjimi.
Naj izkusimo to vstajenjsko moč, ki izvira iz Jezusovega vstajenja in njegove zmage. Daj, da me ta milost dopolnitve ne bi obšla, ampak premaknila moje življenje v odrešenjsko dimenzijo in obnovljen odnos s Teboj, Jezus, s Teboj, Oče, in z vsemi ljudmi.
Srečam Te, tako kot so Te srečale ženske pred Tvojim odprtim grobom. Vabiš me, da si vzamem čas Zate in mi razkriješ vse, kar je potrebno, da bi lahko doumela skrivnosti, ki mi jih imaš razkriti za moje življenje.
Tvoje ljubeče besede me opogumljajo in me kličejo, da se Ti predam in Ti zaupam: “Ne boj se, kajti jaz sem s Teboj vse dni do konca sveta.” (Mt 28,20) Pustim, da Tvoji obljubi odmevata v mojem srcu, me hranita in krepita.
Kako naj ostanem ravnodušna ob tem spoznanju? Kako naj ostanem pasivna in tiho?
Jezus! Odrešil si svet. Odrešil si mene. Tukaj si! Živ!
Daj, da tako kot Tebe poveličanega sedaj zagledam tudi novo sebe v zmagoviti Luči Vstajenja … sicer bi umrl zaman, Tvoja kri bi bila darovana brez pomena.
Odpri mi oči, da bom spregledala veličino, širino in globočino Tvoje ljubezni, ki je premagala vse zlo in izbrisala vse grehe.
Jezus, Ti me vabiš, da povzdignem oči tudi k Očetu in sprejmem njegovo bogastvo milosti. Skupaj s Petrom in drugimi apostoli v hvaležnosti vzklikam:
“Slavljen Bog in Oče! V svojem velikem usmiljenju si me po vstajenju Jezusa Kristusa od mrtvih prerodil za živo upanje, za nepropadljivo, neomadeževano in nevenečo dediščino, ki je v nebesih shranjena za nas.” (1 Pet 1,3-5)
Oče, hvala, ker po milosti enega človeka razlivaš name in na mnoge Božjo milost in dar opravičenja, ki daje življenje (Rim 5,18).
Hvala, Ti, Oče, da si dal Sina, ki je bil poslušen, da bi po njem kraljevala milost in pravičnost za večno življenje (Rim 5,15-21).
Gospod, Ti me vabiš, da to velikonočno veselje in dar milosti ponesem do vseh narodov in vseh ljudstev, vse do konca sveta (Mt 28,19). Blagoslovi moje poslanstvo, po katerem me kličeš v svoji ljubezni.
“Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.” Jezus me danes tako kot nekoč Marto sprašuje: “Veruješ v to?” (Jn 11,25-26)
Povzeto po: https://operando.org/velikonocna-molitev/
KAKO JE SV. FRANČIŠEK ASIŠKI NEKDANJEGA PRESTOPNIKA PRIVEDEL DO JEZUSA (Aleteia, 31/03/24)
DJAMEL GUESMI JE BIL NEUSPEŠEN V ŠOLI, VEČ NOČI JE PREŽIVEL NA POLICIJSKIH POSTAJAH, IZKUSIL JE MOŠKO PROSTITUCIJO. GLEDALIŠKO DELO O ŽIVLJENJU SV. FRANČIŠKA ASIŠKEGA MU JE SPREMENILO ŽIVLJENJE
Djamel se je odločil za Kristusa, potem ko je v gledališki igri povsem po naključju naletel na “Poverella”, ubožca sv. Frančiška. Ta igralec in režiser, danes tudi ustanovitelj gledališke skupine, je po lastnih besedah prehodil dolgo pot.
“Počutim se, kot bi bil deležen čudeža,” je povedal v pogovoru za Aleteio. Čudežno rešen osamljenosti, zapuščenosti in izključenosti: da, Djamel je bil resnično deležen čudeža in je živ dokaz, da vera odrešuje.
O njegovi življenjski zgodbi več na: https://si.aleteia.org/2024/03/31/kako-je-sv-francisek-asiski-nekdanjega-prestopnika-privedel-do-jezusa/
Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!