Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
V REVIJI BOŽJE OKOLJE, ŠT 1-24, je g. Meden napisal med drugim takole:
“TEŽAVA CERKVE JE, DA MLADE NAMESTO K BOGU SKUŠA VODITI K SEBI.”
In to se ne dogaja samo pri mladih. To je pogosto odsev splošnih prioritet Cekve.
Namesto Njegovega Duha v svojih srcih obnavljamo stene okrog Tabernaklja, da bi ostal trdno zazidan tam, kamor smo ga postavili, oziroma so ga postavili predniki- in da razpadajoči zidovi , razbita okna in črviva vrata ne bi bili preveč jasno znamenje duhovnega stanja Cerkve, ki jo predstavljajo.
Spomnimo:
TEDEN MOLITVE ZA NOVE DUHOVNE POKLICE 2024, OD 14. DO 21. APRILA 2024, POD GESLOM »PROSITE GOSPODA ŽETVE!«
Plakat in knjižico, poslanico svetega očeta Frančiška, spodbude za družine in kontaktne osebe, ter več spodbud najdete na:
https://cdp.nadskofija-maribor.si/index.php/40-moliti-za-duhovne-poklice/teden-molitve-za-duhovne-poklice/219-teden-molitve-2024
MOLIMO
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE
Gospod, Jezus Kristus, ti si rekel:
»Žetev je velika, delavcev pa malo.
Prosite torej Gospoda žetve,
naj pošlje delavce na svojo žetev!« (Mt 9,37).
Poglej, Gospod, potrebe vesoljne Cerkve
in tudi naše škofije
ter ji podari dovolj svetih duhovnikov,
stalnih diakonov, redovnikov in redovnic,
ki bodo zvesto in požrtvovalno služili tvojemu ljudstvu
in uresničili svoje poslanstvo.
Stori, da bodo naše družine skupnosti ljubezni,
v katerih starši z veseljem sprejemajo otroke,
in daj, da bodo otroci odraščali v prijateljstvu z Bogom
ter postali poslušni navdihom Svetega Duha.
Okrepi mlade, da bodo verovali ljubezni
in spoznali veličino življenja,
ki je podarjeno v služenju drugim
v duhovniškem in redovniškem poklicu,
ter mnoge privedli k tebi,
edini Poti, Resnici in Življenju.
Ti, Gospod si naše upanje, vate zaupamo!
Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
Marija, Mati Cerkve,
izprosi nam resnično ljubezen do Cerkve!
(katoliska-cerkev.si)
Najlepša hvala molilkam in molilcem, ker molite po namenih prosilcev v rubriki “Prosim za molitev”, v teh dneh pa tudi za nove duhovne poklice.
Naj vse naše sestre in brate, ne glede na takšno ali drugačno prepričanje, še zlasti pa najbolj trpeče, obilno blagoslovi Usmiljeni Bog, po neizmerni dobroti Vstalega Kristusa, na priprošnjo Presvete Device Marije!
“HVALEŽNOST JE ENO IZMED GLAVNIH ZDRAVIL ZOPER NAPUH” -Aleteia
Trda je pot do ponižnosti. Pogovor z jezuitom p. Janezom Poljanškom o napuhu in zdravilih zanj
PRED LETI JE NEKDO, KI JE BIL V CERKVI ZELO POZNAN IN SLAVEN, SKORAJ OBOŽEVAN, IZJAVIL, DA SPLOH NIMA PRIJATELJEV. TO ME JE PRESENETILO, ČLOVEK BI PRIČAKOVAL, DA JIH IMA VELIKO. A VERJETNO DRŽI: KODOR IMA TEŽNJO PO GOSPODOVANJU IN ČASTI, NI SPOSOBEN BLIŽINE IN PRIJATELJSTVA
V katerih konkretnih oblikah se najpogosteje kaže napuh?
Kaže se v želji po časti in oblasti, v gospodovanju nad drugimi, v sojenju in obsojanju drugih in Boga, v samozadostnosti, ko nam Bog ni potreben, v poniževanju drugih in tudi sebe, kadar se imamo za žrtve in se zaničujemo, ko se bojimo poraza, neuspeha, ponižanja; kaže se v perfekcionizmu, v pretenzijah oz. domišljanju, kaj vse nam pripada, kakšne krivice se nam dogajajo, v zahtevah, ki jih imamo do ljudi in do Boga, kakšni bi morali biti in kako bi morali ravnati, v manipulaciji z drugimi, v raznih oblikah narcisizma itd.
Ali lahko prevzeten človek spozna Boga?
Bog se more razodeti vsakemu človeku, vendar ima pri napuhnjenih, napihnjenih težje delo, da jim pride do srca. V evangeliju vidimo, kako težko je Jezus omehčal srca tistih, ki so se imeli za pravične in so obsojali druge. Nagovarjal jih je enkrat blago s prilikami, drugič trdo z opomini, z vzkliki “gorje vam”, a je v glavnem naletel na gluha ušesa in na vedno večjo sovražnost, ki ga je pripeljala na Kalvarijo.
Se napuh lahko preplete tudi z našimi notranjimi ranami, neodpuščanjem?
Težko je drugemu priznati, da nismo delali prav; da smo se motili …
V ozadju je naše veliko vprašanje, ki nas spremlja že od rojstva: Ali smo kaj vredni? Rane, ponižanja, krivice nam jemljejo občutek, da smo dragoceni in ljubljeni. Težko je živeti v zavesti, da smo neljubljeni, nesprejeti, nezaželeni itd. Če bomo poleg tega še priznavali svoje grehe in napake, bo ta zavest še težja. Drugi nas res ne bodo marali, si mislimo, zato ne odpiramo svojih slabosti in občutij, ki nas težijo.
Rešitev je v tem, da poglabljamo in se utrjujemo v zavesti, kdo smo v resnici. To nam je razodeto v Božji besedi, v zakramentih, v Cerkvi: Božji izvoljenci smo, sveti in ljubljeni …
Zdi se, kot da je napuh v ozadju številnih vsakdanjih drugih grehov – spovemo se nekega drugega greha, v bistvu pa ga je povzročil napuh. Kako vi pri spovedovanju odkrijete greh napuha in kaj v tem primeru priporočate spovedancu?
Napuha se ljudje ne spovedujemo kaj dosti, preveč se skriva. Tudi ne pomaga svetovati človeku, naj ne bo ošaben. Bolje je pokazati pot, ki pelje k ponižnosti.
Najprej je to molitev, kajti ponižnost je sad spoznanja Boga, izkustva Božje svetosti in skrivnosti. V molitvi spoznavamo, da smo majhni, grešni, krhki – takšno spoznanje vodi v ponižnost. Napuh ni to ali ono dejanje, napuh je ozračje, ton, barva vsega, kar živimo in delamo. In tega ne moremo spremeniti s svojo voljo, z opustitvijo nekega grešnega dejanja.
Samo Bog nas more vreči na tla (kot Pavla), nas spraviti na kolena (prek preizkušenj, skušnjav, dogodkov, ljudi …), se nam razodeti po svoji besedi.
“Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!” je vzkliknil Peter po čudežnem ulovu (Lk 5). Ali prerok Izaija, ko je v svetišču doživel Božjo slavo. Ponižnost je posledica spoznanja, da smo obdarovani. Kaj pa imaš, česar ne bi prejel, sprašuje Pavel. Zakaj se torej hvališ in povzdiguješ? Ignacij Lojolski v duhovnih vajah kaže tole pot k ponižnosti: najprej duhovno uboštvo (notranja svoboda, nenavezanost), iz tega sledi prenašanje krivic in sramotenja, to pa pelje v ponižnost.
Napuh si domišljavo pripisuje zasluge nekoga drugega, a konec koncev smo vse, kar imamo, prejeli, smo obdarovani, kot pravite. Ali k ponižnosti spada tudi hvaležnost?
Hvaležnost je eno izmed glavnih zdravil zoper napuh. Očiščuje nas pretenzij, domišljanja, da nam nekaj pripada, da se nam godijo krivice. Če gojimo hvaležnost, v nas umirajo zahteve, kakšni morajo biti drugi, kako morajo ravnati. V vsem se zahvaljujte, spodbuja sv. Pavel. Tudi v preizkušnjah, v neuspehih, v težavah. Nad vsem bedi ljubeča skrb Božje previdnosti. Hvaležnost rojeva bližino, prijateljstvo.
Pred leti je nekdo, ki je bil v Cerkvi zelo poznan in slaven, skoraj oboževan, izjavil, da sploh nima prijateljev. To me je presenetilo, človek bi pričakoval, da jih ima veliko. A verjetno drži: kdor ima težnjo po gospodovanju in časti, ni sposoben bližine in prijateljstva. Vedno je v strahu, da bo prišel nekdo močnejši. V tem je tragika napuha. Spomnimo se tretje Jezusove skušnjave: “Vso oblast ti dam, če padeš predme in me moliš.” Tisti, ki gospoduje nad drugimi, je hkrati suženj in častilec Hudega. Zato ni prav, da obsojamo ošabneža, kajti že sam dovolj trpi.
ZAKAJ MOLITEV POGOSTO IMENUJEMO DUHOVNI BOJ (Aleteia, 2/04/24)
MOLITEV JE NAPOR IN KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE GRE TAKO DALEČ, DA JO VČASIH IMENUJE KAR “DUHOVNI BOJ”
Zunanjemu opazovalcu se molitev na splošno zdi nekaj precej krotkega. Molitev najpogosteje povezujemo z mirnim razpoloženjem ter z občutki sreče in veselja.
Katoliška cerkev pa molitev imenuje boj.
ZAKAJ?
Katekizem Katoliške cerkve to pojasnjuje v poglavju o molitvi:
Molitev je dar milosti in odločen odgovor z naše strani. Vselej predpostavlja napor. Veliki molivci stare zaveze pred Kristusom kakor tudi božja Mati in svetniki z njim nas učijo: molitev je boj. (KKC 2725)
Molitev je boj, ker od nas zahteva napor.
Čeprav drži, da je molitev dar in da se med molitvijo zanašamo na številne Božje milosti, se moramo za molitev tudi potruditi. Če se ne trudimo moliti, verjetno ne bomo nikoli molili.
Sovražniki molitve
Zato jo Cerkev imenuje boj, saj je ta boj najpogosteje uperjen proti nam samim:
Zoper koga? Zoper nas same in zoper zvijače skušnjavca, ki stori vse, da bi človeka odvrnil od molitve, od zedinjenja z njegovim Bogom. (KKC 2725)
Kot pravi katekizem, molitev ni le boj proti nam samim, ampak tudi proti satanu in njegovim demonskim silam. Hudič ne želi, da bi bili združeni z Bogom, zato naredi vse, kar je v njegovi moči, da bi nam preprečil molitev.
Med molitvijo nas bo tudi poskušal odvrniti ali zapeljati v skušnjavo v upanju, da nas bo ujel nepripravljene.
Tako molitev nikoli ni zares pasivna, ko lahko mirno obsedimo in uživamo v Božjih milostih. Takšna izkušnja je sicer vsekakor mogoča, vendar se moramo za dosego takšnega miru boriti proti številnim sovražnikom, ki nam skušajo preprečiti zedinjenje z Bogom.
Ključnega pomena je, da molitev postane naša navada in da si ves čas prizadevamo za boj proti silam, ki nam nasprotujejo.
VSEŽIVLJENJSKI BOJ
Molimo tako, kakor živimo, ker živimo tako, kakor molimo. Če kdo trajno (habitualno) noče delati v skladu s Kristusovim Duhom, tudi ne more trajno (habitualno) moliti v njegovem imenu. “Duhovni boj” kristjanovega novega življenja je neločljiv od molitvenega boja. (KKC 2725)
Dokler dihamo na tej zemlji, se bomo morali med molitvijo bojevati. Šele ob koncu življenja bomo lahko počivali v ljubečih rokah našega dobrotljivega Očeta.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/04/12/zakaj-molitev-pogosto-imenujemo-duhovni-boj/
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
MOLIMO ZA PONIŽNOST
Gospod Bog, pomagaj nam,
da se naučimo iskrene ponižnosti,
kajti bolj ko smo ponižni, bližje smo tebi.
Želimo služiti bratom in sestram zaradi tebe.
Naj to služenje navdihujeta
velika ponižnost in ljubezen!
Kadar bomo čutili,
da moramo biti odločni,
naj ostanemo ponižni in ljubeznivi.
Opogumi nas,
da bomo prav uporabljali talente,
ki si nam jih podaril.
Naj to delamo s hvaležnim srcem,
v zavesti, da smo jih prejeli od tebe.
Naj postanemo vedno bolj podobni tebi,
ki si »krotak in v srcu ponižen«.
(vir: Ognjišče)
Jezus, krotki in iz srca ponižni,
upodobi naše srce po svojem Srcu!
ČE SMO PONIŽNI, NAM NIČ NE MORE DO ŽIVEGA, NE HVALA NE SRAMOTA, SAJ VEMO,
KDO SMO. ČE TI REČEJO SVETNIK, SE NE POVZDIGUJ. (Sveta mati Terezija)
Še drugi nasveti svetnikov na:
https://si.aleteia.org/2018/10/09/kako-se-otresti-napuha-in-postati-ponizen-svetniki-svetujejo/
Poglabljajmo se v bistvene in temeljne prvine vere Cerkve. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ SO BOŽJE KREPOSTI?
So kreposti, ki imajo za svoj izvor, nagib in neposredni predmet Boga samega. Vlite v s posvečujočo milostjo usposabljajo človeka za življenje v povezanosti s sveto Trojico. So temelj, duša in značilnost kristjanovega nravnega delovanja; oživljajo vse človeške kreposti. Božje kreposti so poroštvo za to, da je Sveti Duh v zmožnostih človeškega bitja navzoč in deluje.
KATERE SO BOŽJE KREPOSTI?
Božje kreposti so vera, upanje in ljubezen.
Kompendij KKC, 384 in 385
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
VSA DOBRA DELA SKUPAJ NISO VREDNA TOLIKO KOT ENA MAŠNA DARITEV, KER SO ČLOVEŠKA, MEDTEM KO JE SVETA MAŠA BOŽJE DELO. Iz knjige Skrivnost mojega sina, Antonija Salzano Acutis in Paolo Rodari)
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Razmišljajmo, KAJ POSTAVLJAMO NA PRVO MESTO V V ŽIVLJENJU. KDO ALI KAJ JE NA PRVEM MESTU?
JE BOG, ALI PA DENAR, SLUŽBA, IZLETI, UŽIVANJE, LEPOTA .UGLED, PRIJATELJI .itd….?
SVETI PAVEL JE REKEL: ZARADI KRISTUSA SEM VSE ZAVRGEL IN IMAM VSE ZA SMETI
Filipljanom 3,7-11
Toda kar je bilo zame dobiček, to sem zaradi Kristusa začel imeti za izgubo. 8 Še več, za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi bil Kristus moj dobiček 9 in da bi se znašel v njem, in to ne s svojo pravičnostjo, ki izvira iz postave, ampak s pravičnostjo, ki je po veri v Kristusa, se pravi s pravičnostjo, ki je iz Boga in sloni na veri, 10 da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter delež pri njegovem trpljenju, pri tem pa postajam podoben njegovi smrti, 11 da kako pridem do vstajenja od mrtvih. Filipljanom 3,7-11
Mati Carla Acutisa je napisala med drugim tudi naslednje:
MOJ SIN JE BIL ZELO PREPROST. NI MARAL NI MARAL VZVIŠENIH NAZIVOV, KI SO JIH LJUDJE POSTAVLJALI PRED IMENA IN PRIIMKE, DA BI DRUGIM DAJALI VEDETI, S KOM IMAJO OPRAVKA.
CARLO SE JE SLABO POČUTIL OB TISTIH, KI SO SE IMELI ZA POMEMBNE IN SO Z BESEDAMI IN OBNAŠANJEM OPOZARJALI NA SVOJ DRUŽBENI STATUS.
ZANJ SO BILI NAZIVI IN DENAR SMETI.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
V TEM, DA SE JE NEKDO RODIL V BOGATI ALI PLEMIŠKI DRUŽINI, NI VIDEL NIČ ZASLUŽNEGA ALI PLEMENITEGA. ZANJ JE BILA EDINA PRAVA PLEMENITOST DUHOVNA, ZARADI KATERE BOMO IMELI ZASLUGE V NEBESIH. PONAVLJAL JE, DA MATERIALNO PREMOŽNI NE SMEJO V DRUGIH VZBUJATI OBČUTKA MANJVREDNOSTI IN JIH SPRAVLJATI V ZADREGO.
BOGU MORAJO BITI HVALEŽNI ZA DOBRINE, KI SO JIH OD NJEGA ZASTONJ PREJELI, IN JIH DELITI Z MANJ PREMOŽNIMI, KI JIH PREVIDNOST POŠLJE NAPROTI.
CARLO JE BIL ZELO OBČUTLJIV ZA POTREBE BOLNIH IN OSTARELIH. V TRGOVINI JE NEMALOKRAT STAREJŠIM GOSPEM POMAGAL ODNESTI DOMOV KUPLJENA ŽIVILA.
POČEL NI NIČ IZJEMNEGA, ZATO PA Z VELIKO LJUBEZNIJO.
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
VSI, KI SO GA POZNALI, SO GA ZMELI ZA ANGELA. (Iz knjige -Skrivnost mojega sina).
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, Gospod ima svoja merila, človek, ki ne dela nič posebnega, pa vse počne z LJUBEZNIJO DO BOGA IN S TEM DO LJUDI, LAHKO SVETNIK. VZOR V TEM NAM JE TUDI SVETA MARIJA!
V petnajstih letih svojega življenja je Carlo Acutis DOSEGEL POPOLNO ZRELOST, SVETOST IN GOSPOD GA JE VZEL K SEBI.
Ja, tudi Carlo je imel POSVETNE STVARI ZA SMETI.
Tega pa meseni človek, ki še ni prečiščen in njegova notranjost še ni izpraznjena grešnosti in še ni izpraznjena posoda, da se v celoti napolniti z BOGOM, ne razume.
BOG PA DELI MILOSTI , TAKŠEN ČLOVEK, KI TAKO RAVNA KOT CARLO ACUTIS, FAVSTINA KOWALSKA IN VSI OSTALI SVETNIKI IN SVETNICE, TAKŠEN ČLOVEK JE DEJANSKO ŽE NA ZEMLJI ODTRGAN OD TEGA SVETA IN Z ENO NOGO ŽIVI ŽE V NEBESIH, kakor je pisala o tem Favstina Kowalska.
Kolikorat pa mi hlepimo po “VISOKIH DELIH IN NAZIVIH”, S SVOJO MISELNOSTJO ORGANIZIRAMO DELA V DNEVU NAMESTO, DA JIH IZROČIMO BOGU IN SE POPOLNOMA PREPUSTIMO NJEGOVEMU VODSTVU.
Če opazujemo naravo, ki je BOŽJI DAR, NA VSAKEM KORAKU LAHKO OBČUTIMO BOGA, NJEGOVO DELOVANJE.
Na polju, ko gledamo pšenične klase, ki so dozoreli, vidimo lahko DA SO NEKATERI POKONČNI, OZIROMA STOJIJO POKONCI, NEKATERI PA SO SKLONJENI K TLOM!?
ZNOVA VAS VABIM, DA LJUBITE, A NE SODITE
Dragi otroci! Znova vas vabim, da ljubite, a ne sodite. Moj Sin je po volji nebeškega Očeta bil med vami, da bi vam pokazal pot odrešenja, da bi vas rešil, a ne da bi vam sodil. Če želite slediti mojemu Sinu, ne boste sodili, temveč boste ljubili, kot vas ljubi nebeški Oče. Tudi ko vam je najtežje, ko padate pod težo križa, ne obupavajte, ne sodite, temveč se spomnite, da ste ljubljeni, in hvalite nebeškega Očeta zaradi Njegove ljubezni.
Otroci moji, ne stopajte s poti, po kateri vas vodim. Ne drvite v pogubo. Naj vas molitev in post okrepita, da boste mogli živeti tako, kot bi to želel nebeški Oče – da boste moji apostoli vere in ljubezni, da vaše življenje blagoslavlja tiste, ki jih srečujete, da boste eno z nebeškim Očetom in mojim Sinom.
Otroci moji, to je edina resnica; resnica, ki vodi k vašemu spreobrnjenju, potem pa k spreobrnjenju vseh tistih, ki jih srečujete in niso spoznali mojega Sina – vseh tistih, ki ne vedo, kaj pomeni ljubiti.
Otroci moji, moj Sin vam je daroval pastirje. Varujte jih, molite za njih! Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. maj 2013
http://www.medjugorje.si/sporocila-2013.html
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
POZDRAVLJENA, KRALJICA
Pozdravljena, Kraljica, mati usmiljenja, življenje,
veselje in upanje naše, pozdravljena! K tebi vpijemo
izgnani Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in
objokani v tej solzni dolini.
Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči
v nas in pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa,
blagoslovljeni sad svojega telesa. O milostljiva,
o dobrotljiva, o sladka Devica Marija!
MOLIMO
MOLITEV ZA DUHOVNE POKLICE
Gospod, Jezus Kristus, ti si rekel:
»Žetev je velika, delavcev pa malo.
Prosite torej Gospoda žetve,
naj pošlje delavce na svojo žetev!« (Mt 9,37).
Poglej, Gospod, potrebe vesoljne Cerkve
in tudi naše škofije
ter ji podari dovolj svetih duhovnikov,
stalnih diakonov, redovnikov in redovnic,
ki bodo zvesto in požrtvovalno služili tvojemu ljudstvu
in uresničili svoje poslanstvo.
Stori, da bodo naše družine skupnosti ljubezni,
v katerih starši z veseljem sprejemajo otroke,
in daj, da bodo otroci odraščali v prijateljstvu z Bogom
ter postali poslušni navdihom Svetega Duha.
Okrepi mlade, da bodo verovali ljubezni
in spoznali veličino življenja,
ki je podarjeno v služenju drugim
v duhovniškem in redovniškem poklicu,
ter mnoge privedli k tebi,
edini Poti, Resnici in Življenju.
Ti, Gospod si naše upanje, vate zaupamo!
Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
Marija, Mati Cerkve,
izprosi nam resnično ljubezen do Cerkve!
(katoliska-cerkev.si)
O TEDNU MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE 2024 več na:
https://katoliska-cerkev.si/teden-molitve-za-duhovne-poklice-2024-prosite-gospoda-zetve
Berite tudi na:
https://cdp.nadskofija-maribor.si/index.php/40-moliti-za-duhovne-poklice/teden-molitve-za-duhovne-poklice
SEDEM NAČINOV, KAKO SMO LAHKO HKRATI ODLOČNI IN USMILJENI (Aleteia, 29/10/23)
ČE ZNAMO TI DVE LASTNOSTI DOBRO UPRAVLJATI, LAHKO KORISTITA VSEM VPLETENIM IN PRIVEDETA DO RESNIČNO POZITIVNIH REZULTATOV
Morda se vam zdi, da je nemogoče biti hkrati odločen in usmiljen. Navsezadnje že sama narava usmiljenja od nas zahteva, da potrebe drugih ljudi postavimo pred svoje. Pri pomoči drugim pa je zelo pomembno, da ob tem ne izgubimo samih sebe. In dejansko sta lastnosti odločnosti in usmiljenja močna kombinacija, ki lahko spodbuja zdrave medsebojne odnose in krepi pozitivna razmerja.
Temelj tega pristopa je, da priznamo prirojeno dostojanstvo slehernega človeškega bitja. Če cenimo in spoštujemo vsakega posameznika, lahko gojimo odločnost na način, ki spodbuja tako druge kot tudi nas same.
Več o tem na: https://si.aleteia.org/2023/10/29/7-nacinov-kako-smo-lahko-hkrati-odlocni-in-usmiljeni/
Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
“BLAGOR USMILJENIM, KAJTI USMILJENJE BODO DOSEGLI.”
(Mt 5,7)
GOSPODA JEZUSA PROSIMO ZA USMILJENJE, PREJETO USMILJENJE
PA Z VESELJEM DELIMO Z BLIŽNJIMI!
MOLITEV ZA USMILJENJE: https://operando.org/molitev-za-usmiljenje/