Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAJ PREPOVEDUJE PETA ZAPOVED?
Peta zapoved prepoveduje, kar hudo nasprotuje nravni postavi:
-neposreden in nameren uboj in sodelovanje pri njem;
-direkten splav, hoten kot cilj in kot sredstvo, kakor tudi sodelovanje pri njem nakoplje kazen izobčenja, ker je treba človeško življenje spoštovati in ščititi brezpogojno v njegovi neokrnjenosti od trenutka spočetja dalje;
-direktno evtanazijo, ki obstaja v tem, da z dejanjem ali z opustitvijo dolžnega dejanja napravi konec življenja prizadetih, bolnih ali umirajočih oseb;
-samomor in prostovoljno sodelovanje pri njem, kolikor je huda žalitev pravične ljubezni Boga, samega sebe in bližnjega. Kar se tiče odgovornosti, more biti povečana zaradi pohujšanja, more pa biti tudi zmanjšana zaradi posebno hudih psihičnih motenj ali velikega strahu.
Kompendij KKC, 470
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
BOG IMA CEL SVET V SVOJI DLANI, PRED BOŽJO ROKO NE MORE UITI NOBEN ČLOVEK NA SVETU VSEH ČASOV.
Jezus vidi od začetka sveta ljudi, ve kaj bodo delali, kako bodo živeli, kaj bodo doživeli.
Večkrat sem že napisala, da je JEZUS MOLIL IN JE NA KONCU MOLITVE DODAL -NE MOJA AMPAK TVOJA VOLJA OČE NAJ SE ZGODI.
Smo ustvarjena slabotna bitja, zelo omejena s prostorom, časom itd…
In ker so nekateri ljudje v zgodovini človeštva in danes zahtevali in zahtevajo OD BOGA, DA JIM USLIŠI NJIHOVO ŽELJO, KER MISLIJO DA JE TO ZA NJIH POPOLNA SREČA, KER ŽELIJO ŽIVETI PO SVOJI ČLOVEŠKI VOLJI, IZSILJUJEJO BOGA , DA JIM USTREŽE, ČEPRAV JE ZA NJIH KATASTROFA, NOČEJO SE PODREDITI BOŽJI VOLJI.
Poglejmo, kaj se je zgodilo materi od svete Katarine Sienske, KI SE NI PODREDILA BOŽJI VOLJI IN JE ZAHTEVALA OD JEZUSA, DA JI IZPOLNI NJENO VOLJO.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Materi od svete Katarine je bilo je bilo ime Lapa. Bila je že ostarela ženska. Ovenela je in čez čas je bilo vsem v hiši jasno, da ne bo več vstala iz bolniše postelje, kjer je ležala in bolehala.
A katarina je molila k svojemu Gospodu: mora ji dovoliti, da obdrži mater. Na koncu je dobila IZ VIŠAV ODGOVOR:
MATI BI BILA GOTOVA GLEDE SVOJE BLAŽENOSTI , ČE BI UMRLA, NAMESTO DA ŽIVI NAPREJ IN IZKUSI VSO ŽALOST, KI JI GROZI V PRIHODNOSTI.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Katarina je šla k svoji materi in ji tako nežno in ljubeče, kot je lahko, poskusila dopovedati, kako dobro bi bilo zanjo, ČE BI POZITIVNO ODGOVORILA NAŠEMU ODREŠENIKU, KI JO JE KLICAL K SEBI, IN SE PREDALA NJEGOVI VOLJI BREZ UPIRANJA.
Ampak mati Lapa je bila preveč navezana na ta svet. NI HOTELA ZAPUSTITI TA SVET, GROZNO SE JE BALA SMRTI, in rotila je hčer, naj še bolj zavzeto moli, DA BI JO JEZUS PUSTIL PRI ŽIVLJENJU:
Rekla je Katarini:”NIKOLI VEČ NE GOVORI Z MANO O UMIRANJU”.
Čeprav je bilo še tako boleče , si je Katarina morala priznati, da mati res še ni pripravljena na smrt. Z vsem svojim ranjenim srcem je molila, naj Bog ne loči te duše od telesa, DOKLER SE NE BO PREDALA BOŽJI VOLJI.
Mati je bila vse bolj bolna, a je še vedno živela-videti je bilo, da se je Božja devica Katarina vrgla pred svojo mater in jo ščitila pred smrtjo.
A če se je že BOG ODLOČIL, da bo uslišal hčerine molitve, ni prav nič pomagalo, da je rotila mater, naj popusti ta obupani prijem, s katerim se oklepa življenja in naj verjame, DA BOG VE, KAJ JE NAJBOLJŠE.
KRISTUS JE KATARINI REKEL: “POVEJ MATERI, KI SE DANES NOČE LOČITI OD TELESA, DA BO PRIŠEL ČAS, KO BO NA VES GLAS VPILA, DA HOČE UMRETI, A NE BO USLIŠANA.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Ni pomagalo. In nekega dne je Mati Lapa umrla-vsaj ženske, ki so stale okoli njene postelje, so bile prepričane, da je tako.
Zavrnila je spoved, zavrnila je poslednje cerkvene zakramente in na materinem truplu je ležala Katarina in molila in v solzah tožila:
“O MOJ DRAGI GOSPOD, ALI TAKO IZPOLNJUJEŠ OBLJUBO, KI SI MI JO NEKOČ DAL, DA NIHČE V TEJ HIŠI NE BO UMRL VEČNE SMRTI? O OBLJUBIL SI MI TUDI, DA NE BOŠ VZEL MATERE S TEGA SVETA, DOKLER NE BO DUŠEVNO PRIPRAVLJENA, DA ODIDE, IN ZDAJ TUKAJ LEŽI MRTVA, BREZ SPOVEDI IN ZAKRAMENTOV.
DRAGI MOJ ODREŠENIK, KLICALA SEM TE V TVOJEM GLOBOKEM USMILJENJU, NIKAR ME TAKO NE IZDAJ. NE BOM SE ŽIVA UMAKNILA OD TVOJIH NOG, DOKLER MI NE VRNEŠ MATERE.
Ženske so osuple in brez besed ob postelji opazovale, kako se je življenje postopoma vrnilo nazaj v Lapino telo. Šibko je zadihala in se premaknila. Nekaj dni pozneje je začela okrevati in čez nekaj časa je bila popolnoma zdrava.
Dočakala je devetinosemdeset let. TAKO JE VIDELA KONEC BLAGOSTANJA IN SREČE V SVOJI DRUŽINI, VEČINA NJENIH SINOV IN HČERA, SKUPAJ Z VRSTO VNUKOV, TAKO DOJENČKOV KOT ODRASLIH, JE UMRLA PRED NJO.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Imela je majhno stanovanje nasproti Rimskih vrat in kdaj pa kdaj je potarnala:”MISLIM, DA JE BOG NAREDIL TAKO, DA SE MI JE DUŠA POSTAVILA POČEZ V TELESU IN NE MORE VEN.” (Iz knjige-Katarina Sienska).
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, vidimo da se je zgodilo mami Lapi točno to, kar je JEZUS REKEl.” PRIŠEL BO ČAS, KO BO NA VES GLAS VPILA, DA HOČE UMRETI, A NE BO USLIŠANA.”
Morala je gledati smrti svojih otrok, vnukov, to je strašno boleče. Nekoč velika vesela družina, ki se je ukvarjala z obrtjo, je propadla.
IZ TEGA PRIMERA ZOPET VIDIMO, KAKO TEŽKO JE IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO, KAKO TEŽKO SE JE PODREDITI GOSPODOVI VOLJI.
Zato je potrebno ŽIVLJENJE PREPUSTITI JEZUSU, NIČ PREHITEVATI, ON JE ZADOLŽEN ZA VSE, KAJTI ON VODI ČLOVEKA PO POTI, GA UČI.
IN KO SE BO NAŠA ČLOVEŠKA VOLJA ZEDINILA Z BOŽJO, IN BO UM ČLOVEKA PRENOVLJEN, BO MISLI, KOT MISLI JEZUS-BOG.
PO TEJ PREOBRAZBI ČLOVEK NE BO VEČ PO VSEJ SILI ZAHTEVAL, DA MU BOG IZPOLNJUJE NJEGOVO VOLJO, NAMESTO DA BI ON IZPOLNJEVAL BOŽJO.
Zato sem že velikokrat napisala, da ČLOVEK NE MORE BITI POSLUŠEN BOGU, NE MORE BITI PONIŽEN, DOKLER UVELJAVLJA SVOJO VOLJO.
BOŽJO VOLJO LAHKO ČLOVEK IZPOLNJUJE, KO DOVOLI JEZUSU DA GA PREČIŠČUJE PREKO PREIZKUŠENJ, STISK itd..KJER ČLOVEŠKA VOLJA POČASI UMIRA NA KRIŽU.
Upam, da bo sedaj čedalje bolj razumljivo, ZAKAJ S SVOJO VOLJO NE MOREMO SLUŽITI BOGU! NAŠO ČLOVEŠKO VOLJO JE POTREBNO PODREDITI BOŽJI. TO PA JE PROCES!
MARIJA, SKOZ ŽIVLJENJE VODITI SREČNO ZNAŠ
Dekle so poklicali k materi, ki je bila na smrt bolna. Ko je šla pozno zvečer skozi gozd, je molila rožni venec. Tedaj stopi pred njo ropar: »Denar sem!« Izroči mu ves denar in v strahu izjeclja: »Pustite me, grem k svoji umirajoči materi.« Komaj dekle naredi nekaj korakov, ropar zakliče: »Počakaj, tu imaš denar nazaj. Ne morem ga vzeti. Spomnil sem se svoje matere. Tudi jaz sem pred leti prišel k njeni smrtni postelji. Pred smrtjo mi je rekla: ‘Umrla bom, ne pozabi na svojo mater! Pa na – Marijo, božjo Mater!’« Ropar je nato izginil v gozdu.
Med našimi najlepšimi spomini so spomini na mater. Blagor nam, če nas tudi na Devico Marijo vežejo takšni spomini! Varovali nas bodo, da bomo lažje ostali pošteni. Marija je mati boljšega in lepšega sveta, ki ga lahko uresničimo le z njeno pomočjo.
Rimski patricij Coriolan (Koriolan) je rešil Rim pred sovražnikom. Nehvaležni meščani so ga pregnali iz mesta. Iz razočaranja je skupaj s sovražniki sklenil mesto Rim zravnati z zemljo. Tedaj je prišla k njemu iz mesta njegova mati z drugimi Rimljankami in sina prosila, naj rodnemu mestu prizanese. Uslišal je svojo mater: »Razorožila si me. Mestu bom prizanesel.«
Mati ima velik vpliv pri sinu, ker je mati. Tako nam tudi Božji Sin prizanaša na priprošnjo svoje Matere. Ona nas hoče pripeljati k Sinu, k izpolnjevanju njegove volje. Sv. Ludvik Montfortski je rekel: »Če rečemo ‘Marija’, reče ona ‘Bog.’«
Norveška pisateljica in Nobelova nagrajenka Sigrid Undset (+ 1949) je v znanem zgodovinskem romanu Kristina, Lavransova hči opisala glavno junakinjo Kristino, kako se v materinskih težavah in skrbeh pogosto zateka k Materi božji. Ob pričakovanju prvega otroka, na božični večer, pred Marijo moli: »Blažena Marija, ti jasna morska zvezda, jutranja zarja večnega življenja, ki si rodila Sonce vesolja – pomagaj nama!«
V pesmi z zaupanjem prosimo našo nebeško Vodnico: »Marija, skoz življenje voditi srečno znaš; ti pelji skoz trpljenje življenja čolnič naš. Ti krmi ga v valovih, ti brani ga v vetrovih; Marija, hiti na pomoč!«
Odlomek iz: Nauči nas moliti, pater Anton Nadrah
Marija, Kraljica majnika, prosi za nas!
POGUMNO STOPIMO V MARIJINO ŠOLO MOLITVE
MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA (MAGNIFICAT)
Moja duša poveličuje Gospoda,
moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
Velike reči mi je storil Vsemogočni,
njegovo ime je sveto.
Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
ki mu zvesto služijo.
Dvignil je svojo močno roko,
razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola
in povišal je nizke.
Lačne je napolnil z dobrotami
in bogate je odpustil prazne.
Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
kakor je obljubil našim očetom.
Spomnil se je svoje dobrote
do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
kakor je bilo v začetku,
tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen. (prim. Lk 1,46-55)
Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja,
zaupamo vate!
ALI V MOGOČNI MARIJINI MOLITVI MAGNIFIKAT PREPOZNAVAMO, KAJ NAM
SPOROČA NJEN NADVSE PONIŽNI IN LJUBEČI GLAS, KI NAS V ČOLNIČU NAŠEGA
ŽIVLJENJA VARNO IN ZANESLJIVO VODI K ODREŠENIKU JEZUSU KRISTUSU?
MOLIMO ŠE:
SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA
Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati,
da bi bila ti koga zapustila,
ki je pod tvoje varstvo pribežal,
tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati,
k tebi prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed,
temveč milostno nas poslušaj in usliši. Amen.
O MARIJA, BREZ MADEŽA IZVIRNEGA GREHA SPOČETA,
PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO!
Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
PETA ZAPOVED: NE UBIJAJ
ZAKAJ JE TREBA ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE SPOŠTOVATI?
Zato, ker je sveto. Od vsega začetka vključuje stvariteljsko božje dejanje in ostane za zmeraj v posebnem razmerju do svojega Stvarnika, svojega edinega cilja. Nikomur ni dovoljeno neposredno uničiti nedolžnega človeškega bitja, saj to hudo nasprotuje dostojanstvu osebe in Stvarnikovi svetosti. “Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj” (2 Mz 23,7).
ZAKAJ ZAKONITA OBRAMBA OSEB IN DRUŽBE NI PROTI TEJ NORMI?
Zato, ker gre v zakoniti obrambi v sili za odločitev braniti se in za vrednotenje pravice do življenja, tako svojega kakor drugih, in ne za odločitev ubijati. Zakonita obramba v sili je lahko resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenje drugih. Seveda pa ne sme vključevati uporabe večje sile, kakor je potrebno.
ČEMU SLUŽI KAZEN?
Kazen, ki jo naloži zakonita javna oblast, ima namen, da popravi nered, ki ga je uvedlo zlo dejanje, brani javni red in varnost oseb ter prispeva k poboljšanju krivca.
KAKŠNA KAZEN SE SME NALOŽITI?
Naložena kazen mora biti skladna s težo prestopka. Danes ima država na voljo možnosti, da brzda hudodelstvo s tem, da krivca napravi nenapadalnega. Zato so primeri absolutne nujnosti smrtne kazni “zelo redki, če praktično ne že povsem neobstoječi” (Evangelium vitae). Kadar je dovolj nekrvavih sredstev, se bo oblast omejila nanje, ker ta sredstva bolje ustrezajo konkretnim pogojem skupne blaginje, so bolj prikladna dostojanstvu osebe in krivcu dokončno ne odvzamejo možnosti, da se poboljša.
Kompendij KKC, 466-469
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
JEZUS IN MARIJA UČITA TISTE, KI DOPUSTIJO. KI SE ZAČNEJO ZAVEDATI, DA ČOLN ŽIVLJENJA MORA VOZITI SAMO EDEN, ČE NE SE BO SLEJ KO PREJ ZAČEL POTAPLJATI, VOZI NAJ GA ODREŠENIK, KI JE DAL ŽIVLJENJE ZA NAS GREŠNIKE.
Povem vam iz svojih izkušenj, resnično:
NE ŽELITE SI, DA BI IZŠLI IZ TRENUTNEGA STANJA STISKE, PROBLEMOV, PREIZKUŠENJ- IZ STANJA , KI VAM JE SEDAJ SILNO MOREČE, AMPAK SE SKUPAJ Z JEZUSOM BOJUJTE NA POTI, KI VAM JO KAŽE , BOJUJTE SE KOT SE JE ON.
PODELIL VAM BO OB ČASU MILOSTI, (za čas ve Jezus, ko boste pripravljeni) MIR V SRCE, USMILJENJE-KONČNO ZMAGO-REŠITEV IN VENEC VEČNEGA ŽIVLJENJA, KER STE SE BOJEVALI V VSAKI BITKI, KI VAM JE BILA DANA IN ZMAGOVALI Z NJIM.
JEZUS NAS UČI BOJEVATI SE NA KRIŽU-V TRPLJENJU.
PONIŽNOST JE POT RESNICE. (Sveti Bernard)
Še drugi nasveti svetnikov na:
https://si.aleteia.org/2018/10/09/kako-se-otresti-napuha-in-postati-ponizen-svetniki-svetujejo/
2015-05-15 12:30:00
PAPEŽ MED JUTRANJO HOMILIJO O STRAHU IN VESELJU, je rekel tudi naslednje:
“KRISTJANU, KI V TRENUTKU PREIZKUŠENJ, BOLEZNI IN MNOGIH TEŽAV IZGUBI MIR, NEKAJ MANJKA.”
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
KLIČIMO: TUKAJ SMO MATI, VODI NAS!
Dragi otroci! Že dolgo vam dajem svoje materinsko srce in ponujam svojega Sina. Vi me zavračate. Dovoljujete, da vas greh vse bolj prevzema. Dovoljujete, da vam vlada in jemlje moč presoje. Ubogi moji otroci, ozrite se okoli sebe in poglejte znamenja časa. Kaj mislite, da zmorete brez Božjega blagoslova? Ne dovolite, da vas zavije tema. Iz globine srca zahrepenite po mojem Sinu. Njegovo ime prežene tudi največjo temo. Jaz bom z vami, samo pokličite me: “Tukaj smo Mati, vodi nas!” Hvala vam!
Sporočilo Kraljice miru po vidkinji MirjanI Dragičević, 2. maj 2009
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
MOLIMO
POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO
Pod tvoje varstvo pribežimo,
o sveta božja Porodnica,
ne zavrzi naših prošenj
v naših potrebah,
temveč reši nas
vselej vseh nevarnosti,
o častitljiva in blagoslovljena Devica,
naša gospa, naša srednica,
naša besednica!
S svojim Sinom nas spravi,
svojemu Sinu nas priporoči,
svojemu Sinu nas izroči!
Naj nas pri branju posameznih odlomkov Kompendija KKC spremlja milostna pomoč Gospoda, ki nam podarja potrebno luč in moč za spolnjevanje Božje volje. Molimo: Pridi, Sveti Duh …
KAKO SE IZVRŠUJE OBLAST V RAZLIČNIH OKOLJIH CIVILNE DRUŽBE?
Vedno se izvršuje kot služenje, ki spoštuje temeljne človekove pravice, pravilno hierarhijo vrednot, zakone, distributivno pravičnost in načelo subsidiarnosti. Vsakdo mora v izvrševanju oblasti iskati korist skupnosti rajši kot svojo in se mora pri svojih odločitvah navdihovati ob resnici o Bogu, človeku in svetu.
KAKŠNE SO DOLŽNOSTI DRŽAVLJANOV DO CIVILNIH OBLASTI?
Tisti, ki so podrejeni oblasti, naj na svoje predstojnike gledajo kot na predstavnike Boga; z njimi naj pošteno sodelujejo, da se bo javno in družbeno življenje dobro odvijalo. To vključuje ljubezen in služenje domovini, volilno pravico in dolžnost, plačevanje davkov, obrambo dežele in pravico do konstruktivne kritike.
KDAJ DRŽAVLJAN NE SME UBOGATI CIVILNIH OBLASTI?
Državljan v vesti ne sme ubogati, kadar zakoni civilnih oblasti nasprotujejo zahtevam nravnega reda: “Boga je treba poslušati bolj kakor ljudi” (Apd 5,29).
Kompendij KKC, 463-465
https://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
(MISEL ZA GOSPODOV DAN) On pa vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem!
TO JE MOJ LJUBLJENI SIN NAD KATERIM IMAM VESELJE…
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 3,15-16.21-22): Tisti čas je ljudstvo živelo v pričakovanju in so se v srcu vsi spraševali o Janezu, če ni morda on Mesija. Janez pa je vsem odgovóril: »Jaz vas krščujem z vodo, pride pa močnejši od mene, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal; on vas bo krstil s Svetim Duhom in ognjem.« Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo. Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.«
Nedelja Jezusovega krsta nas morda v marsičem spomni na prvi in osnovni zakrament uvajanja, s katerim smo tudi postali posinovljeni Božji otroci. Čeprav pri Jezusovem krstu ni šlo za zakramentalni krst. Janez Krstnik je namreč kot glasnik prihoda Mesije nastopil kot pridigar z zelo močno karizmo. Njegova beseda je poslušalce pretresla do kosti – razen seveda tistih, ki so bili zase prepričani, da so dovolj pravični in ne potrebujejo ne spreobrnjenja ne odrešenja. Že v adventnem času smo slišali in brali kar nekaj besed, s katerimi je Janez Krstnik nastopil pred ljudstvom. Da so lahko poslušalci dokončno naredili sklep o tem, da hočejo postati novi ljudje, so morali to pokazati z nekim znamenjem in sicer tako, da so se potopili v reko Jordan in iz nje izšli kot novi ljudje. In to je osnovni pomen besede »krst« – namreč potop v vodo, element, ki očiščuje.
Zagotovo je Janez v tistem času zanetil pravo duhovno revolucijo in resnično so se mnogi spraševali, ali je morda on tisti, ki mora priti, namreč Božji izvoljenec. Vendar se je sam dobro zavedal, da je on le tisti, ki Odrešeniku pripravlja pot. Krst v odpuščanje grehov – lahko bi ga primerjali z današnjo spovedjo, saj so ob Janezovem nagovoru, ki je izražal močno zaznamovanost s Svetim Duhom, mnogi naglas izpovedovali svoje lastne grehe – je priprava za to, kar šele pride, namreč krščevanje v Svetem Duhu. Tu pa se naše običajno védenje o krstu že konča, saj nam običajno nihče ne razloži, kaj sploh to je. A da bi to razumeli, se najprej še nekoliko ustavimo pri tem evangelijskem odlomku. Evangelist Luka navaja, da je bil tudi Jezus krščen. Nenavadno, kajti Jezus je bil brez greha in on zares ni potreboval spreobrnjenja, v ostalih poročilih o krstu najdemo celo, kako mu je Janez ugovarjal, Jezus pa je želel, da se »izpolni vsa pravičnost«. Kot nedolžno in brezmadežno Jagnje je stopil v vodo in sprejel dejanje, ki ga ni potreboval, a to zato, ker je sedaj v imenu vseh grešnikov sprejel krst v odpuščanje grehov. Janez zanj torej ni zaman dejal, da je Jezus tisto Jagnje, ki odjemlje grehe sveta. Jezus je pokazal, da je na svet prišel zato, da bo kasneje zanj prišel drugačen krst – krst potopitve v trpljenje in smrt in nato končno vstajenje. Krst torej ne samo simbolizira, ampak realno prikaže to, kar se bo z Jezusom zgodilo kasneje. Kaznovan bo za grehe vsega človeštva, čeprav je sam nedolžen. Vstajenje pa bo pomenilo ne samo Njegovo poveličanje, ampak prerojenje in očiščenje vsega človeštva. V moči Jezusove smrti in vstajenja smo tudi vsi grešniki Božji
ljubljeni otroci nad katertim ima Bog veselje.
Vseeno pa nas razlaga pojma »krst v Svetem Duhu« (in v ognju) kar nekoliko bega. Dejstvo, da se ob Jezusovem krstu pojavi golob kot telesna podoba Svetega Duha v pričevanje človeškim očem, je znamenje, da vsakdo pri krstu prejme Svetega Duha (in kasneje pri zakramentu birme njegove darove), vendar je naša osrednja težava, da ostanejo ti darovi večinoma nedejavni, ker je morda celo večji del dušnih pastirjev nepoučen o tem, kako ravnati. Krst v Svetem Duhu je dejansko neke vrste »potopitev v moč Svetega Duha«, ko molimo za to, da se moč Svetega Duha razodene tudi v nas samih in nas notranje preoblikuje. Tega izkustva nam kristjanom zelo manjka, zato svojo vero velikokrat doživljamo kot neko pozunanjeno folkloro, ki se jo lahko opusti. Predvsem se ta primanjkljaj čuti pri podeljevanju zakramenta birme, kar je nekoliko primerljivo s skodelico kave, v katero dodamo žličko sladkorja – vendar kave ne premešamo. In ko kavo zaužijemo, se nam zdi grenka in neokusna. Ker nismo storili pomembnega dejanja, preden smo kavo zaužili. Darovi Svetega Duha se tako zdijo kot lepo darilo, zavito v svetleč papir – vendar smo ta dar nekam založili in pustili neodvitega. Nismo ga uporabili. Zato nam v vsakdanjem življenju primanjkuje tistega pravega izkustva delovanja Boga. Seveda, saj ga nismo mogli prejeti od ljudi, ki ga tudi nimajo.
Vseeno pa nas razlaga pojma »krst v Svetem Duhu« (in v ognju) kar nekoliko bega. Dejstvo, da se ob Jezusovem krstu pojavi golob kot telesna podoba Svetega Duha v pričevanje človeškim očem, je znamenje, da vsakdo pri krstu prejme Svetega Duha (in kasneje pri zakramentu birme njegove darove), vendar je naša osrednja težava, da ostanejo ti darovi večinoma nedejavni, ker je morda celo večji del dušnih pastirjev nepoučen o tem, kako ravnati. Krst v Svetem Duhu je dejansko neke vrste »potopitev v moč Svetega Duha«, ko molimo za to, da se moč Svetega Duha razodene tudi v nas samih in nas notranje preoblikuje. Tega izkustva nam kristjanom zelo manjka, zato svojo vero velikokrat doživljamo kot neko pozunanjeno folkloro, ki se jo lahko opusti. Predvsem se ta primanjkljaj čuti pri podeljevanju zakramenta birme, kar je nekoliko primerljivo s skodelico kave, v katero dodamo žličko sladkorja – vendar kave ne premešamo. In ko kavo zaužijemo, se nam zdi grenka in neokusna. Ker nismo storili pomembnega dejanja, preden smo kavo zaužili. Darovi Svetega Duha se tako zdijo kot lepo darilo, zavito v svetleč papir – vendar smo ta dar nekam založili in pustili neodvitega. Nismo ga uporabili. Zato nam v vsakdanjem življenju primanjkuje tistega pravega izkustva delovanja Boga. Seveda, saj ga nismo mogli prejeti od ljudi, ki ga tudi nimajo.
Zato poskusimo narediti eno kratko molitveno vajo: poiščemo si miren prostor in začnemo klicati Svetega Duha, na primer takole: »Sveti Duh, pridi, razodeni se v meni, naj se tvoji darovi, ki sem jih prejel, aktivirajo. Sveti Duh, preoblikuj me, pokaži mi svojo moč.« (in podobno, lahko molimo s svojimi besedami). Blagovest
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Ja, res je da vsakdo pri krstu prejme Svetega Duha (in kasneje pri zakramentu birme njegove darove), vendar je naša osrednja težava, da ostanejo ti darovi večinoma nedejavni, ker je morda celo večji del dušnih pastirjev nepoučen o tem, kako ravnati. Krst v Svetem Duhu je dejansko neke vrste »potopitev v moč Svetega Duha«, ko molimo za to, da se moč Svetega Duha razodene tudi v nas samih in nas notranje preoblikuje.
PROSIMO SVETEGA DUHA DA NAM AKTIVIRA DAROVE, KI SMO JIH PREJELI.
PREMALO JE POUKA V TEJ SMERI IN PREMALO ZAUPANJA V MOČ SVETEGA DUHA. Z darom MOČI, KI JO DAJE SVETI DUH, LAHKO ČLOVEK OPRAVI ŽIVLJENJSKO NALOGO, KI PRESEGA VSE ČLOVEŠKE MOČI, RAZUM.
DAR RAZUMNOSTI napr. je sposobnost doumevanja najbolj globokih verskih resnic, zmožnost razumevanja globljega pomena Božje besede.
Ta dar ni dar učenih, saj ga Sveti Duh lahko čudovito izlije tudi v osebo, ki NITI BRATI NE ZNA IN NIMA NIKAKRŠNE IZOBRAZBE.
O tem lahko več berete v knjigi 5 minut s Svetim Duhom.