Nasveti za pomoč, nasveti za duhovno rast. Ko nam gre vse prav vse narobe se moramo obrnit k Bogu po pomoč. Ko nam gre vse dobro se moramo tudi obrnit k Bogu po pomoč, mogoče nam gre kaj narobe…
Bi želeli še kak nasvet. Zastavite vprašanje in vam bomo poskušali odgovorit.
| Cookie | Duration | Description |
|---|---|---|
| cookielawinfo-checkbox-analytics | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Analytics". |
| cookielawinfo-checkbox-functional | 11 months | The cookie is set by GDPR cookie consent to record the user consent for the cookies in the category "Functional". |
| cookielawinfo-checkbox-necessary | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookies is used to store the user consent for the cookies in the category "Necessary". |
| cookielawinfo-checkbox-others | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Other. |
| cookielawinfo-checkbox-performance | 11 months | This cookie is set by GDPR Cookie Consent plugin. The cookie is used to store the user consent for the cookies in the category "Performance". |
| viewed_cookie_policy | 11 months | The cookie is set by the GDPR Cookie Consent plugin and is used to store whether or not user has consented to the use of cookies. It does not store any personal data. |
ODLIČNA BOJNA OPREMA PROTI SATANOVIM NAPADOM
OB ROJSTVU JE BABICA, KI JE OTROKU POMAGALA NA SVET, NAD NJIM IZREKLA PREKLETSTVO
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
KAKO DRUGAČNO BI BILO ŽIVLJENJE OTROKA , ČE BI GA MATI DEVET MESECEV POSVETILA JEZUSOVEMU SRCU, NAMESTO DA JE BIL OB ROJSTVU ŽRTEV PREKLETSTVA
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
RANE IZ PRETEKLOSTI, KI PREDSTAVLJAJO VSTOPNO MESTO BODISI ZA BOŽJO MILOST BODISI ZA SATANOVE SKUŠNJAVE
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
Satan skuša vsakega človeka. Tudi Jezus je moral v puščavi kar trikrat zavrniti njegove napade
Na filmskih lestvicah in tudi med članki sta med najbolj zanimivimi tematikami dve: posmrtno življenje in eksorcizem. Privlačita nas na poseben način. Toda zakaj?
Kot je v oktobrski oddaji Reflektor poudaril eksorcist koprske škofije, duhovnik Janez Kavčič, ne gre za to, da bi satanu delali reklamo. Tudi Jezus pred vnebohodom ni poslal učencev po svetu, naj govorijo o hudiču, ampak naj govorijo o Jezusovem imenu in oznanjajo evangelij, ki je vesela novica. Kavčič je v oddaji uporabil čudovito prispodobo, da je Jezus na križu zvezal satana. A postavlja se nam vprašanje, kako to, da ima toliko vpliva na nas?
Satan skuša vsakega človeka. Tudi Jezus je moral v puščavi kar trikrat zavrniti njegove napade. Toda danes smo mnogo bolj v nevarnosti, saj k nam prihajajo njegove skušnjave in vplivi tudi prek zelo različnih stvari, ki jih satan zamaskira kot dobre, a so v resnici zelo slabe (vudu, joga, razne satanistične prakse, magija …). Zato se moramo pred satanovimi napadi obvarovati.
Ščit vere
Apostol Pavel v pismu Efežanom našteje seznam vsega, kar kot kristjani potrebujemo za boj s satanom, da se ubranimo pred njim: pas resnice, oklep pravičnosti, ščit vere, čelado odrešenja, meč Duha (Ef 6,14-18). Ta odlična bojna oprema tako pomaga vsakemu katoličanu, da se lahko upre satanovim skušnjavam in napadom.
Zelo veliko pa k obrambi pripomorejo tudi čisto preprosta dejanja, ki morda na videz niso nič posebnega. Eksorcisti zelo poudarjajo pomen redne molitve, dobro sveto spoved in udeleževanje svete maše ter prejemanje obhajila. Tako naj bi živel vsak katoličan. Na tak način bi bila vsa Cerkev varna pred satanovimi napadi.
Ob tem pa obstaja tudi kopica zelo preprostih pripomočkov, ki nam lahko zelo pomagajo, a jih ne smemo uporabljati vraževerno. Janez Kavčič omenja, da tudi sam nosi podobo čudodelne svetinjice. Tudi škapulir je zelo močan pripomoček za Božje varstvo. Zelo veliko lahko naredi tudi uporaba blagoslovljene vode in soli. Naši predniki so mnogokrat tudi v hrano ali pijačo dodali vsaj malo blagoslovljene vode ali soli. Kot pojasnjuje Kavčič, bo osebi, ki je pod vplivom satana, lahko takšna pijača odvratna, saj hudič ne prenese Božjega.
Vstopno mesto
Vsakdo od nas nosi rane iz preteklosti, ki predstavljajo vstopno mesto bodisi za Božjo milost bodisi za satanove skušnjave. Zaradi velikih napadov na družino, razvrednotenja spolnosti in podobnih stvari je današnji človek, še posebej pa mladi, mnogo bolj izpostavljen napadom satana, ker naša družba živi, kakor da ni Boga.
Nasprotno pa poudarja eksorcist Janez Kavčič: “Živeti in vse delati z Bogom.” V tem nam je velik zgled Devica Marija, ki jo nadangel Gabrijel imenuje milosti polna. Nekateri teologi pojasnjujejo, da je Marija bila tako polna milosti, prežeta s Svetim Duhom, da je z njim opravljala tudi najbolj vsakdanja opravila. Zato moramo, kot so poudarjali mnogi svetniki, vstopiti v Marijino šolo in se naučiti živeti z Jezusom vsak trenutek dneva.
Že pred rojstvom
Slavni italijanski eksorcist Gabriele Amorth v svoji knjigi Močnejši od zla navaja primer človeka, ki so ga pripeljali k njemu. Pozneje so ugotovili, da je ob rojstvu babica, ki je otroku pomagala na svet, nad njim izrekla prekletstvo.
Nasproti temu pa Amorth postavlja molitev matere za svojega otroka že pred rojstvom. Kako drugačno bi bilo življenje otroka, če bi ga mati devet mesecev posvetila Jezusovemu Srcu, namesto da je bil ob rojstvu žrtev prekletstva. ALETEIA 21.05.2021
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Poglejmo Sirahovo knjigo, kako strašne posledice imajo grehi
SIRAHOVA KNJIGA 23
1 Gospod, oče in gospodar mojega življenja,
ne daj, da bi po njih padel!
2 O, da bi bili biči za moje mišljenje
in šiba strahovalka za moje srce,
da ne bi prizanašali mojim pregreškom
in ne pripustili njih grehov;
3 da se ne pomnožé moji prekrški,
da ne bodo številnejši moji grehi,
da ne padem pred nasprotnikom
in se ne razveseli moj sovražnik nad menoj!
4 Gospod, oče in Bog mojega življenja,
ne prepuščaj me njih samovolji!
Ne dajaj mi napuha oči
5 in poželjivost odvračaj od mene!
6 Poltenost in nečistost naj se me ne lotita
in nesramnemu mišljenju me ne prepuščaj!
PRISEGANJE
7 Poslušajte, otroci, pouk za usta,
in kdor se ga drži, se ne ujame!
8 S svojimi ustnicami se zapleta grešnik
in porogljivec in prevzetnež se spotakneta po njih.
9 Na priseganje ne navajaj svojih ust
in imenovanje Svetega ne bodi tvoja navada!
10 Kajti kakor suženj, ki je vedno v preiskavi,
nikdar ni brez prog,
tako tisti, ki vedno prisega in sveto ime kliče,
ne bo čist greha.
11 Mož, ki veliko prisega, je poln krivice
in šiba ne pojde od njegove hiše.
Če se pregreši, je njegov greh na njem,
in če to prezre, se dvakrat pregreši.
Če krivo priseže, ne bo opravičen:
njegova hiša bo prepolna kazni.
NESPODOBNOST VGOVORJENJU
12 Je govorjenje, ki je zapleteno s smrtjo,
naj ga ne bo pri Jakobovih potomcih,
zakaj vse to je daleč od bogaboječih,
v takšne grehe se ne zapletajo.
13 Na grdo nespodobnost ne navajaj svojih ust,
ker je pri njej pregrešno govorjenje!
14 Spominjaj se očeta in matere,
ko občuješ z mogočnimi;
ne spozabljaj se pred njimi
in ne bodi v svojem vedenju bedak,
sicer bi želel, da se nisi rodil
in bi preklinjal dan svojega rojstva.
15 Človek, ki se navadi na sramotno govorjenje,
ne bo vse svoje žive dni vzgojen.
VARUJ SE POLTENOSTI
16 Dve vrsti ljudi kopičita greh
in tretja povzroča jezo:
17 vneta poželjivost gori kakor ogenj,
ne ugasne, dokler se ne použije;
kdor nečistuje na samem sebi,
ne neha, dokler ogenj ne zgori;
nečistniku je vsak kruh slasten,
ne neha, dokler ni mrtev.
18 Kdor svojo zakonsko postelj zapusti,
pravi sam pri sebi: »Kdo me vidi?
Tema me obdaja in stene me zakrivajo,
nihče me ne vidi, česa bi se bal?
Mojih grehov se Najvišji ne spominja.«
19 Boji se samo človeških oči
in ne pomisli, da so Gospodove oči
desettisočkrat svetlejše od sonca;
ozirajo se na vse človeške poti
in gledajo v najskrivnejše kote.
20 Vse reči so mu bile znane, preden so bile ustvarjene,
prav tako tudi potem, ko so dovršene.
21 Tak človek bo na mestnih ulicah kaznovan
in kjer ne domneva, bo zasačen.
22 Prav tako se zgodi ženi, ki zapusti svojega moža
in mu podtakne dediča od drugega;
23 najprej je bila nepokorna postavi Najvišjega,
drugič se je pregrešila zoper svojega moža,
tretjič se je s prešuštvom omadeževala
in spočela od drugega moža otroke.
24 Taka bo pripeljana pred zbor
in njeni otroci pridejo v preiskavo.
25 Njeni otroci se ne bodo ukoreninili,
njene veje ne bodo rodile sadu.
26 Zapustila bo v prekletstvu svoj spomin
in njena sramota ne bo izbrisana.
27 In preživeli bodo uvideli,
da ni nič boljšega kot strah Gospodov
in nič slajšega ko spolnjevanje Gospodovih zapovedi.
MOLIMO
SVETI NADANGEL MIHAEL
Sveti nadangel Mihael,
brani nas v boju,
bodi nam v pomoč zoper zlobnost
in zalezovanje hudobnega duha.
Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
ponižno zato prosimo.
In ti vodnik nebeške vojske,
satana in druge hudobne duhove,
ki hodijo po svetu v pogubo duš,
z Božjo pomočjo v pekel pahni.
Amen.
DUŠA
Sveto pismo to lepo opisuje s podobo o stvarjenju človeka: “Gospod Bog je iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka, v njegove nosnice je dahnil življenjski dih in tako je človek postal živa duša” (1 Mz 2,7).
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
OBNOVITE MOJA SPOROČILA IN ŽIVITE MOJA SPOROČILA. NA POSEBEN NAČIN VAS KLIČEM:
MOLITE ZA MIR V SVETU
Dragi otroci, tudi danes vas znova kličem: obnovite moja sporočila in živite moja sporočila. Na poseben
način vas kličem: Molite za mir. Molite za mir, za mir v svetu! Vedite, dragi otroci, da sem z vami in da sem
vam blizu. Molite skupaj z Materjo. Bodite vztrajni v molitvi, ne utrudite se! Hvala vam, dragi otroci, tudi
danes, ker ste se odzvali mojemu klicu!
Sporočilo Kraljice miru po vidcu Ivanu Dragičeviću, 9. maj 2016
https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm
Marija, Kraljica miru, prosi za nas!
SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA (KKC)
ZAVEZA MED BOGOM IN ČLOVEŠTVOM JE STKANA IZ OPOZORIL NA TO, DA JE ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE BOŽJI DAR IN NA ČLOVEKOVO NASILJE
2260 Zaveza med Bogom in človeštvom je stkana iz opozoril na to, da je človeško življenje božji dar in na človekovo nasilje:
Tudi za vašo kri, ki daje življenje, bom terjal zadoščenje … kdorkoli prelije človeško kri, se bo po človeku prelila njegova kri; kajti po božji podobi je Bog naredil človeka (1 Mz 9,5-6).
Stara zaveza je na kri vedno gledala kot na sveto znamenje življenja (prim. 3 Mz 17,14). Nauk o tem je potreben v vseh časih.
O spoštovanju človekovega življenja več na: https://marija.si/gradivo/kkc/i-spostovanje-clovekovega-zivljenja/
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!
Ja, res je.
GOSPOD JE VSAKEGA ČLOVEKA STKAL-NAREDIL V MATERINEM TELESU
PSALM 139,13-16
13 Zares, ti si ustvaril moje ledvice,
me stkal v materinem telesu.
14 Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen,
čudovita so tvoja dela,
moja duša to dobro pozna.
15 Moje kosti niso bile skrite pred tabo,
ko sem bil narejen na skrivnem,
stkan v globočinah zemlje.
16 Moj zarodek so videle tvoje oči.
V tvojo knjigo so bili vsi zapisani,
dnevi, ki so bili oblikovani,
ko ni še nobeden od njih obstajal.
JOB 31,13-15
13 Mar sem preziral pravico svojega hlapca
ali svoje dekle, ko sta prišla v spor z menoj?
14 Kaj bi storil, ko bi se vzdignil Bog,
mu odgovoril, ko bi preiskoval?
15 Ali ni moj Stvarnik v materinem telesu naredil tudi njega,
ali naju ni isti v materinem naročju obeh upodobil?
………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
MOLIMO
PRIDI, SVETI DUH
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
prenovil boš obličje zemlje.
Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Po Kristusu našem Gospodu. Amen.
ŽUPNIJA SV. PETRA V RADOVLJICI.
O PEKLU: pridiga g. Franca Sekovaniča sobratom frančiškanom
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
/ Duhovnost / By Andrej Župan
Ko bo poveličani Sin Božji natančno preiskal in pretehtal življenje človekovo ter izrekel sodbo, bo šel ta v hišo večnosti. V katero? V kakšno večnost? V svojo, v tisto namreč , katero si je zaslužil s svojimi deli: ali v hišo miru in veselja, ali v strahotni kraj večnega trpljenja. Tega poslednjega nas milostno obvaruj predobrotljivi Bog!
g. Franc Sekovanič
(vir: Wikipedia)
župnik v Radovljici 1945–1972
Vendar dobro in prekoristno je večkrat premišljevati pekel in muke njegove, da se spomin nanje globoko vtisne v naši duši in se tako ohranimo v zveličavnem strahu Gospodovem. Kadarkoli je naš sv. oče Frančišek videl v kovačnici razbeljeno železo, se je vselej s trepetom spomnil groze polnega trpljenja, katero imajo trpeti na vse veke nesrečne – v peklenski ogenj obsojene duše, in vselej so se ob taki priliki vlile grenke solze po njegovem licu. – In sv. Terezija trdi med drugim, da nobena druga reč ni v stanju gotoveje obvarvati nas pekla, kakor pogostni spomin in pogled nanj.
Zato predragi bratje, se hočemo po zgledu sv. Frančiška tudi mi pogostokrat podajati v duhu na oni kraj groze in trpljenja – ter se zlasti to uro resno zamisliti v prežalostni delež in nepopisne bolečine tamkajšnjih prebivalcev. O Gospod, na bo to premišljevanje Tebi v večjo čast in nam vsem v zveličanje! Presuni naša srca z zveličavnim strahom pred kaznimi greha! Če bi se ljubezen naša do tebe kdaj zmanjšala, nas naj groza pred večnim pogubljenjem varuje greha in žaljenja tvoje dobrote!
Bog je odločil poseben kraj, kamor pravica njegova obsoja tiste nesrečne duše, katere vsled svojih grehov in hudobij niso obstale pred sodbo božjo, in katere zavžene trpé večne kazni, neznanske muke, ker pekel je res kraj vseh muk in bolečin: »Nakopičil bom nad njé nadloge.«govori Gospod (5 Mz 32,23).
Je pa to trpljenje pogubljenih dvojno: Trpljenje zaradi izgube Boga, najvišje dobrote, – in trpljenje telesnih čutov. Da ogenj v peklu ni navaden ogenj, je mnenje svetih očetov. Večna noč in neprozorne teme, kakor smrtne sence napolnjujejo ječo božjega maščevanja, v kateri zdaj, pa do sodnega dne zdihujejo zavrženih, da se po po poslednji ali splošni sodbi združijo še s svojimi najgnusnejšimi telesi.
In tako bo duša potem s svojim telesom gorela celo večnost, gorela bo, a zgorela nikdar – uničeval bo ogenj njeno truplo, a uničil ga ne bo nikoli – glodal bo ves čas opečene ude in kosti, pa ne da bi jih povžil do cela! Ogenj peklenski pa trupla vekomaj nesrečnih obsojencev, to je eno in isto, ki se ločiti ne da po nobeni ceni.
Kar pa je najstrašnejše, je to, da ogenj večne ječe ne daje od sebe nobene svetlobe, kakor navadni naravni ogenj. Toda, četudi oropani vsake luči, bodo pogubljeni vendarle gledali in dobro razločevali vse, kar more biti njih pogledu mučnega in strašnega, gledali namreč neizmerno gorje v sebi in okrog sebe, gledali brezmejne muke svojih tovarišev, videli tudi ostudne prikazni peklenskih duhov! Obupno vpitje in ječanje, neznansko rjovenje ter škripanje z zobmi na eni, pa preklinjanje na drugi strani, to so edini glasovi, ki vse vprek odmevajo po peklenskih prostorih ter udarjajo na ušesa večno obsojenih trpinov. A ne samo vid in sluh, tudi ostali telesni občutki imajo svoje trpljenje: misli le na hudo lakoto in žejo, misli na vse mogoče grozovitosti, ki jih duhovi kot izvrševalci božje pravice neprenehoma počnejo nad pogubljenimi, potem lahko sklepaš, kako strašno se imajo pokoriti vsi čuti nesrečni jetnikov! In vendar je ta površni popis telesnega trpljenja v peklu komaj senca vsega, kar se v resnici godi v večnem ognju.
Premislimo sedaj, kakšne so notranje muke zavrženih, muke namreč, ki jih imajo prestajati duše same. Te so neizmerno večje, občutlivejše in hujše, kot telesne bolečine. Dušne moči peklenskih prebivalcev so v najdivnejšem neredu, v prežalostni zmešnjavi in zbeganosti. Razum si venomer išče potov, kako bi se rešil brezmejne reve in bede – volja v hudem popolnoma zakrknjena, se neprestano a seveda brezuspešno upira zoper Boga in njegovo kaznujočo pravico, spomin je podoben silno razburkanemu morju, čez katero se pode viharji besnečih domišljij in katero meče iz sebe nesnago in sramoto! Od ene strani si nesrečno obsojenci predočujejo kratka grečna razsvetljenja, ki so bila vzrok njih pogube, od druge premišljujejo, kako drago jih morajo plačevati z brezkončnim trpljenjem, in tedaj se zoper in zopet oglaša v njih notranjem obuno kesanje, ker so večno zveličanje, ki je bilo vendar v njih rokah in oblasti, za večne čase zapravili tako lahkomiselno! Oni spoznavajo sedaj, da je razen Boga vse prazno in ničevno, umevajo bridko, kaj se pravi ločeni biti od Boga, najvišje dobrote in lepote, vedo tudi, da je za njih ta najvišja dobrota izgubljena za vse večne čase! In ta uničujoča zavest je po spričevanju svetih očetov pogubljenim najgrozovitejša muka, ki daleč, daleč presega vse druge kazni in bolečine.
Prvi in zadnji vzrok vse nepopisne groze pekla pa imamo iskati v njega večnosti. Tukaj v zemeljskem trpljenju človek vendar še najde hladila in tolažbe, bodisi v raznih pomčnikih, s katerimi si jih olajšuje, bodisi v nadi, da ono kdaj preide, če ne prej, pa vsaj s smrtjo. V peklu pa ni nobenega upanja zavrženim: ni je pomoči in tolažbe v njih nesreči, ni je zaželjene rešilne smrti, ni nikakršnega konca njihovemu trpljenju! Naj so že toliko let prebili v žalostni ječi, kolikor je listja na drevju, kilikor je kapljic v morju in peska v puščavah, vendar še niso z vsem tem neizmernim trpljenjem izbrisali svojih dolgov. Za temno nočjo, v kateri tavajo, ni ga več jasnega dneva, kazalo na peklenski uri kaže le večnost, nje strahotni udarci pomenijo: zmeraj boste trpeli, rešili se nikdar! »Ex inferno nulla redemptio! – Iz pekla ni rešitve nobene več!«
»Confige timore tuo carnes meas. – Presuni s svojim strahom moje meso.«(Ps 118,119) kliče kralj David in prosi Gospoda za dar svetega strahu v trdnem prepričanju, da je ta dar vsem ljudem neogibno potreben k zveličanju. Ako bi nas Bog sam ne bil poučil o resničnosti pekla in večnih kazni, bi celo izmed tistih, ki se zveličujejo, premnogi ne živeli po zapovedih božjih in delali za svoje rešenje, tako meni neki cerkveni učenik. Potreben nam je torej strah pred peklom, da se ohranimo v ponižnosti in neprestanem prizadevanju za večnost. – Se vé, da strah sam, četudi je dar Svetega Duga, še ne zadostuje v dosego povedanega namena, on nas sicer nekako pripravlja k spreobrnjenju in poboljšanju, vendar opravičevati nas ne more, ako ni združen vsaj z začetno ljubeznijo do Boga. Ljubezen torej, srečna ljubezen do Boga mora biti voditeljica potrebnemu strahu pred peklom in večno smrtjo. Strah brez ljubezni ne velja in ni kaj prida! – A tudi ljubezen sama potrebuje svetega strahu, da se more vsakič krepko upirati vsem mikavnim nasladnostim in zapeljivostim tega sveta, ter stanovitno hrepeneti po višjih, neminljivih, dobrotah prihodnega življenja. Strah je dostikrat edini pomočnik zoper čutno, meseno poželjenje, zlasti tedaj, kadar se namnoži pritisk hudih skušnjav, kadar našo dušo objame silna suhota in praznota, kadar naša ljubezen začne pešati in prenehati, ali vsaj omagovati in premišljevati, ali naj bi se odločila za večne, brezkončne dobrote, ali za časno, minljivo uživanje. Veliki svetniki in služabniki božji sami o sebi dajejo pričevanje, da jim je misel na pekel in ostro kaznujočo pravico božjo mnogokrat bila edino ali vsaj najizdatnejše orožje zoper zalezovanje hudobnega duha in zoper greh.
In nam naj bi ta sveti strah ne bil potreben? Ali je ljubezen naša do Boga močnejša in popolnejša, kakor so jo imeli sveti oče Frančišek in premnogi drugi veliki prijatelji in služabniki božji? O žal, da temu ni tako! Ljubezen naša je le preslabotna, preomahljiva, da bi nas sama mogla braniti pred srditimi sovražniki našega dušnega zveličanja in ohraniti na poti čednosti in pokore. Zato se ji mora pridružiti strah pred peklom. Pogostokrat moramo premišljevati večne kazni in nedopovedljive muke, s katerimi se pokoré pogubljene duše, saj velja vsakemu izmed nas opomin Svetega Duha: »Spominjaj se pri vsem, kar počenjaš, svojih poslednjih reči, pa vekomaj ne boš grešil!«
Zdaj dokler nas usmiljenje božje še pusti v tem življenju, stopamo zopet in zopet doli v kraj neskončnega trpljenja, da se nam po smrti ne bo treba pridružiti na veke zavrženim dušam. Nikar si ne domišljajmo, da nam ni trega misliti na pekel ali se ga bati, ker smo redovniki. Ako spokorna redovna obleka nikogar ne varuje pred smrtnim grehom, tedaj ga tudi ne varuje pred večno nesrečo in pogubo! Poglejmo na nesrečnega Juda Iškarjota: da si ravno učenec in izvoljeni apostol učlovečenega Sina božjega, da si ravno posvečen v službo Najvišjega, je vendar za večne čase pogubil svojo dušo, pogubil jo prav v tistem trenutku, ko se je dopolnilo naše odrešenje!
Sama redovna obleka nas torej nikakor ne varuje pred smrtnim grehom in peklom. To, kar je Gospod po zadnji večerju rekel apostolom, velja tudi nam in še posebno redovnikom: »Glej satan vas je hotel imeti, da bo vas presejal kakor pšenico«. (Lk 22,31) Hudobni duh ne čuti tolikšnega veselja, ako ujame dušo preprostega, navadnega vernika v svoje mreže in ga pahne v večno nesrečo, pač pa je zanj velika zmaga, ako se mi posreči pogubiti redovno osebo. Da to doseže, se ne straši nobenega napora, nobenega še tako velikega truda.
Ker je temu tako, kakor spričujejo tudi največji cerkveni učenjaki kakor sv. Avguštin, sv. Gregorij, sv. Janez Krizostom in mnogi drugi, da se more tudi redovnik poleg tega celo goreči redovnik pogrezniti v večno brezno – o kako bi mi potemtakem ne delali za svoje rešenje in zveličanje s strahom in trtepetom? En sam hip nas more pahniti v smrtni greh in, če nas smrt dobi v njem, pahniti tudi v večno pogubljenje! Ta strašilna misel je menda tudi bila, ki je celo velikega apostola narodov sredi njegovega neutrudljivega delovanja, trpljenja in prizadevanja za čast božjo napolnjevala s silnim strahom, da bi, četudi čist in brez najmanjšega očitanja vesti, vendar le utegnil kdaj zamasti pogubljenju in večnim kaznim. Poslušaj, kaj sam piše o tej svoji bojazni: »Ničesar nimam na svoji vesti, vendar s tem še nisem opravičen, zato tarem svoje telo in ga v sužnost dajem, da, ko druge učim, sam ne bom zavržen.«(1 Kor 4,4)
Da bo redovna oseba – zavržena v peklensko ječo – imela prestajati mnogo hujše muke in bolečine, kakor posvetni obsojenci o tem pač ni dvoma. Vse ono, kar bo redovni osebi oteževalo zagovor pred sodnim stolom Kristusovim in ostrilo njeno obsodbo, to bo tudi v peklu namnožilo njeno trpljenje, povečalo njene kazni. Zakaj ne samo grehi so, vsled katerih jo čaka občutlivejša kazen, marveč tudi preziranje in zloraba toliko neprecenljivih in prav posebnih milosti, s katerimi jo dobrota božja ves čas njenega redovnega življenja obsipala, in katerih navadni verniki zunaj med svetom niti ne poznajo ne. To nehvaležno zametovanje in preziranje bode nesrečni užigalo in podpihovalo najstrahotnejši ogenj, napravljalo ji silnejše muke, kakor kateremu koli izmed zavrženih.
Sveti Duh govori po preroku Ezekielu, da bodo oni, ki pridejo večno brezno, prinesli s seboj prav tista orožja, katera bi jim tukaj služila v varstvo zoper to prežalostno nesrečo. »V pekel gredo s svojim orožjem.« (Ezk 32,27), to je s seboj poneso vsa ona znamenja, s katerimi jih je Bog zaznamoval kot izvoljene prijatelje in solastnike nebeškega kraljestva.
Kakšna znamenja ponese redovna oseba, ki se je vsa posvetila Bogu in njegovi prečastni službi, a se je pozneje izneverila? Ne samo s skupnim znamenjem svetega krsta – tudi v svoji redovni obleki se bo morala prikazati v kraju večnega obsojanja! Pač bi rada strgala to sveto častitljivo oblačilo z života, pa ne bo mogla, ker Gospod ji bo velel trpeti, veliko huje trpeti v obliki, katero je tolikokrat in tako malopridno skrunila v svetem redu.
In tedaj se bodo zbrali okrog redovne osebe hudobni duhovi in zavrženi kristjani, ter kazali nanjo z neznanskim zaničevanjem, krohotanjem in škodoželjnim zasmehovanjem, češ, »Kaj, tudi ti si prišla v našo vekomaj zavrženo družno? Ti, ki si vendar imela v redu nešteto pomočnikov in neprecenljivih milosti na izbiro, tudi ti si se pogreznila v to ognjeno jamo? O sramota, večna sramota! Prekleta od Boga, bodi prekleta tudi od nas, tvojim neločljivih tovarišev, s katerimi imaš in boš imela enak, še hujši delež za vse čase!«
Res je to, kar bo drhal peklenskih stanovalcev s sataskim škodoželjem naznanila na novo prispeli redovni osebi: delež njen bo neizrečeno hujši in žalostnejši, kakor delež sotrpinov njenih. – Gospod Jezus Kristus sam je to razodel svoji služabnici sveti Brigiti.
In tako bodo nesrečna duša, pokopana v groze polno globočino večnega prepada, premišljevala vzroke svojega obsojanja, spominjala se bo vseh v svojem redovnem življenju prejetih, pa zametovanih milosti in dobrot – očitati si bo morala , da je sama zadolžila vse svoje pregrozovito gorje, da je Bog hotel in iskal le njenega rešenja in večne sreče! Za misel, ta prestrašena zavest jo bode razjedala vso večnost, ter ji napravljala muke in bolečine, kakršnih celó peklenski duhovni niso sposobni razumeti!
Preljubi bratje! Premišljujmo pogostokrat prežalostno usodo večno pogubljenih duš! Pridigajmo večkrat vernemu ljudstvu o peklu in jegovih mukah, mi sami pa živimo tako, da nam nikdar ne bo treba tresti se pred lastnim pogubljenjem! Zdihujmo torej vsak dan s svetim Avguštinom: »Tukaj, o Gospod, žgi in reži, da mi le v večnosti prizaneseš!«
»Bratje, strašno je pasti v roke živemu Bogu!«(Heb 10, 31)
Amen.
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.::::
NE MOREM RAZUMETI DA SE ČLOVEK , KI JE NEKAJ LET NA SVETU (proti večnosti ni primerjave), IZBERE VEČNO SMRT!
KO BEREM NAPISANE ČLANKE O PEKLU, NEKATERIM SVETNIKOM JE MARIJA POKAZALA GROZOTE, OSTANEM BREZ BESED, NE MOREM DOJEMATI, ŽELELA BI, DA SE NIKOLI NOBEN OD LJUDI NA SVETU NE BI POGUBIL.
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
ZATO JE TAKO POMEBNO, DA TUKAJ NA SVETU IŠČEMO SAMO BOŽJE KRALJESTVO KAKOR JE NAROČIL JEZUS IN DA PO NAROČILU SVETE MARIJE VSAK DAN MOLIMO ZA SPREOBRNENJE GREŠNIKOV.
MOLIMO ZA SVOJE OTROKE, ZA SORODNIKE, ZA CELI SVET.
UPRIMO SE SATANU, KI ZAVAJA LJUDI, OKLENIMO SE JEZUSA, DA NAS REŠI!
POGLEJMO ONI KRAJ GROZE IN TRPLJENJA V OMENJENEM ČLANKU IN PREMIŠČLJUJMO!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
MOLIMO
SVETI NADANGEL MIHAEL
Sveti nadangel Mihael,
brani nas v boju,
bodi nam v pomoč zoper zlobnost
in zalezovanje hudobnega duha.
Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
ponižno zato prosimo.
In ti vodnik nebeške vojske,
satana in druge hudobne duhove,
ki hodijo po svetu v pogubo duš,
z Božjo pomočjo v pekel pahni.
Amen.
PSALM 91, JE ČUDOVITA PROŠNJA K BOGU ZA GOSPODOVO REŠITEV, GOSPOD POUDARJA , DA BO ČLOVEKA OSVOBODIL, POTEGNIL IZ PTIČARJEVE ZANKE, GOSPOD OBLJUBLJA DA BO POKAZAL REŠITEV!
KAŽE NAM GOTOVOST V BOŽJE ODREŠENJE IN ZMAGO NAD VSEMI SILAMI ZLA.
MOLIMO VSAK DAN PSALM 91.
Psalm 91 (90)
ZATOČIŠČE POD BOŽJIMI PERUTI
1 Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega,
ki prenočuje v senci Mogočnega,
2 pravi Gospodu: »Moje zatočišče in moja trdnjava,
moj Bog, ki vanj zaupam.«
3 Zares, on te bo rešil iz ptičarjeve zanke,
pred pogubno kugo.
4 S svojimi krili te pokrije,
pod njegove peruti se zatečeš;
ščit in oklep sta njegova zvestoba.
5 Ne boš se bal nočne strahote,
ne puščice, ki leti podnevi,
6 tudi ne kuge, ki hodi v temi,
ne žela, ki pustoši opoldne.
7 Naj jih pade tisoč na tvoji strani,
deset tisoč na tvoji desnici,
tebi se to ne bo približalo.
8 Samo s svojimi očmi boš gledal,
pa boš videl plačilo krivičnikov.
9 Zares, ti, Gospod, si moje zatočišče,
Najvišjega si postavil za svoje prebivališče;
10 ne bo te zadela nesreča,
udarec se ne bo približal tvojemu šotoru.
11 Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal,
naj te varujejo na vseh tvojih potih.
12 Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen.
13 Čez leva in gada boš stopal,
poteptal boš mladega leva in morsko pošast.
14 Ker mi je vdan, ga hočem osvoboditi,
branil ga bom, ker spoznava moje ime.
15 Kliče me, pa ga uslišim,
z njim sem, ko je v stiski,
rešim ga in mu izkažem čast.
16 Z dolgostjo dni ga nasitim,
pokazal mu bom svoje rešenje.
KO SE ŽIVLJENJE ZDI BREZUPNO, ZMOLITE TO MOLITEV (Aleteia, 04/02/18)
ISKRENO SE OBRNITE NA GOSPODA IN MU GOVORITE IZ SRCA
VČASIH SE V ŽIVLJENJU NAGRMADIJO TEŽAVE, ZA KATERE SE ZDI, DA JIH NI MOGOČE REŠITI. TAKRAT SE – TAKO KOT SE OTROK Z VSEM ZAUPANJEM OBRNE NA SVOJEGA OČETA – OBRNITE NA NEBEŠKEGA OČETA.
Dobri Bog, hvaljeno naj bo Tvoje sveto ime!
Ti si Bog nemogočega. Ko se zdi, da je vse izgubljeno in da ni rešitve, ti oživiš upanje in zgodijo se čudeži.
Ko mislim, da mi nič več ne preostane, da ni izhoda in da nisem vreden pozornosti, me pogledaš Ti in mi zagotoviš, da sem ljubljen, vreden, da me odrešiš. Zagotoviš, da si prišel na ta svet zato, da bi mi pokazal, da me ljubi večni Oče, ki želi, da sem Njegov otrok. Zagotoviš mi, da nebesa čakajo name.
Hvala ti, Bog. “Gospod je poslal svojega angela in me rešil.”
Rečem lahko: Božji otrok sem – po Njegovi milosti, po Njegovem usmiljenju, po Njegovi ljubezni. Večen sem in večna bo moja sreča. To je Gospod naredil zame.
Povzeto po: https://si.aleteia.org/2018/02/04/ko-se-zivljenje-zdi-brezupno-zmolite-to-molitev
Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
JEZUS KRISTUS, BOŽJI SIN, USMILI SE NAS!
MARIJA, POMOČNICA KRISTJANOV, PROSI ZA NAS!
Marija Goretti nas je naučila-KAJ POMENI SVETNIK!
SVETNIK POMENI REČI -DA- BOGU IN NJEGOVI VOLJI V VSEH OKOLIŠČINAH IN V VSAKEM POLOŽAJU , POMENI V VERI ZAUPATI BOGU NE PA OKOLIŠČINAM IN POLOŽAJU V KATEREM SE ZNAJDEMO!
…………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..
Nič ni bolj živo kot je živa Božja beseda. Ta nam vedno
govori tukaj in zdaj! Slišimo Gospodov glas?
BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/
Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!
SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA (KKC)
KAJ RAZKRIVA SVETO PISMO V PRIPOVEDI O KAJNOVEM UMORU ABELA
2259 V pripovedi o Kajnovem umoru Abela (prim. 1 Mz 4,8-12) razkriva Sveto pismo, da sta že v začetkih človeške zgodovine navzoča v človeku jeza in poželenje, posledici prvotnega greha. Človek je postal sovražnik svojemu bližnjemu. Bog izraža hudobnost bratomora ko pravi: “Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje. Zdaj torej bodi preklet, proč od zemlje, ki je odprla svoja usta, da je prejela iz tvoje roke kri tvojega brata!” (1 Mz 4,10-11)
O spoštovanju človekovega življenja več na: https://marija.si/gradivo/kkc/i-spostovanje-clovekovega-zivljenja/
Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!